+Komentar
Ali bo Slovenija leta 2030 še članica zveze NATO?

Ali bo Slovenija leta 2030 še članica zveze NATO?

Naivnosti je konec. Američani so Evropejcem jasno povedali, da niso sposobni niti upravičeni do pogajanj o koncu vojne v Ukrajini. Ne bo pomagalo nobeno jamranje ali pritoževanje o kavbojskem obnašanju “strička Sama”. Victoria Nuland se je vrnila na steroidih, njen zgodovinski vzklik Fuck EU! je danes inkorporiran v zunanjo politiko Združenih držav. Naslednja štiri leta bomo morali požirati sranje, ki so nam ga pripravili evropski politiki. Predvsem nemški, ki nosijo glavno krivdo za Putinovo osvajalno vojno v Ukrajini. Naslednja štiri leta bodo peklenska tudi za države, ki so doslej kršile zaveze glede 2 odstotkov BDP za obrambo, med njimi izstopata Slovenija in Španija. Tega goljufanja nam Trumpova administracija ne bo več dovoljevala. Treba se bo odločiti: ali ostanemo v Natu, ali gremo na svoje. Ampak za nevtralnost po švicarskem ali avstrijskem vzoru je naša “balkanska Švica” preveč revna …

Kaj imajo državljani od simbolične spremembe dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje?

Kaj imajo državljani od simbolične spremembe dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje?

Vlada je spremembo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno razglasila za nekakšen začetek reforme, pri čemer pa nikomur ni jasno, kaj so s tem državljani pridobili. Razglašali so, da bodo državljani v drugem koraku “bolj pošteno” obdavčeni, v skladu z njihovimi dohodki. Vladni predstavniki so vztrajno ponavljali, da bodo s tem predrugačenjem zavarovanja preprečili ekscesne dobičke zasebnih zavarovalnic (čeprav glavni dve, Vzajemna in Zavarovalnica Triglav nikakor nista zasebni), ob prenosu dopolnilnega v obvezno zavarovanje pa je dejansko javni ZZZS začel iz tega naslova ustvarjati več deset milijonske misteriozne izgube. Kot je razumeti iz javnih informacij, gredo obstoječi vladni predlogi spet samo v smer povečanja obstoječega prispevka, ker menda ni bilo časa (v letu in pol!) za uvedbo pravičnejšega načina vplačevanja dodatnega obveznega prispevka. Torej bodo najbolj plačani v državi še vedno dejansko plačevali pol nižji prispevek kot npr. upokojenka s 600 evri pokojnine.

Sovražni govor Simona Gregorčiča

Sovražni govor Simona Gregorčiča

Kako to, da Simona Gregorčiča, nesramnega pesnika, že nismo vrgli iz šolskih čitank, ga prepovedali, deci zabranili, da se ga uči na pamet (kot smo se Soči učili še v petdesetih in šestdesetih). Pa Gregorčičevo ulico, kjerkoli že je, v Ljubljani je na njej, o groza vseh groz!, celo sedež vlade in prvega ministra, pa en del predsedniške palače tudi meji na to ulico, bi preimenovali v Ulico borcev proti sovražnemu govoru, odstranili bi njegove spomenike in tako naprej.

Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Za nered v zdravstvu nismo krivi zdravniki, ampak politiki, ker vzdržujejo socialistični sistem

Vojna z zdravniki, o kateri nas je obvestil že nekdanji minister za zdravje Bešič, se z nezmanjšano močjo nadaljuje že več kot eno leto. Zapirajo nas v še bolj tog birokratski sistem, iz katerega nam ne pustijo v svojem zasebnem času delati niti tam, kjer bi si želeli. Takorekoč zaprli so nas v poslovni zapor in nam nadzirajo prosti čas. Temu se reče svoboda po Robertu Golobu. Odvzeli so nam svobodo odločanja o tem, kje bomo lahko delali po 22 letih izobraževanja in še dodatnih štirih letih specializacije. Ker so tako inovativni, naj jih spomnim, da so nekoč zdravnike v socialističnem zdravstvu premeščali z odločbami. Morda pa nas to še čaka?

Kakšno (novo) stranko v resnici potrebuje Slovenija

Kakšno (novo) stranko v resnici potrebuje Slovenija

Prepričanje, da je (slovenska) politika umazana, nevredna poštenega dela, je pripeljalo tudi do tega, da najbolj propulzivni in uspešni posamezniki, ki bi lahko naredili sijajno politično kariero, nočejo niti slišati o tem, da bi vstopili v politiko. Če temu prištejemo negativno selekcijo, s katero se srečujemo v zadnjih tridesetih letih vsaj tako akutno kot v času socializma, potem je jasno, da smo si skopali globoko jamo, iz katere ne bo enostavno zlesti. Vprašanje, če sploh kdaj.

WAR-nost

WAR-nost

Nekaj je očitno – varnost ni več samoumevna. Tudi ni več tema, kjer bi lahko posamezne stranke zganjale politično demagogijo o lepotah nevtralnosti. Še na študiju ekonomije bi bilo smiselno tisto znano dilemo o maslu ali topovih zamenjati s čim bolj realističnim, kajti prav lahko se zgodi, da brez topov ne bo niti kruha, kaj šele masla na njem. “Da bi preprečili vojno, se moramo nanjo pripraviti.” To je bistvo: doktrina odvračanja. Če se želimo izogniti vojni, je treba investirati v varnost. Smo priča paradoksu; razvoj Zahoda je prinesel dolgo obdobje miru, kjer so države počasi začele pozabljati, da so se vsi mejniki v zgodovini sveta zgodili preko vojn. Upadati je začela ambicija pri ohranjanju vojaške (pre)moči Zahoda. Zaradi zanemarjanja varnosti demokratičnega sveta (z izjemo ZDA) so nedemokratične velesile spoznale, da Zahod postaja ranljiv. Zato so začeli spodjedati svetovni red in mir.

Staro reklo, da revolucija na koncu požre svoje otroke, še vedno velja

Staro reklo, da revolucija na koncu požre svoje otroke, še vedno velja

S predlagano novelo Zakona o zdravstveni dejavnosti ministrica omogoča, da bodo najboljši kadri odšli v zasebni sektor, ki praviloma dela manj zahtevne posege. Tja bi lahko brez problema hodili mlajši zdravniki. Namesto tega pa ministrica motivira najboljše zdravnike, da bi odhajali iz javnega zdravstva v zasebno in tam delali praviloma manj zahtevne storitve za veliko boljše plačilo. Ta popolnoma zgrešen ukrep je jasen tudi tistim, ki nimajo visoke izobrazbe, le ministrici, ki ima doktorat znanosti, to ni jasno. Ali bosta ostala razvoj in znanje v javnem sektorju, ali pa boste tudi njiju prisilili, da se preselita v zasebni sektor?

Dražgoše in bitka pri Termopilah

Dražgoše in bitka pri Termopilah

V prvem mesecu novega leta se že leta in leta ponavlja en in isti simptom, kot da bi šlo za nekakšen letni cikel, ki se manifestira januarja in ki spominja na kačo, ki žre svoj lastni rep. Dražgoše so svojevrsten indikator nenormalnosti slovenskega družbenega mainstreama, ki se je v osemdesetih letih prejšnjega stoletja že precej utrudil od partijske mitologije in se je bil sposoben celo norčevati iz komunizma in borčevskih proslav. Danes se zdi nepredstavljivo, da so imele pred osamosvojitvijo Dražgoše povsem drugačen pomen kot danes, med slavnostmi govorci leta 1989, denimo, se glede na arhivsko dostopne podatke ni pojavil niti Janez Stanovnik ali Miran Potrč, kaj šele Milan Kučan. Pravzaprav mediji takrat niso poročali, da bi se dogodka udeležil kdo iz slovenskega vrha.

Bolj ko kradejo, bolj nedotakljivi so, bolj ko lažejo, bolj jim verjamejo

Bolj ko kradejo, bolj nedotakljivi so, bolj ko lažejo, bolj jim verjamejo

Za vladajočo garnituro in njene prisklednike je moteč vsak drugačen in neodvisen glas, vsako preverjanje dejstev, ki po pravilu pokaže, da je skoraj vsaka izjava laž, če pa že ni laž, je pa tako prirejena resnica, da ustreza “našim” potrebam in pokrije “naše” lumparije. Ker so glavni mediji v rokah levega in ultralevega političnega pola, družbena omrežja pa so poskušali utišati s spletno policijo, spletnimi cenzorji, spletnimi ovaduhi in ovaduhinjami. Tu je še vrsta zgrešenih investicij, metanje denarja z lopato skozi okno je vsak dan bolj odkrito, a brez kakršnih koli sankcij. In bolj ko kradejo, bolj so nedotakljivi. In bolj ko lažejo, bolj jim verjame velik del volivcev in davkoplačevalcev.

Predsednica ima vsaj v nečem prav: Mrtvi si zaslužijo grob

Predsednica ima vsaj v nečem prav: Mrtvi si zaslužijo grob

Nataša Pirc Musar je pred koncem lanskega leta prvič javno povedala, da si prizadeva, da bi še v tem mandatu skupaj z vlado in opozicijo zbrali toliko moči in poguma, da bi končno dostojno pokopali žrtve povojnih pobojev. Naj si o predsednici mislimo karkoli, njenim besedam ne moremo oporekati. V vsebinskem smislu so popolnoma na mestu. Če bi predsednici uspelo zapreti to poglavje travmatične nacionalne zgodovine, bi na nek način končala projekt sprave, ki ga je pred več kot desetletjem začel njen predhodnik Borut Pahor. Njuni predhodniki tega niso zmogli ali hoteli.

Če bo na koncu volk sit, bo koza zagotovo mrtva

Če bo na koncu volk sit, bo koza zagotovo mrtva

Premierjeva življenjska sopotnica Tina Gaber je v intervjuju povedala, da se Robert včasih ponoči zbudi v skrbeh in skuša najti rešitve. Draga Tina, prosim vas, da mu takrat skuhate močno kavo, da bo ostal nekaj časa buden in bo po čudežu morda le našel rešitev, ki si jo vsi želimo in ki je aktualna zdravstvena ministrica na žalost ne bo našla. Zato je najbolje zanjo, da se Valentina Prevolnik Rupel čim prej odpravi za možem v Madrid, na tamkajšnje veleposlaništvo Republike Slovenije, in mu vsako jutro skuha dobro kavo. Naš veleposlanik mora piti dobro kavo, da bo lahko opravljal svoje delo tako, kot se zagre, bi rekli kleni Primorci.

Slovenski kulturni praznik 2025: France v gatah in Asta v negližeju

Slovenski kulturni praznik 2025: France v gatah in Asta v negližeju

Če je Prešeren ne samo pesnik nedosežnega ideala, ampak tudi človek iz krvi in mesa, potem očitno lahko leta Gospodovega 2025 na plakatu paradira v gatah in majici. Toda spodobilo bi se, ženske kvote, enakost spolov pa to, da bi dobili tudi plakat s štirimi podobami tovarišice ministrice Aste. Recimo: Asta v negližeju, Asta v plaščku, vrednem kakšne minimalne plače in še nekaj evrov, Asta v oblekici, vredni pol minimalne plače in na koncu Asta v partizanski uniformi. Plakata bi se tako lepo dopolnjevala, mi nevedni zarukanci, ki nimamo pojma, kaj je revolucionarna umetnost, pa bi dobili prvo lekcijo v razumevanju te umetnosti. Zatorej: Bog živi slovensko kulturo! In živele Čebine, da so nam dale tak briljantni um, kot ga poseduje kulturna ministrica! Pa srečno pot vsem tistim, ki se bodo na praznični dan kulturno odpeljali v Italijo nakupovat cenejše živilske in druge izdelke.

Janšisti bodo tovarišici postavili spomenik

Janšisti bodo tovarišici postavili spomenik

Za Golobovo vlado je sprejem novega medijskega zakona ne glede na vse zadržke nujen, saj je bila to ena izmed njihovih predvolilnih obljub: poleg depolitizacije in preganjanja janšistov so Svobodnjaki (pa tudi Levica) zagotavljali, da bodo poskrbeli za takšen zakon, ki bo onemogočil zlorabe medijev v bodoče. No, če jim slučajno uspe skozi proceduro spraviti novi Zakon o medijih, potem si predstavljajte šok na obrazih ključnih aktivistov politike, ki trenutno obvladuje Ministrstvo za kulturo, če se na oblast slučajno vrne nasprotna stran. Janšisti. Pomislite, kako vesel bo Janša takšnega zakona, ki mu ga je pripravila Levica …