Ključnik: Palestina
Kaj je ta teden v dobro državljanov počel premier Robert Golob?

Kaj je ta teden v dobro državljanov počel premier Robert Golob?

Morda imate kdaj občutek, da preveč delate? Da ste celo že napol izgoreli, da slabo in predvsem premalo spite? Če ste pritrdilno odgovorili vsaj na eno izmed teh vprašanj, potem žal niste primerni za premierski položaj. Kajti Robert Golob, ki se je za krmilo vlade zavihtel z direktorskega mesta v državnem trgovcu z energijo, nima tovrstnih težav. Da bi delal preveč, ga ne skrbi, saj nikoli ne pride v pisarno več kot tri dni zaporedoma. Da bi bil izgorel, je najbrž pravopisna napaka. Mislite morda – zagorel? To pa že, sploh odkar s Tino Gaber podaljšane vikende preživljata na savudrijskem Rdečem vrhu (hrvaško: Crveni vrh), torej na polotoku, ki preprečuje Sloveniji stik z odprtim morjem. O premalo spanju raje ne bi, saj je bil premier vedno znan po tem, da je dobro in predvsem dolgo spal.

Golobova milijardna prevara s poplavami, padala za Palestino in selfiji z Dončićem

Golobova milijardna prevara s poplavami, padala za Palestino in selfiji z Dončićem

Ni bilo treba dolgo čakati, da smo dobili novo potrditev o spornih postopkih, potrjenih lažeh in sprenevedanjih predsednika vlade Roberta Goloba. Tokrat je cesarju ogledalo nastavila Evropska komisija, ki je, podobno kot vsa približno osveščena javnost, ugotovila, da so bile ocene o popoplavni škodi v Sloveniji v višini 10 milijard evrov napihnjene, hudo pretirane. Pomoč je Evropska unija ustavila, državni sekretar Srečko Đurov pa je ob odsotnosti predsednika vlade – Golob je bil seveda na nujni poti na košarkarsko tekmo v Dallasu – in pomenljivi tišini odgovornih ministrov “zagotovil”, da je Slovenija v Bruselj poslala ustrezno vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU. Komisija očitno “nima pojma”, saj bo menda Svetu EU in Evropskemu parlamentu predlagala nadpovprečno izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov evrov, dokončno odločitev pa pričakujejo “do jeseni”. Očitno je vlada v primeru evropskih sredstev zmagala tako prepričljivo, kot je slavila na evropskih volitvah.

Demokracija ni diktatura večine

Demokracija ni diktatura večine

Glasovanje za priznanje Palestine je bilo z vseh vidikov prisiljeno, vendar je po mojem imelo resne posledice: prevlada diktature večine in prevladujoče ideje, ne pa demokratičnih pravil. In protiuteži ni videti nikjer. Lahkost, s katero je opozicija v prejšnji torek v Državnem zboru uporabila oziroma zlorabila referendum, me je zelo presenetila. Še bolj pa me je presenetila lahkotna uporaba parlamentarnih predpisov, od osnovnih pravil parlamentarne demokracije in njenih postopkov. Skoraj prezirljivo je bila legitimna zahteva v skladu z demokratičnimi pravili, ki se uporabljajo, prisilno preklicana. Vsem je bilo jasno, da je taktika SDS oviralna taktika, brez možnosti za uspeh, vendar je bila nekakšna garancija za tiste, ki so menili, da nimajo več demokratičnih orodij za izražanje nestrinjanja večine.

Evropske volitve v fotofinišu: prek Gaze do Bruslja za vsako ceno!

Evropske volitve v fotofinišu: prek Gaze do Bruslja za vsako ceno!

Kaj bi lahko rekli o letošnji kampanji za evropske volitve. Precej rumena in izumetničena, brezvsebinska… gotovo. Hkrati pa tudi vsaj malce osvežilna. EU je postala pomembna vsaj na prvi pogled. Niso pomembni samo čudni, pritrjeni zamaški na plastenkah in napačno ukrivljene kumare. Med drugim smo tudi izvedeli tudi, kdo so promotorji ruskega, Putinovega imperializma v naših krajih. Ti samooklicani “mirovniki” bi Ukrajini odvzeli vso pomoč in pustili Putinu, da izbriše ukrajinski narod. Razumi, če moreš. V bistvu je vse skupaj precej dobro za promocijo, reaktivacijo Evrope. Ni bilo tako dolgočasno. V Sloveniji seveda ni šlo brez partizanov in domobrancev. V vsakem primeru pa se obeta večja udeležba kot v preteklosti. Vsaj nekaj, bi rekli nekateri.

Priznanje Palestine kot predvolilni hit Golobove vlade

Priznanje Palestine kot predvolilni hit Golobove vlade

Državni zbor je včeraj pokazal, da je parlamentarna večina tista, ki določa, kaj je prav in kaj ne, kaj je zakon in kaj ne. Opozicija je spoznala, da lahko edinole s postopkovnimi operacijami ustavi oziroma vsaj za nekaj časa upočasni postopek priznanja Palestine, v katerega se je tako zapičila Golobova vlada. Janša je v razpravi vseeno povedal tudi nekaj nespornih dejstev: da namreč nikjer drugje v Evropski uniji vprašanja priznanja Palestine niso zlorabili v predvolilni kampanji za volitve v Evropski parlament. Slovenija je unikum, ki potrjuje tisto, na kar smo na našem portalu že nekajkrat opozarjali: da zunanje politike pač ne gre izkoriščati za notranjepolitične ali celo strankarske interese.

Slovenija je Arafatovo Palestino že dvakrat priznala, zakaj bi jo še tretjič?

Slovenija je Arafatovo Palestino že dvakrat priznala, zakaj bi jo še tretjič?

Slovenija kot ena izmed naslednic SFRJ bi lahko glede Palestine uporabila tudi argument sukcesije oziroma nasledstva po nekdanji SFRJ, ki je Arafatovo Palestino priznala davnega leta 1988 in leto kasneje z njo vzpostavila diplomatske odnose. Nenazadnje je tudi Slovenija z odprtjem “diplomatskega” predstavništva v Ramali to potrdila, zato je na mestu vprašanje, zakaj bi Palestino še enkrat priznali … razen če v resnici ne gre za priznanje, temveč za čisto navadno predvolilno kampanjo.

INTERVJU – Klemen Grošelj: “Imam občutek, da se politika tabloidizira, kjer več štejejo všečki kot pa konkretne rešitve”

INTERVJU – Klemen Grošelj: “Imam občutek, da se politika tabloidizira, kjer več štejejo všečki kot pa konkretne rešitve”

Dr. Klemen Grošelj, ki je bil leta 2019 v Evropski parlament izvoljen na Listi Marjana Šarca, je dolgo veljal za “špicenkandidata” Gibanja Svoboda na letošnjih evropskih volitvah. Dokler ni tako kot mnogi drugi poletel čez ramo premierja Goloba in presenetljivo postal nosilec Liste Zelenih Slovenije. Večina mu sicer priznava korektnost, kredibilnost in precejšnje znanje, predvsem na področju mednarodne varnosti, a zaradi akrobatske menjave stranke ter kratke, skromne kampanje, vsaj po zadnjih anketah javnega mnenja nima veliko možnosti za uspeh. Poznavalci ocenjujejo, da mu lahko uspeh zagotovijo le razočarani volilci Svobode, ki pa so se zaenkrat pasivizirali v največjiih “strankah” “ne vem” in “ne bom šel volit”.

Donald Trump in priznanje Palestine

Donald Trump in priznanje Palestine

Histerija, ki jo je sprožila vlada s priznavanjem Palestine, je povsem notranjepolitična, strankarska akrobacija in sestavni del predvolilne kampanje za evropske volitve. Predstavlja brutalno zlorabo zunanje politike za interese posameznih strank in ne bo v ničemer koristila ne Palestincem, še manj pa seveda Izraelu in Sloveniji. Naša država je s tem izdala dolgoletno prijateljstvo in zavezništvo z edino demokracijo na Bližnjem vzhodu. Posledice nepremišljene zunanje politike bodo občutne in dolgoročne.

INTERVJU – Vladimir Prebilič: Nastop na evropskih volitvah ni pobeg od Slovenije

INTERVJU – Vladimir Prebilič: Nastop na evropskih volitvah ni pobeg od Slovenije

Vladimirja Prebiliča, ki je prejšnji teden praznoval Abrahama, smo poznali kot profesorja obramboslovja na ljubljanski FDV, župana največje slovenske občine Kočevje in predsedniškega kandidata jeseni 2022, ko je zasedel solidno četrto mesto, prejel pa več kot 90.000 glasov. Po osnovni izobrazbi je zgodovinar in geograf, njegova doktorska disertacija s področja obramboslovja pa nosi zanimiv in bržkone aktualen naslov Logistike oboroženih sil Nemčije v času II. svetovne vojne. Ni član nobene poltične stranke, zeleno Vesno pa bo po zadnjih napovedih očitno popeljal v Evropski parlament.

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Javni intelektualci, Butalci

Javni intelektualci, Butalci

Naši “javni intelektualci” ne poznajo kritičnega dvoma, ki je značilen za pravega razumnika, zato tako lahkotno zavračajo vse, ki jim podržijo ogledalo. In da so še močnejši, se združujejo v trope in podpisujejo, kar jim ponudijo vodilni razgrajači, mnogi od njih podpišejo nekaj, česar sploh niso prebrali, kot je pred časom na javnem kraju in pred kamerami tedanja poslanka Levice brez zadržka podpisala fašistični manifest. Zato ti opranoglavci resnično verjamejo, da se ubogi hamasovci samo branijo, da muslimani ljubijo geje in lezbijke, da je Koran knjiga prijaznih nasvetov, kako jesti z desnico in si zadnjico brisati z levico, kako so ženske manjvredna bitja, pokorna moškim in psi ter svinje nečiste živali.

V senci obsesije z Gazo Putin hiti z ofenzivo na Harkiv

V senci obsesije z Gazo Putin hiti z ofenzivo na Harkiv

Medtem, ko so so fanatični, nekritični podporniki Palestine in njihovih “demokratičnih” prizadevanj, ideološki nasprotniki Izraela in v osnovi mnogi tudi zahodnega sveta na splošno (čeprav tega ideološkega sovraštva do vsega zahodnega ne znajo prav dobro razložiti in nekritično uživajo v dobrobitih njegovega razvoja) celo Evrovizijo spremenili v nekakšno politično platformo za “izbris” Izraela (kar je bilo sicer precej neuspešno, saj je glasovanje “ljudstva” na finalnem izboru pokazalo nepričakovano visoko simbolično podporo Izraelu, pa tudi Ukrajini), Putin očitno začenja dolgo načrtovano ofenzivo na drugo največje ukrajinsko mesto Harkiv, ki ga je neuspešno poskušal zavzeti že v prvih dneh agresije na Ukrajino.

Priznanje Palestine

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

(INTERVJU) Anže Logar: “Robert Golob je popolnoma zgrešil zgodovinsko nalogo, ki mu jo je naložila podpora volivcev”

(INTERVJU) Anže Logar: “Robert Golob je popolnoma zgrešil zgodovinsko nalogo, ki mu jo je naložila podpora volivcev”

Anže Logar, občasno prvi, trenutno menda drugi najbolj popularen slovenski politik po meritvah agencije Mediana, še vedno vztraja, da ustanovitve lastne politične stranke nima v načrtu, čeprav dnevno, tedensko, mesečno s svojo Platformo sodelovanja izvaja nekakšno kontinuirano predvolilno kampanjo. Mnogi so najprej ocenili, da mu bo “mencanje” z odločitvijo o obliki politične prihodnosti škodilo. Zaenkrat mu glede javnega mnenja prav veliko ne. Vpliva pa na njegov položaj v Državnem zboru. Njegova stranka SDS ga je posadila v zadnjo klop Državnega zbora in izločila iz vseh delovnih teles, kar mu onemogoča resno vsebinsko udejstvovanje v parlamentu. Pravi, da ga to ne moti in da se je s tem sprijaznil. No, verjetno je vsem jasno, da bo morala ta politična opereta prej ali slej dobiti nek zaključek. Tudi o tem in pa o ekstremmo zapletenih zunanjepolitičnih razmerah smo se z njim pogovarjali pred začetkom kampanje za volitve v Evropski parlament.

Priznanje Palestine in podpora terorizmu

Priznanje Palestine in podpora terorizmu

Izrael izgublja propagandno vojno s Hamasom in za Palestince je to zagotovo velikanski uspeh. Sploh zato, ker v primeru Gaze ne gre za celotno “palestinsko državo”, pač pa le njen del, kjer je (bil?) na oblasti Hamas. Na Zahodnem bregu, kjer ves čas vlada PLO oziroma Fatah, ki ga je do smrti vodil legendarni Jaser Arafat, imajo z Izraelom manj težav, predvsem pa se zavedajo, da je mir edina rešitev za bodoči status palestinskih ozemelj. V Ramali pa ima, če je kdo pozabil, že nekaj let svoje predstavništvo tudi Slovenija. S tem pa dejansko že ves ta čas priznava palestinsko državo. Toda Slovenija priznava vlado v Ramali kot zakonito in legitimno zastopnico Palestincev, ne pa Hamasa, ki je v Evropi razglašen za teroristično organizacijo. Edini cilj Hamasa je uničenje judovske države.