+Komentar
Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa “specialne vojaške operacije” ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa “zarotnikov”, ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.

Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Če misli prihodnji premier svoj – upam, da zadnji – mandat kronati z demontažo RTV Slovenija, dela veliko napako. Na Kolodvorski so tudi novinarski aktivisti, vendar je takšnih radikalcev le za vzorec, medtem ko 95 % zaposlenih profesionalno opravlja delo. Zaradi 10 ali 20 levičarskih aktivistov, ki mečejo slabo luč na celotno medijsko hišo, sesuti ves javni servis, je norost brez primere. Nacionalko, njen informativni program, bi morali kvečjemu razdeliti, pa naj potem provladni novinarji znotraj iste hiše konkurirajo opozicijskim. Eni na prvem, drugi na drugem programu. Naj ima Marcel Štefaničič konkurenco v Borisu Tomašiču. Naj tekmujeta, kdo ima boljši rejting. In naj za gledalce tekmujeta tudi oba informativna programa. Zakaj bi za dva zrezka ubili celo kravo?

Konec povolilne politične melodrame in začetek sindikalno-civilnodružbene histerije?ž

Konec povolilne politične melodrame in začetek sindikalno-civilnodružbene histerije?ž

V sredo je sklicana izredna seja Državnega zbora, kjer se bo verjetno formalno zabetonirala naslednja vladna koalicija. Predsednik SDS Janez Janša je namreč napovedal, da bo vsem, ki bodo podprli predlog zmanjšanja ministrstev z 19 na 14+1, poslal predlog koalicijske pogodbe. Hkrati je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da se bo drugi krog iskanja mandatarja začel 6. maja, kar ob vseh rokih pomeni, da bi lahko vlado dobili proti koncu maja. V skladu s slovensko politično folkloro pa sindikati že pripravljajo groteskni “upor” proti neustrezni vladi, ki jim hoče pobalinsko znižati davke, medtem ko jim je leva vlada davke nonstop zviševala in so ji pri tem ploskali.

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

V ponedeljek se je pri predsednici države Nataši Pirc Musar odvil prvi krog posvetovanj glede novega mandatarja. Rezultat je bolj ali manj pričakovan. Robert Golob je končno priznal, da (zaenkrat) nima glasov za sestavljanje vlade, pri čemer je v svojem stilu užaljeno, agresivno, žaljivo opletal z obtožbami o prevarantih, ki menda sestavljajo novo nenačelno koalicijo. Bolj kot Golobov pričakovan nastop je zanimivo obnašanje Janeza Janše. Javno je spet zatrdil, da ne sestavlja nobene koalicije, čemur morda verjamejo samo osnovnošolci nižje od petega razreda. Je pa res, da se je iz dogajanj v letih 2020 in 2022 nekaj naučil: z določenim zavlačevanjem bo poskušal vzpostaviti stanje, v katerem bo morala odhajajoča koalicija formalno prevzeti odgovornost za katastrofalno vodenje države in izredne razmere v javnih financah.

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Si lahko kdo predstavlja scenarij, po katerem Anže Logar postane mandatar s podporo SDS, krščanskih demokratov in Resnice? Resda je blizu znanstvene fantastike, vendar pa bi bil za t.i. desni pol v resnici edina rešitev. V tem primeru bi se Janez Janša preselil v Bruselj, saj bi se nova vlada zaradi nepojasnjene vloge evropske komisarke Marte Kos v prejšnjem režimu – zadnja knjiga zgodovinarja Igorja Omerze jo obtožuje sodelovanja z nekdanjo Službo državne varnosti – odločila za njeno zamenjavo. Bi bil komisarski položaj za Janšo dovolj, da se odreče poželenju po še četrtem mandatu?

Vlada farsične enotnosti

Vlada farsične enotnosti

Rezultat volitev je prinesel neverjetno spremembo v retoriki še aktualnega predsednika vlade in nekakšno očiščevalno predvelikonočno razodetje. Sedaj ne potrebuje več drugega mandata za obstoječo ideološko koalicijo, potrebujemo pa menda vlado narodne enotnosti, ki bo reševala nakopičene probleme in posledice zaostrenega mednarodnega položaja, ki pa jih še deset dni nazaj zanimivo ni bilo, čeprav vojna v Iranu traja že mesec dni. Po izjavah predstavnikov koalicije v predvolilnih soočenjih je bilo vse skorajda več kot idealno. Da ne bo nobene dileme: če bi na volitvah njegova ideološka koalicija dobila 46 glasov v Državnem zboru, kar so sicer kazali prvi rezultati vzporednih volitev, ne bi slišali nobene besedice o vladi narodne enotnosti, sodelovanju, boju proti korupciji. Nadaljeval bi z brutalnim ideološkim razdvajanjem, revolucionarnim vodenjem gospodarske in davčne politike brez upoštevanja kakršnihkoli drugačnih, strokovnih mnenj. Da o nadaljnjem prikrivanju korupcije v najožjih vladnih krogih niti ne govorimo.

Ko depolitizirani mediji “zgrešijo” padec izvoza za 40 %

Ko depolitizirani mediji “zgrešijo” padec izvoza za 40 %

V senci sestavljanja vlade nerodne enotnosti Roberta Goloba (SDS je izključen, ker so menda nedemokratični, čeprav so sodelovali na demokratičnih volitvah, NSi s svojim trojčkom noče v demokratično koruptivno vlado, Logar pravi, da osebno z Golobom ne gre, da brez programa ne bo nič od pogajanj, Logar in NSi izključujeta Levico, Levica protestira, ker izpada iz vseh kombinacij, za piko na i Logar menda ne gre z Janšo, Stevanović bo pa konstruktivna opozicija, komu sicer še ni jasno, ker bo morda kandidiral za predsednika DZ), pri kateri matematike očitno ne razume samo on sam, se v ozadju kotalijo katastrofalni podatki o stanju slovenskega gospodarstva. Pa ti niso povezani samo s trenutno cenovno eskalacijo na trgu nafte (ta se sicer po kratkoročnem ne-sporazumu med Iranom in ZDA začasno umirja), ampak s katastrofalno razvojno politiko odhajajoče vlade.

Pogled z Marsa na dileme sončne strani Alp

Pogled z Marsa na dileme sončne strani Alp

V zadnjih tednih so me mnogi vprašali, kaj menim o zadevi Black Cube. Ti si Italijan, oziroma si iz tujine, ne razumeš. No, če povem po resnici, je bil moj odgovor skoraj vedno takšen: za kakšen škandal je pravzaprav šlo? Seveda so vsi imeli v mislih ukradene videoposnetke, vendar pa pravzaprav, razen prahu, ki so ga dvignili, v njih ni nič zares senzacionalnega: umetelno montirani posnetki z izjavami, izvzetimi iz konteksta, ki ga ne poznamo, na ravni debat za šankom. Čez eno ali dve leti o teh volitvah ne bomo več govorili z vidika domnevnih tujih vmešavanj, temveč o tem, kako je nekdo s tehnologijo dosegel tisto, kar se je vedno poskušalo doseči za ohranjanje moči: zamotiti, odvrniti, razdeliti, ljudi, da bi nadaljevali s tistim, kar se je počelo prej (divide et impera).

Slovenska zunanja politika: Selektivna načelnost

Slovenska zunanja politika: Selektivna načelnost

Slovenska vlada je v zadnjih letih pogosto poudarjala, da vodi načelno zunanjo politiko, utemeljeno na spoštovanju mednarodnega prava, človekovih pravic in multilateralizma. Ta trditev je v kontekstu izraelsko-palestinskega konflikta še posebej izpostavljena, pri čemer naj bi Slovenija celo “reševala obraz” Evropske unije. Toda natančnejši pogled pokaže precej kompleksnejšo sliko; takšno, ki odpira vprašanja o doslednosti, kredibilnosti in predvsem strateški smiselnosti slovenske zunanje politike. Ključni problem ni v tem, da Slovenija zagovarja načela, temveč v tem, da jih zagovarja selektivno, hkrati pa svojo politiko predstavlja kot dosledno načelno.

Odprto povolilno pismo aktivnega državljana

Odprto povolilno pismo aktivnega državljana

Ta zapis je poziv novi, nastajajoči slovenski vladi, da pošlje predlog vsem odgovornim v vseh državah Evropske unije, in če ga te sprejmejo, v nadaljevanju tudi vsem članicam Organizacije združenih narodov (OZN) za razmislek in sprejem nove oblike sobivanja človeške skupnosti narodov. To je še en predlog, kot jih je bilo v razvoju evropske civilizacije že mnogo, kako doseči, da moč argumenta premaga argument moči.

Korupcijski nahrbtnik Roberta Goloba kot glavna ovira za oblikovanje sredinske vlade

Korupcijski nahrbtnik Roberta Goloba kot glavna ovira za oblikovanje sredinske vlade

Že nekaj ur po zaprtju volišč v nedeljo se je začel medijski in politični proces povolilne aritmetike, ki pa večinoma zanemarja ogromne vsebinske, programske razlike med strankami in razkritja koruptivnega koncepta vladanja sedanje koalicije, sploh največje vladne stranke. Razkrita dejstva ne bodo izginila nikamor, ne glede na to, kdo in s kakšnim namenom je organiziral zloglasne predvolilne prisluhe. Predsednik Gibanja Svoboda se je po tesni relativni zmagi, ki pa mu ne omogoča sestavo nove ideološko zabetonirane vlade, čez noč spremenil v zagovornika široke “razvojne koalicije”, pri čemer ne izključuje nikogar, razen seveda SDS, s katero se ne misli niti vljudnostno pogovarjati, ker pravi, da gre za nedemokratično stranko. To je celo nekdanji predsednik SD in sedanji politični analitik Igor Lukšič ocenil za popoln nesmisel in hudo napako.

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Četrtkova razprava na skupnem odboru Državnega zbora o t. i. interventnem zakonu je pokazala, kakšen bo politični dialog v primeru, da vlado dejansko sestavi Janez Janša. Odhajajoča koalicija bo vse, kar bo predlagala nova, označila za škodljivo, še več, vsako odločanje, ki ni po njihovem okusu bo v skladu z njihovimi ideološkimi priročniki označila za nekakšno diktaturo. Roko na srce, tudi prihajajoča nova koalicija se je sprejemanja interventnega zakona lotila po “Golobovo”. Ignorira dobronamerne pripombe, določene predloge s strani stroke, pretirano bezlja, pri čemer to svoje ravnanje opravičuje z ignoranco in spornimi ravnanji odhajajoče vlade, kar je milo rečeno otročje.

Slovenska odsotnost na vrhovih: med legitimnimi razlogi in strateško napako

Slovenska odsotnost na vrhovih: med legitimnimi razlogi in strateško napako

Odsotnost najvišjih predstavnikov Slovenije na nekaterih ključnih mednarodnih srečanjih v zadnjem času je odprla vprašanje, ki presega dnevno politiko. Namreč koliko si lahko majhna država v teh zahtevnih časih sploh privošči, da je ni tam, kjer se oblikujejo neformalna zavezništva in dolgoročne pobude? Gre za dogodke, kot sta vrh Pobude treh morij in vrh Evropske politične skupnosti, ki sicer nimajo formalne zakonodajne moči, vendar v praksi služijo kot pomembna platforma za mreženje, politično signaliziranje in utrjevanje vpliva. Mandat vlade, tudi odhajajoče, traja do njenega formalnega zaključka. To pomeni, da ima tudi v tem času ne le pravico, temveč dolžnost zastopati državo v mednarodnem prostoru.