PIŠE : Dejan Steinbuch in Tilen Majnardi
Kako dolgo bo ruski nasilnež Putin še vlekel za nos samovšečnega Trumpa?

Kako dolgo bo ruski nasilnež Putin še vlekel za nos samovšečnega Trumpa?

Glede na dosedanje obnašanje Vladimirja Putina lahko domnevamo, da se še nekaj časa ne bo želel pogajati o premirju v Ukrajini. Z novimi masakri civilistov se Rusija še bolj oddaljuje od civiliziranega sveta, Putin pa postaja kot Karađić oziroma Mladić, ki sta se pred tridesetimi leti izživljala nad Sarajevom, dokler ju ni k pameti spravil Nato. Rusije se Američani in Evropejci ne bodo lotili po vojaški poti, lahko pa pričakujemo precej hujše ekonomske sankcije, tudi zaplembo vsega ruskega premoženja na Zahodu. To bi posebej prizadelo ruske oligarhe, ki so doslej spretno izigravali sankcije. Tudi v Sloveniji.

Medijska sanacija vladnih nezakonitosti, nesposobnosti z davki na pse in drugo nepremičnino

Medijska sanacija vladnih nezakonitosti, nesposobnosti z davki na pse in drugo nepremičnino

Novo leto, nove akrobacije vlade. Pričakovane in nepričakovane. Poučeni satiriki pravijo, da bi utegnil biti naslednji novi davek, ki ga bo uvedla svobodnjaška vlada Roberta Goloba, davek na pozabljive volivce, pri čemer ostaja odprta dilema, ali bo šlo dejansko za davek ali pa bo to zgolj običajna upravna taksa, ki se bo obračunala glede na podatke o udeležbi in pravilnem glasovanju na preteklih volitvah … Če se spustimo nazaj na realna poltična tla, se lahko upravičeno vprašamo, ali premier Golob z napovedjo novih davkov v resnici ne preusmerja pozornosti z drugih, zanj precej bolj neugodnih zadev. Denimo suma zlorabe oblasti in korupcije v zadevi Bobnar, kjer mu za vrat diha državno tožilstvo …

Janševa pomlad sredi Golobove zime

Janševa pomlad sredi Golobove zime

Čeprav je do rednih volitev še leto in pol, je vsaj opozicijski voditelj že na polnih obratih predvolilne kampanje. S preverjenimi metodami sicer utrjuje svojo bazo, ampak glede na “vznikanje” konkurence na njegovem domačem pragu ne more biti prav samozavesten – in to ne glede na stabilno vodstvo v anketah javnega mnenja. Retorika, s katero Janez Janša in njegova vojska vernikov “naslavljata” trenutne politične razmere v Sloveniji, je svojevrstna patetika, ki zgolj sledi vedno bolj izgubljenemu, še bolj patetičnemu Robertu Golobu.

Golobove laži, spodkopavanje temeljev demokracije so prebili vse meje

Golobove laži, spodkopavanje temeljev demokracije so prebili vse meje

Ali je bil premier Robert Golob na sedežu Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) na razgovoru, pogovoru ali na zaslišanju? Odgovor je odvisen od tega, kateri medij je o tem poročal. Provladni, med katere sodi tudi Slovenska tiskovna agencija (STA), ali POP TV in RTV Slovenija so disciplinirano poročali o “razgovoru”, pa čeprav je uradni podatek, da je KPK Goloba zaslišala. Robert Golob je namreč t. i. obravnavana oseba in ni prišel na pogovor, ampak na zaslišanje, ostali v postopku pa so priče. Premier je poleg tega predmet parlamentarne preiskave, kot tudi policije, ki je zaradi domnevnih pritiskov na delo policije zoper njega vložila ovadbo na Specializirano državno tožilstvo. Ovadba pa ga obtožuje sprejemanja in dajanja daril, kar je po Kazenskem zakoniku pravna dikcija korupcije, sicer pa bi glede pritiskov na delo policije lahko govorili tudi o zlorabi oblasti.

Ali se nam bliža začetek konca vlade Roberta Goloba?

Ali se nam bliža začetek konca vlade Roberta Goloba?

Zdi se, da je le še vprašanje časa, kdaj bo v koaliciji nekomu prekipelo. Če ni dovolj sodba upravnega sodišča, ki je vsaj deloma pritrdila ugotovitvam o nezakonitem kadrovanju v vrhu policije, potem bi morala sodu dno izbiti morebitna vložitev obtožnice proti premierju zaradi neupravičenega dajanja daril. Ob tem ne bi smeli spregledati niti poskusov vladnega podrejanja Računskega sodišča z drastičnim znižanjem proračunskih sredstev, kar je prav tako nekaj, česar v tej državi še nismo videli. Vprašanje za 1 dolar se zato glasi: kdaj bo prekipelo Socialnim demokratom, ki ne skrivajo nezadovoljstva nad premierjevim obnašanjem kot tudi nad ponorelim vlakom, na katerem utegne kmalu priti do podobne scene kot v znameniti kriminalki Agathe Christie Umor na Orient Ekspressu …

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

Zmagovalec je znan, poraženka je od silnega šoka prvi dan enostavno izpuhtela iz javnosti. Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo pa ni edino presenečenje torkovih volitev v Združenih državah. Republikanci so okrepili premoč v Predstavniškem domu in ponovno dobili večino tudi v Senatu, kar pomeni, da bo imel Trump v prihodnjih štirih letih miren spanec vsaj kar se zakonodajalcev tiče. Brez težav bo ustoličil tudi nekaj novih vrhovnih sodnikov. Poražencem se vse to zdi nočna mora, vsaj deloma pa zanjo krivijo “svoje” medije, ki so pretiravali s poveličevanjem Kamale Harris in jo priskutili sredinskim volivcem, tako da so abstinirali volitve in omogočili gladko zmago Trumpu.

Od globalnega superdigitalnega raziskovanja vode prek moralnega svetilnika Evrope do nosilca miru na Bližnjem vzhodu

Od globalnega superdigitalnega raziskovanja vode prek moralnega svetilnika Evrope do nosilca miru na Bližnjem vzhodu

Rekordno dolgo, takorekoč ves teden, je bil premier Robert Golob v New Yorku in se skupaj s svojo partnerko močno trudil, da bi v Sloveniji vsi opazili njegovo genialnost globalnega vodenja. Generalna skuščina OZN, Varnostni svet … povsod ga je bilo veliko. Kajti reševanje svetovnih problemov je odličen recept za prikrivanje lastnih slabosti. Golob lahko s čevljem tolče po govornici v Združenih narodih pa zato doma v Sloveniji ne bo nič manj afer, škandalov, in odstopov. V bistvu se lahko premier v imenu svobode naslednjič v Varnostnem svetu postavi na glavo, pa s tem ne bo zakril dejstva, ki vse bolj prihaja na dan: da je namreč nesposoben voditi Vlado Republike Slovenije.

Patetični globalni boj za interpretacijo ameriškega soočenja

Patetični globalni boj za interpretacijo ameriškega soočenja

Če bi verjeli t. i. mainstream medijem, je svet je menda včeraj obstal, čakal, gledal soočenje kandidatke Kamale Harris in kandidata Donalda Trumpa. No, nekaj sveta je to medijsko čudo gotovo spremljalo, predvsem politični establišment v EU, na Kitajskem, v Rusiji, posebno tudi v Ukrajini. Zmagovalec bo namreč določal smernice ameriške zunanje politike v naslednjih letih. Večina soočenja je sicer potekala okoli notranjih ameriških tem, za katere zunanji, neameriški opazovalci težko ocenjujemo kredibilnost, prepričljivost stališč. Dejstvo pa je, da ima večina državljanov Evrope druge probleme in jih precej izumetničena Amerika ne zanima preveč, čeprav bo odločitev Američanov gotovo vplivala na EU in njene politične, ekonomske, finančne usmeritve.

Ruska vohuna iz Slovenije v objemu Putina

Ruska vohuna iz Slovenije v objemu Putina

Ruska vohuna v Sloveniji, ki sta se predstavljala kot Maria Rosa Mayer Munoz in Ludwig Gisch, dejansko pa sta Ana Valerevna Dulceva in Artjom Viktorovič Dulcev sta v okviru izmenjave ujetnikov med Rusijo in “Zahodom” končala v objemu Putina in z odlikovanji za dobro opravljeno delo. Večjega dokaza, da Rusija s svojimi lovkami, hibribno vojno brezkompromisno rovari po Sloveniji ne more biti. Domači jubitelji Putinovega režima in matere Rusije so seveda razočarani, ker je bilo rusko omrežje vsaj deloma razkrinkano, nihče pa ne ve, koliko ljudi, morda tudi politikov, gospodarstvenikov je vpletenih v rusko propagando, ki hoče destabilizirati NATO in Evropsko unijo. Slovenski pristojni organi namreč niso povedali nič o tem, ali so od odkritih vohunov izvedeli kaj o njihovih ključnih pajdaših.

Golobova milijardna prevara s poplavami, padala za Palestino in selfiji z Dončićem

Golobova milijardna prevara s poplavami, padala za Palestino in selfiji z Dončićem

Ni bilo treba dolgo čakati, da smo dobili novo potrditev o spornih postopkih, potrjenih lažeh in sprenevedanjih predsednika vlade Roberta Goloba. Tokrat je cesarju ogledalo nastavila Evropska komisija, ki je, podobno kot vsa približno osveščena javnost, ugotovila, da so bile ocene o popoplavni škodi v Sloveniji v višini 10 milijard evrov napihnjene, hudo pretirane. Pomoč je Evropska unija ustavila, državni sekretar Srečko Đurov pa je ob odsotnosti predsednika vlade – Golob je bil seveda na nujni poti na košarkarsko tekmo v Dallasu – in pomenljivi tišini odgovornih ministrov “zagotovil”, da je Slovenija v Bruselj poslala ustrezno vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU. Komisija očitno “nima pojma”, saj bo menda Svetu EU in Evropskemu parlamentu predlagala nadpovprečno izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov evrov, dokončno odločitev pa pričakujejo “do jeseni”. Očitno je vlada v primeru evropskih sredstev zmagala tako prepričljivo, kot je slavila na evropskih volitvah.

INTERVJU – Vladimir Prebilič: Nastop na evropskih volitvah ni pobeg od Slovenije

INTERVJU – Vladimir Prebilič: Nastop na evropskih volitvah ni pobeg od Slovenije

Vladimirja Prebiliča, ki je prejšnji teden praznoval Abrahama, smo poznali kot profesorja obramboslovja na ljubljanski FDV, župana največje slovenske občine Kočevje in predsedniškega kandidata jeseni 2022, ko je zasedel solidno četrto mesto, prejel pa več kot 90.000 glasov. Po osnovni izobrazbi je zgodovinar in geograf, njegova doktorska disertacija s področja obramboslovja pa nosi zanimiv in bržkone aktualen naslov Logistike oboroženih sil Nemčije v času II. svetovne vojne. Ni član nobene poltične stranke, zeleno Vesno pa bo po zadnjih napovedih očitno popeljal v Evropski parlament.

INTERVJU – Dr. Peter Gregorčič: “Kdor obvladuje medije, obvladuje javno mnenje in s tem kolektivni um.”

INTERVJU – Dr. Peter Gregorčič: “Kdor obvladuje medije, obvladuje javno mnenje in s tem kolektivni um.”

Dr. Peter Gregorčič, letnik 1980, je fizik, doktoriral je na ljubljanski Fakulteti za matematiko in fiziko v Ljubljani, kjer kot izredni profesor predava o laserskih tehnikah. Kot politični analitik in komentator je nase opozoril pred nekaj leti, širša javnost pa ga je spoznala na začetku 2022, ko je postal predsednik Programskega sveta RTV Slovenija. Po menjavi vlade se je angažiral pri poskusu, da bi na ustavnem sodišču ustavili uveljavitev sporne novele Zakona o RTV Slovenija, s katerim je Golobova vlada pod krinko t.i. depolitizacije omogočila izjemno bolečo in obsežno kadrovsko čistko na Televiziji Slovenija.

Kdo ali kaj sploh še lahko reši Svobodnjake pred potopom na evropskih volitvah?

Kdo ali kaj sploh še lahko reši Svobodnjake pred potopom na evropskih volitvah?

Sestavljanje Svobodnjaške liste za evropske volitve je v bistvu nekakšen strnjen odraz, prikaz delovanja trenutne vlade. Kaže se izredno plitek kadrovski bazen, vsebinska votlost, kaotična organizacija, spori med frakcijami, pridruženimi člani, predvsem pa odsotnost kredibilnega, verodostojnega vodenja. Svoboda je najprej določila sedem članov liste, ki jih predsednica sveta stranke na novinarski konferenci niti ni znala našteti, eden od sedmih potrjenih članov (Klemen Grošelj, ex LMŠ) pa je včeraj užaljeno umaknil svoje soglasje h kandidaturi. Očitno je, da je predsednik stranke in vlade v stiski in brez resnih idej, v poplavi takšnih in drugačnih svetovalcev, svetovalk, mešetari z imeni in “šank” idejami, popolnoma enako kot vodi vlado.

Tanja je vrgla puško v koruzo. Bodo njeni tovariši sposobni resnične preobrazbe?

Tanja je vrgla puško v koruzo. Bodo njeni tovariši sposobni resnične preobrazbe?

Socialne demokrate, ki jih pričakovano zapušča Tanja Fajon, še danes definira, a hkrati tudi notranje frustrira fenomen Boruta Pahorja. Nekdanji predsednik republike in šef stranke SD, ki se mu nekateri luzerji na levici posmehujejo in ga podcenjujejo, je namreč edini voditelj stranke SD, ki je doslej z njo zmagal na volitvah in ji omogočil prevzem oblasti. O številnih razlogih, zakaj je Pahorju to uspelo, lahko debatiramo na široko, ampak ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so mu šle v prid, gotovo ne moremo mimo tega, da je Borut Pahor otrok stranke SD, insajder, narejen in zgrajen politični človek, ki je dojel pomen spoštljive komunikacije in spoštovanja drugače mislečih, političnih konkurentov na obeh ideoloških polih.

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je morda res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….