Demokracija ni diktatura večine

Foto: POP TV (posnetek zaslona)

Avtor: | 11. junija, 2024

Potem ko sem kot novinar spremljal dvodnevni parlamentarni proces za slovensko priznanje Palestine, sem se odločil, da nekaj misli zapišem. Naj začnem v Združenih državah Amerike. Elbridge Gerry je bil eden od ustanovnih očetov ZDA in leta 1810 guverner zvezne države Massachusetts. Ker je poznal nepredvidljivost svojih volivcev, je oblikoval novo volilno okrožje s posebej domišljenimi mejami, da bi si zagotovil hipotetično ponovno izvolitev. Do te vseeno ni prišlo. Linije tega okrožja so bile tako nepravilne in zavite, da je na zemljevidu izgledal kot madež na koži močerada (v angleščini salamander). “Zahvaljujoč” njemu so v ZDA skovali izraz gerrymandering: ta pomeni, kako prikrojiti meje volilnih okrožij v lastno korist v večinskem volilnem sistemu. To je bil eden prvih primerov, v katerem so sodniki opustili tradicionalno spoštovanje zakonodajalca in razglasili neustavnost sprememb “zaradi gnusne in pristranske namere”, pristojnost zakona prenesli na senat treh sodnikov in v pritožbenem postopku na Vrhovno sodišče, da bi posamezniku ali večini, ki jo je takrat zastopal, preprečili, da bi prevladala.

Pojdimo v Italijo. 12. maj 1974 je zgodovinsko pomemben datum za moderno Italijo. Na ta dan je potekal referendum, ki so ga predlagali vladajoči krščanski demokrati, da bi odpravili zakon o razvezi zakonske zveze, ki je bil uveden štiri leta prej. Prepričana, da pozna državo, je stranka Balena bianca (beli kit, op.prev., to je bilo ime stranke, ki je prevladovala na prizorišču republikanske Italije vse do 90. let: vase je spravila vse, tako kot kit) doživela hladen tuš. Volivci so se odločili, da referenduma NE bodo podprli.

Maja sedem let kasneje, je ista usoda doletela pravico do splava, ki jo je del politike želel revidirati. Pravica je bila potrjena z referendumom in nacionalna politika je morala še enkrat sprejeti dejstvo, da je civilna družba naprednejša, kot so mislili sami.

+++

Kaj ima vse to opraviti z glasovanjem v slovenskem parlamentu v torek, 4. junija? Glasovanje za priznanje Palestine je bilo z vseh vidikov prisiljeno, vendar je po mojem mnenju imelo resne posledice: prevlada diktature večine in prevladujoče ideje, ne pa demokratičnih pravil. In protiuteži ni videti nikjer. Lahkost, s katero je opozicija v prejšnji torek v Državnem zboru uporabila oziroma zlorabila referendum, me je zelo presenetila. To je bila jasna obstrukcionistična taktika; ne vem, ali je bila edina, zagotovo pa najmočnejša, ki je bila uporabljena na skoraj brutalen način.

Še bolj pa me je presenetila lahkotna uporaba parlamentarnih predpisov, od osnovnih pravil parlamentarne demokracije in njenih postopkov. Skoraj prezirljivo je bila legitimna zahteva v skladu z demokratičnimi pravili, ki se uporabljajo, prisilno preklicana. Vsem je bilo jasno, da je taktika SDS oviralna taktika, brez možnosti za uspeh, vendar je bila nekakšna garancija za tiste, ki so menili, da nimajo več demokratičnih orodij za izražanje nestrinjanja večine.

Po drugi strani pa je odlaganje nečesa neizogibnega le način, kako pridobiti čas in se sprijazniti z grenko resnico. S to prisilo pa je sedanja koalicija ustvarila precedens, na podlagi katerega lahko njeni diktati prevladali nad pravili, ki obstajajo za zagotavljanje pravic manjšine. Bistvo ni v tem, da bi se v prihodnosti stališča lahko obrnila. Bistvo je, da se Elbridge Gerry ne more kar sam odločiti, kako bi bilo treba preoblikovati meje svojega volilnega okrožja, da bi zmagal na volitvah, ker morajo v zreli demokraciji obstajati garancije za zagotavljanje pravic vseh oziroma varovala demokracije.

Na enak način se je zmanjšal pomen referenduma v Italiji kot orodja demokratičnega izražanja (zadnji je bil izveden leta 2022), saj mora politično odločanje vedno iti skozi parlament in ga ni mogoče pogojevati z referendumi, ki, ko so veljavni, dejansko množično privabljajo volivce. To ne pomeni, da je bil referendum odpravljen, preprosto je izgubil svojo prodornost. Mimogrede, Gerry je izgubil volitve po svojem famoznem gerrymanderingu, čeprav je senat ostal demokratično-republikanski.

36 komentarjev

  1. slavkope

    Ko Golobovi vladajoči narcisoidni politični samodržci samovoljno, v skladu s s trenutnimi lastnimi interesi in koristmi, interpretirajo veljavno ustavo in zakonodajo ter interne postopkovne norme v parlamentu in ko se ob tem še narcisoidno hvalisajo, da so “na pravi strani zgodovine”, je to neizpodbitno konec veljavne ustavne ureditve, konec večstrankarske parlamentarne ureditve in konec pravne države v RS.

    V RS smo dve leti po parlamentarnih volitvah in po dveh letih populističnega terorja vladajočih GS, SD in Levice dejansko ujetniki proti-ustavne in proti-pravne ter ne-demokratične diktature vladajočega Golobovega Gibanja svoboda ob servilni pragmatično-preživetveni podpori koalicijsko-lakajskih vladajočih strank SD in Levice ter ob zavezništvu parazitsko finančno in politično podrejene “civilne družbe” v podobni pro-vladnih ne-vladnih organizacij pod politično-operativno komando Jenullovega samo-oklicanega polit-biroja “Glas ljudstva”.

  2. Peter Klepec

    Sicer pa, SLO je dezela, kjer se tradicionalno krsi vse kar je napisano, pa nekomu ne ustreza. Vedno je bilo tako, od svercanja na carini, do prometnih predpisov. Sedaj so pac zakoni in ustava. To imajo Slovenci v krvi.
    Nekoc mi je en Belgijec rekel, da je problem v tem, da cemur mi pravimo goljufija, oni drugi smatrajo za krepost.

    • Miller

      Po eni strani se Slovenci šovinistično povzdigujemo kot izbran narod, božje ljudstvo, ah in oh.., v isti sami pa se obtožujemo goljufanja in mahinacij tja do nacionalnega junaka švercerja Krpana.
      Pa dejmo javno priznati pred svetom, da smo goljufi in prevaranti in naj na naslednje volitve pridejo opazovalci UN, kot na volitvah v Sudanu in Kongu.

      • Peter klepec

        Hja, kaj pa ce je oboje: izbranci in istocasno goljufi?

  3. Peter Klepec

    Histericno zahtevanje priznanja Palestine je priznavanje lastne nemoci. Na terenu to priznanje ne steje absolutno nic. Vojna ne bo niti za en dan krajsa in niti ena zrtev ne bo manj.

    Ta akcija je podobno kot dretje, da je treba zapreti meje za migrante. Meje so odprte ali zaprte, migranti se vedno prihajajo neodvisno od vsega dretja in jamranja, ter zaprtja.

  4. deni

    By the way. Golobček me je po štetju glasov bolj spominjal na lisico v Ezopovi basni O lisici in grozdju kot na resnega politika, ki mora včasih tudi nekoliko objektivno zazreti vase in priznati, da vseeno ni bil ravno dober rezultat. Ampak, ko je ego visok kot nebotičnik, potem …

  5. beri1122

    Komentator miro – odlično branje. Z navdušenjem sem ga prebral, a če se grem malce naravoslovca bi dejal tole. Zakonitost Narave je v gibanju in spreminjanju! Povedano drugače. Na koncu se ti tudi republika sfiži, tako kot se ti sfiži tudi demokracija in diktatura (katerakoli). Perpetuum mobile na srečo ne obstaja, sicer bi bil obsojen na to, da ne bom videval novih lepih deklet, ki bodo nadomestila prejšnje itn.

  6. miro

    REPUBLIKE PROTI DEMOKRACIJAM

    Gre za enega od razlogov, zakaj ljudje razlikujejo med republikami in demokracijami. V zadnjih letih so nas naučili, da je demokracija idealna oblika vladavine. Domnevno naj bi jo ustvarila ameriška ustava. Toda če preberete dokumente ljudi, ki so pisali ustavo, ugotovite, da so o demokraciji govorili zelo slabo. Z jasnimi besedami so povedali, da je demokracija ena najslabših možnih oblik vladavine. Zato so ustvarili tako imenovano republiko. Zato se beseda demokracija ne pojavlja nikjer v ustavi; in ko Američani prisegajo zvestobo zastavi, prisegajo zvestobo republiki, ki jo zastava predstavlja, in ne demokraciji. Bistvo je, da je razlika med demokracijo in republiko razlika med kolektivizmom in individualizmom.

    V čisti demokraciji je koncept takšen, da vlada večina; konec razprave. Morda boste rekli: “Kaj je narobe s tem?” No, s tem je lahko veliko narobe. Kaj pa linč? Obstaja samo ena oseba z glasom proti, in to je človek na koncu vrvi. To je čista demokracija v akciji.

    “Aha, počakajte trenutek,” boste rekli. “Večina bi morala vladati. Da, vendar ne do te mere, da bi manjšini odrekali pravice.”

    Prav to je cilj republike. Republika je preprosto omejena demokracija – vlada, ki temelji na načelu omejene vladavine večine, tako da je manjšina, tudi manjšina ene osebe, zaščitena pred kapricami in strastmi večine. Za republike so značilne pisne ustave, ki določajo pravila, ki to omogočajo.

    • deni

      Miro marsikdaj se ne strinjava, vendar se tokrat strinjam s teboj, oziroma če sem pravilno razumel si opredelil razliko med besedama demokracija in republika. Ker smo še nekaj deset let nazaj imeli soc. države, ki so se dičile z imenom Demokratična, npr. DDR itd. in še danes nekatere afriške, prej tvorbe kot resne države. Mislim, da je ena Demokratična republika Kongo.

      • miro

        Pripeto je predavanje prof.Griffina skozi prevajalnik, ki je meni pojasnilo politične nalepke, posebno ultra levo in se bolj ultra desno, s katerim se sedaj straši.

        BESEDE BREZ POMENA

        Danes se za opisovanje političnih stališč pogosto uporabljajo številne besede. Pravijo nam, da obstajajo konservativci, liberalci, libertarci, desničarji, levičarji, socialisti, komunisti, trockisti, maoisti, lascisti, nacisti; in če to ni dovolj zmedeno, imamo še neokonservativce, neonaciste in vse ostalo. Ko nas vprašajo, kakšna je naša politična usmerjenost, se od nas pričakuje, da izberemo eno od teh besed. Če nimamo političnega mnenja ali če se bojimo, da bi se odločili napačno, potem se odločimo za zmerne in rečemo, da smo zmerni – in tako na seznam dodamo še eno besedo. Vendar niti ena oseba od tisoč ne more jasno opredeliti ideologije, ki jo predstavlja katera koli od teh besed. Uporabljamo jih predvsem kot oznake, ki ustvarjajo auro dobrote ali slabosti, odvisno od tega, kdo te besede uporablja in kakšna čustva sprožajo v njegovih mislih.

        POVZETEK RAZLIK MED KOLEKTIVISTI IN INDIVIDUALISTI

        1. Kolektivist meni, da pravice izhajajo iz države.

        Individualist verjame, da so pravice lastne vsakemu človeku.

        2. Kolektivist verjame, da lahko država izvaja dejanja, ki so posameznikom prepovedana.

        Individualist verjame, da lahko država stori le tisto, do česar imajo posamezniki pravico.

        3. Kolektivist verjame, da se lahko posamezniki žrtvujejo za večje dobro večjega števila.

        Individualist verjame, da je treba posameznike zaščititi pred pohlepom in strastjo večjega števila.

        4. Kolektivist verjame, da je prisila najboljši način za doseganje pozitivnih učinkov v družbi.

        Individualist verjame, da je svoboda izbire najboljši način za doseganje pozitivnih učinkov v družbi.

        5. Kolektivist verjame, da bi morali zakoni veljati neenakopravno in koristiti eni skupini v primerjavi z drugo.

        Individualist meni, da bi morali zakoni veljati enako za vse skupine, tako da bi bili vsi obravnavani enako.

        6. Kolektivist meni, da bi morala biti vlada agresivna sila za reševanje problemov, zagotavljanje preživetja in usmerjanje človekovih dejavnosti. Ta vlada je najboljša tista, ki vlada večini.

        7. Individualist meni, da bi morala biti vlada obrambna in zaščitna sila, omejena na varovanje življenja, svobode in lastnine svojih državljanov. Najboljša je tista vlada, ki upravlja najmanj.

      • deni

        Ko smo že ravno pri volitvah za EU poslamce, bi opozoril na nekaj stvari, ki me motijo.

        Prvič neverjetno dolgo štetje glasov, ok referemdumi, vendar štiri do šest ur za dokončno neuradno razglasitev rezultatov volitev.
        Drugic, 30000 neveljavnih glasovnic. Oziroma za slovenske razmere eno veliko mesto. Očitno se je veliko volilcev udeležilo volitev, ker v nedeljo niso imeli drugega dela, kakor se malo zafrkavati in obiskati volišce.
        Tretjič. Gregorčič se je do samega finiša kosal tako, z SD kot Nsi. Potem pa izgubil ravno desetino neveljavnih glasovnic.

        Četrtič veljavne glasovnice lahko kljub kontroli strank, sploh na večjih voliščih spremeniš z mimogrede obkroženim še enim krožcem, XY ali kakorkoli, magari narišeš Miki miško. Ker nobena kontrola ni 100%, kjer koli na svetu.

        Petič. tudi pri štetju se lahko “zmotis”, kdo bo pa še enkrat prešteval tisti špeh. Ker ne poznam procedure se lahko tudi motim.
        Kakorkoli kar precej slabe luči se mečlje na tokratne volitve. Seveda se Janša ne pritožuje, saj se nobeden ne bi ob taksnem rezultatu. Problem so tri stranke v razponu med 7 in 8%. To je pač moje opažanje, lahko, da sem
        krivičen, ampak čuden občutek ostane.

        • deni

          Aja. Še šestič, do 23 ure je bilo preštetih cca 50% glasovnic. Ne vem kako je s komunikacijo, vendar zamudniki imajo mobitele in zadnji sporočajo rezultate iz večjih mest, oziroma iz leve Ljubljane. in najbrž, pravim najbrž vidijo rezultate do takrat preštetih glasov. To so špekulacije z moje strani, ker kot običajen državljan nimam vpogleda v volilni sistem in kako se oddaja poročila.

    • Miller

      O republikancih in demokratih v ZDA:
      foxnews.com/lifestyle/this-day-history-march-20-1854-republican-party-founded-oppose-expansion-slavery

    • tohuvabohu

      To je larifari. Demokracija in republika sta isti šmoren. Razlika je samo v jeziku izvora: demokracija (= oblast ljudstva) je grška, republika (= skupna skrb) pa latinska beseda. Ima pa ta stvar več vidikov. Eno je teoretični vidik, ki se nanaša na izhodišča in osnovna načela, drugo pa praktični vidik, ki določa pravni status in konkretno obliko vladavine ljudstva. Prvemu danes ponavadi rečemo demokracija, drugemu republika.

      Če bi ljudje imeli več klasične izobrazbe, bi to laže razumeli. Kot primer navajam sodobno Grčijo, v kateri obstaja politična stranka Nea demokratia. Vsi to prevajajo kot Nova demokracija, prav pa je prevesti kot Nova republika, kar je bolj razumljivo. In še: uradno ime sedanje grške države je Hellenike demokratia, ali po naše Grška republika!

      • Miller

        Teorije z izrazoslovji, ki popolnoma ničemur ne služijo. Praksa je zabetonirala svoje izrazoslovje. Po celem svetu. Noben jezikoslovec ga ne bo premaknil.

        • tohuvabohu

          Kaj bi rad muksnil, klošar?

  7. miro

    Demokracija JE vlada večine, izmi so le nalepke brez vsebine, trdi ugledni prof.Edward Griffin v videu “Collectivism an Individualism” na LiberyinOurTime. Povezave ne morem posredovati, saj niso dovoljene.

    Danes se za opisovanje političnih stališč pogosto uporabljajo številne besede. Pravijo nam, da obstajajo konservativci, liberalci, libertarci, desničarji, levičarji, socialisti, komunisti, trockisti, maoisti, lascisti, nacisti; in če to ni dovolj zmedeno, imamo še neokonservativce, neonaciste in vse ostalo. Ko nas vprašajo, kakšna je naša politična usmerjenost, se od nas pričakuje, da izberemo eno od teh besed. Če nimamo političnega mnenja ali če se bojimo, da bi se odločili napačno, potem se odločimo za zmerne in rečemo, da smo zmerni – in tako na seznam dodamo še eno besedo. Vendar niti ena oseba od tisoč ne more jasno opredeliti ideologije, ki jo predstavlja katera koli od teh besed. Uporabljamo jih predvsem kot oznake, ki ustvarjajo auro dobrote ali slabosti, odvisno od tega, kdo te besede uporablja in kakšna čustva sprožajo v njegovih mislih.

    Prepad med kolektivizmom in individualizmom je predvsem pojav zahodnega sveta, kjer se je uveljavil koncept predstavniške vlade. Večina sveta pa nima te dediščine. Velik del Azije, Afrike in Bližnjega vzhoda nima veliko pričakovanj glede parlamentarne vlade. Navajeni so na sisteme, ki temeljijo na dveh drugih ideologijah. Ena je vladavina z grobo silo – kar sem imenoval barbarstvo -, druga pa teokracija, vladavina ljudi, ki trdijo, da predstavljajo božjo besedo. V današnjem svetu, kjer se četrtina prebivalstva drži teokracije, imenovane islam, je pomembno, da tega ne izpustimo iz naše matrice razumevanja. Te dodatne ideologije sem vključil v obsežno preglednico, ki primerja značilnosti vseh štirih. Graf se imenuje Katera pot za človeštvo? Prenesete jo lahko s spletne strani.

  8. Miller

    Zanimivi primeri delovanja demokracije po svetu.
    A Slovenija je Balkan. Tu velja pravilo „osvete“. Maščevanje je v genih, levih in desnih…
    Na Balkanu se živi do pasu v blatu preteklosti: “da osvetimo nepravde naših dedova”.

    Vsaka novo izvoljena politična struja se maščuje prejšnji tako, da menja po vrsti vse kadre, do vratarja. Neizvoljena pa se maščuje z metanjem polen in spotikanjem.
    Never ending story.
    Ker maščevanje je lažje kot sodelovanje.

    • Halobp

      Saj v temu je tvoja eksplicitno nagovorniška enostranska fama, ker ne znaš sprejemati drugače mislečih, ne znaš svetovati drugače, ampak samo v prazno nabijaš!
      Zato si obmetavan s torticami, tak pač si!!!

      care mile 🙂 🙂

    • jelena

      Cosa nostra se ni rodila na Balkanu.

  9. mario

    Kje pa je mullec? Čakamo….

  10. Weedoc

    Dober prispevek, hvala. Očitno pa ga je brez plašnic težko brati kaj šele razumeti

  11. beri1122

    Malce za šalo in bolj zares. V bistvu je vse v logiki dveh različnih (ekstremnih) razmišljanj, ki pripeljejo do prave polarizacije, ki je izključujoča. Gre pa za tole. Načelno bi se naj levi in desni pol znal povezovati in ustvariti skupno vlado – to pa seveda preprečuje absolutna polarizacija, kjer sme imeti prav zgolj ena stranka (leva in/ali desna). To pa na koncu iz demokracije naredi diktaturo. Tako preprosto je vse to. Najbolj grozljivo pa je to, da se brez sramu poslužujejo diktature tako tisti z nizkim kot visokim IQ-jem. Problem je torej zgolj v tem kakšno elito imate na oblasti. In še primer, da bom lažje razumljen.
    V dobi interneta – večina ljudi verjame v karkoli! Povedano drugače. Na računalniku/prenosniku/tablici/pametnem telefonu lahko imate vrhunsko zaščito, a vedno boste naleteli na naivne ljudi, ki verjamejo tistim na drugi strani – da morajo recimo posodobiti operacijski sistem ali da morajo dati določene podatke, ki jih zahteva “banka” itn. – in dobili so prelep virus, ki jim bo pobral vse kar imajo. Nič drugače ni v politiki.
    Maso ljudi, seveda ne vse – lahko torej prepričaš v karkoli in to ne zato, ker so ljudje pokvarjeni, ampak zato, ker so preveč naivni. Celo tisti, ki so zelo na- čitani, razgledani, imajo visoko izobrazbo znajo biti enako močno naivni. Papir in novinarji in novinarke pa seveda prenesejo vse – po potrebi, da preživijo ali zgolj zato, da se prerinejo na pomembne položaje ali zgolj zato, da premagajo konkurenco. Zmage se pač nihče ne brani, kajne?
    Vedno boste našli ljudi, ki jih lahko prepričate v karkoli.

    • APMMB2

      Priznanje Palstine bo dlgoročno škodilo Sloveniji.
      Kdo je izsiljeval? Kdo se je poigral s Slovenijo?
      Kdo ekstremno razmišlja?

      • Miller

        Ja kdo neki ?
        Tvoj puklasti muftija.

        • Halobp

          mile a si se zbudu,

          mačak danas aa?

          Ma bolj kot alkoholnega, maš moralnega.

          Priporočam izlet navdiha v kumrovec, zmoli za domovino z onim, pa se malo pokesaj….. paše !!

          🙂

        • APMMB2

          Američani se ne bodo umaknili iz Izraela in bodo oni naredili Palestino. To, kar je Slovenija priznala je ruska Palestina, ki pa dolgone bo več obstajala.
          Janša je pravočasno svaril, da Palestine Slovenija ne prizna. Sedaj pa bomo plačali za neumnost in se lahko zahvalimo tovarišici Fajonovi.

      • Halobp

        APMMB2,

        da popolnoma se strinjam, to nas bo še veliko stalo, vemo katera revizijska hiša dela poročila za našo državo, lastniki so znani. Kdo so lastniki največjih svetovnih bank, IN SEDAJ?
        Po tej poti lahko dobimo še samo kako boniteto za trojanski krof, ostalo bo, moralo počakati, nove slovensko gospodarske sprave z vpletenimi.

        Če si na balkanu uporabljal stavek ”jesi levi” je to pomenilo ga si ”glup”.

        Koliko glupo-neumnih imamo še pri nas …..

        Na trenutke imam občutek, da nas vodijo neke druge sile iz veliko večjih ozadij, ker namreč, ali smo res Slovenci tako ”glupi”?

        Ta blef s Palestino, je pa res muha enodnevnica!

        Ne razumem pa da je Janez nasedel na naplavino glolobovega hudournika z imenom Palestina….

        Tukaj je malo ušlo iz rok PR SDS, ker namreč, jaz bi v tem predvolilnem obdobju, vsekakor vztrajal na domovini, kjer imamo zelo velike notranje težave.

        Najprej se stvari porihtajo doma, potem pride lahko na vrsto, karkoli zunanjepolitičnega.

        Ker smo politični znanstveniki, se ukvarjamo z zunanjo politiko (Palestina) za našo notranjo politiko pa skrbijo kar Srbi ( Grošelj).

        Ne vem do kam nas bo to pripeljalo, vsekakor je pa dobro to da se je Evropska energija prevesila v desnosredino!!

      • Peter Klepec

        In kaj bo Slovenija gor placala zaradi priznanja?
        Izguba ugleda? Nima cene!
        Izguba posla? Se ne bo zgodila
        Izguba kredibilnosti v EU? Nihce ni porajtal, nihce v EU ni komentira

        Skratka: nic posebnega se ni zgodilo in nobene resne posledice ni.

    • Resje

      Res je! Enako razmisljam! Tega fenomena naivnosti, lezernosti ne bomo izkoreninili. Je zapisan v genih. Kako se pred njim cim bolj zavarovati? Vprasanje za milijon dolarjev.

  12. deni

    Kakorkoli, avtor prispevka je hotel obe nasprotujoči si strani nekako opisati kot izsiljevalski. Tako naj bi želela SDS izsiliti referendum o priznanju Palestine kot države, ki to še dolgo ne bo. Seveda je najbrž to bila bolj taktična poteza, saj se iz vesolja vidi, koliko Golobovih in ostalih levičarskih pajaclnov sedi pridno v klopeh, in veselo pritiskajo na prave knofe. To bi lahko počeli tudi šimp… ali, no ja, da ne bom žaljiv. Sicer pa pride prav tudi kozmični dež itd.

    . Tov. Fajon je za promocijo svoje SD izsilila priznanje države, ki to še zdaleč ni. Holob je pritrdil in SD je popušila na celi črti, pridobil pa kočevski župan s svojo fantomsko stranko.
    b b Referendumi sklicani na ad hoc so pa bili sploh poglavje zase. Debate na soočenjih pa sila kratke, puste, nezanimive in bolj podobne kupovanju kruha v pekarni kot resnim temam, sploh o evtanaziji. Bolj neresno, kakor otroci v vrtecu, vendar še oni resneje dojemajobstvari . Kakorkoli, Golob se je s temi referendumi v zadnjem hipu izognil katastrofi kot je ugotovil Jeretič v Faktorju.

    Sicer pa se Golob počuti kot petelin na kuri, no ja kot petelin na gnoju. Zakaj na kuri ali mar ni Slovenija podobna kuri in PV si jo lasti kakor svojo dedno pravico Novega razreda. Tako tudi upravlja z njo in je vpeljal novo obliko oblasti, tj. balkanski način vodenja. In to pravita leva politična komentatorja Lukšič in Jeretič in ne kakšen opozicijski “fašist” Od koga se sicer že sam po sebi aroganten, samoljuben, egocentrik uči način vladanja “po ono naše od dole”. Vučič, Jankovič in Golob so najboljši par.
    Po dobrih 30. letih postaja Slovenija spet balkanski raj in vsak prišlek iz juga se takoj počuti kot doma. Oziroma se moramo-jo Slovenceljni prilagajati njim in ne obratno. Na uradih pa sploh morajo uslužbenke obvladovati “tuji” jezik. Dunajski konjušniki in kočijaži nekdaj, zdaj pa spet ponižni kimavci srbski oblasti v podobi ego predsednika in oblizovalca ustnic, ko je v elementu. Seveda z nesebično pomočjo tov. predsednika izvršnega sveta občine Ljubljane.
    Bivši, Šešeljev radikal, oziroma Četnik+jugokomunist+elektro oligarh, naveza, ki veliko pove o balkanskih poslih, najbrž veliki trije ne pricaju o pravljenju čevapa, ražnjiča, vešalice ali o krajnskih klobasah in joti, ali pač.

  13. APMMB2

    Preden se lotiš takšnega pisanja, moraš preveriti, katera stran ima prav.
    Priznanje Palestine je izzvano brez pravne podlage, ki je nujna za priznavanje držav.
    Palstina nima niti osnovnih pogojev za priznanje. Ali bo od slej možno priznavati vse in vsakogar,ki se bo odločil, da ga priznajo?
    Na podoben način lahko v svetu nastane na tisoče držav, saj pravila, ki so vlejala doslej, ne veljajo več. Važno je, da dobiš podporo v Rusiji, na Ktajskem, ali katerem od satelitov teh dveh držav, pa lahko dobiš priznanje države.
    Najbližja takšna država bo postala Republika Srbska,ki jo podpira Rusija s Putinom na čelu.Samo vono je potrebno sprožiti in Bošnjakom dovoliti maščevanje za Srebrenico, pa bo Republika Srbska priznana.
    Torej koalicija je izsilila priznanje nečesa,kar nima niti najmnajše lastnosti države.
    Zavedati se je potrebno, da je Palestina s Paletinci vred žrtev ruskega imperializma, ki si želi podrediti naftna polja na Bližnjem vzhodu, zato nenehno vzpodbuja terorizem Palestincev, ki so žrtve ruskega imperializma.
    Včasih je pri teh svinjarijah obilno sodeloval maršal Tito in je vpletal Jugoslavijo v teroristične akcije. V Beogradu so šolali Palestince,kako se ubija, kako se uniči potniška letala, kako se kolje z noži in podobnimi veščinami.
    Priznanje Palestine je nadalejvanje teh početij, saj mu botruje sam Danilo Tuerk, veliki zagovornik palestinskega terorizma.
    Priznanje Palestine v Sloveniji je bilo namenjeno evropskim volitvam in ne huanitarni pomoči Palestincem. Brezsrčna in pohlepna Tanja Fajon se je borila za priznanje samo zaradi tega, da bi v Evropo spravila svojega kandidata Brgleza, ki pa je pogorel.
    In končno, potrebno se je vprašati, zakaj so do Palestincev hladni neposredni sosedje, Egipčani, ki ne odprejo meje z Gazo in dopuščajo morijo?Zakaj se ne zganejo Jordanci in ne sprejmejo pelestinskih beguncev?
    Pa še nekaj je bistvenega: Američani so bili tik pred velikim diplomatskim podvigom, ko so pripravili vse, da Saudska Arabija prizna Izrael. S tem bi bil odpravljen spor med islamom in Judi.
    Epohalni dsežek, ki pa ga je z brutalnim napadom Plestincev na Izrael prekinila Rusija, ki je napad podprla, morda celo vzpudbudila.
    Kdo ima potem prav: ali Janša, ki je nasprotoval priznanju, ali pohlepna Fajonova, ki je v priznanju videla le evropske volitve.
    Zdaj je, kar je. Slovenija je priznala Palestino in nosila bo vse posledice tega priznanja.
    Palestina še dolgo ne bo samostojna država. Bo protektorat pod vplivom ZDA in ne Rusije, tako kot si to predstavlja redeča Tanja Fajon.

  14. Roman N.

    Valerio,kaj pa ima opozicija razen referenduma?Malo si zašel.

    • Rokovnjac

      Tale fant/mozakar je kar precej nakladal,povedal pa ni nic.Tipicxno za zavajanje ljudi!

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar

Ko Putin grozi z atomskim uničenjem, greš na kavico

Ker ima Rusija atomsko orožje, pravi Vladimir Putin, zato ne more biti premagana. Torej je ves planet odvisen le od Putinove odločitve, od njegovega ega, ali bo prišlo do atomske vojne in uničenja človeštva. Je ves planet ujet v zagato, odvisno od dobre volje enega avtokrata? In kaj naredi človek? Gre na dopust na Maldive. Imaš ti drugačen, boljši nasvet?

Evropa umira!

Kar se ni posrečilo hordam z vzhoda, ki so jo plenile, požigale in morile njene prebivalce v srednjem veku, kar se ni posrečilo otomanskim zavojevalcem v poznem srednjem veku in renesansi, da sploh ne omenjamo pandemij kuge, kobilic, potresov, kar ni uspelo “naprednim” ideologom devetnajstega in dvajsetega stoletja, bo uspelo samim Evropejcem. Seveda bodo avtohtoni uničevalci pomešani s prišleki z vzhoda in juga, z nepreglednimi množicami, ki s seboj poleg revščine, neznanja in bolezni prinašajo tudi tuje kulturne vzorce, ki morda delujejo na Bližnjem vzhodu ali v Afriki, z evropskimi kulturnimi modeli povsem nekompatibilni.

Pirati z Litijske

V zadnjih dneh se za medijsko zaveso uspehov naših športnikov in fizičnega, ali vsaj mentalnega romanja na dopuste večine Slovencev, odvija končnica afere Litijska 51, ki je odnesla Tanjo Fajon z vrha SD. Najprej je notranja revizija ministrstva za pravosodje pokazala, da neki imaginarni nižji uradniki, naj si bodo člani različnih strank ali prepričanj, nikakor niso odgovorni za ta korupcijski in poslovni škandal. Kot smo na tem portalu že večkrat izpostavili, so logično, pravno, vsebinsko, računovodsko…edini odgovorni ex ministrica Dominika Švarc Pipan, finančni minister Klemen Boštjančič in predsednik vlade Robert Golob. To je potrdilo tudi Računsko sodišče. Novica, ki bi v razmeroma normalni demokraciji odnesla vlado, je v večini medijev končala pod neko na pol zabavno rubriko. Upajo, medijsko urejajo, “spinajo”, da bi šlo čim prej “mimo”.

“Oblast je slast, v mafijsko past padeš, še predno se dobro zaveš”

Da, oblast je slast! V mafijsko past padeš, še predno se dobro zaveš in začarani krog tega nedorečenega političnega sistema je tu. Elegantno se generira najbolj klasična mafijska finta, posebno uporabna pred volitvami, ko poizkušajo najti dobre in boljše ljudi ter tiste, ki so čisti in še bolj čisti. Ko jih najdejo, jih povabijo na ladjo, sprehodijo jih skozi srce ladje, skozi njeno dobro naoljeno strojnico. A dobri fantje ne vidijo (ali pa nočejo videti), da to ni olje, temveč maslo, ki jim kaplja izza ušes, in še predno se zavedo, pluje ladja svojo pot, oni pa morajo biti tiho, kajti maslo jim z glave teče čez ušesa in jim je že zdavnaj zamašilo usta.

Hlapec Branimir in njegova pravica

Sindikati niso več pravi sindikati, čeprav članstvo še vedno pridno plačuje članarino, a za to dobi bore malo. Prav nenehno odlašanje implementacije novega plačnega sistema je tipičen primer, kako se vladi nikamor ne mudi, ker ima večino sindikatov pod kontrolo in ve, da jih lahko še naprej zavaja, ne da bi se preveč razburili in pripeljali delavce na ceste. Sindikati se med seboj tudi premalo povezujejo, zato postajajo pogajalsko vse bolj šibki. Neoliberalni vladi Roberta Goloba je uspelo razbiti sindikate in jim odvzeti moč, tako kot je na vrhuncu neoliberalizma Margaret Thatcher v Veliki Britaniji uspelo razbiti tamkajšnje sindikate in potem uvesti močan neoliberalni princip vladanja. V vladi Roberta Goloba lahko delajo z sindikati, kar hočejo.

Bibijev mit: Kdo želi ugrabiti izraelsko demokracijo?

Benjamin Netanjahu je že davno zamudil priložnost, da bi se v zgodovino vpisal kot eden največjih izraelskih državnikov; namesto tega se se ga bomo spominjali kot nekoga, ki je v prelomnih trenutkih izgubil moralni kompas. Tako pravi Nejc Krevs, novinar in velik poznavalec izraelske politike, ki smo ga prosili za oceno razmer v Izraelu in politične prihodnosti “Bibija”. Doma in v tujini večinoma osovraženi premier je pred dnevi izposloval, da bo tajna služba Šin Bet njega in njegove družinske člane varovala še leto po izteku mandata. Ali je to prvi namig, da imajo množični protesti v edini demokraciji na Bližnjem vzhodu vseeno velik vpliv na izraelsko družbo, ki si razbija glavo z vprašanjem, kako se znebiti Netanjahuja?

Kdo bo naslednji na vrsti, če Ukrajina podleže Putinu?

Spomniti velja na izjavo ruskega predsednika, da propad Sovjetske zveze predstavlja največjo rusko katastrofo 20. stoletja. Ne samo z besedami, tudi z dejanji jo očitno želi popraviti in ponovno ustvariti rusko interesno območje. Povsem na mestu je torej vprašanje, kdo bo na vrsti naslednji, če Ukrajina podleže. EU in njene članice, ki so s svojimi vrednotami trn v peti Putinovemu režimu, so že sedaj predmet ruske hibridne vojne. S tem, ko evropske države pomagamo napadeni Ukrajini, da se brani, branimo tudi sebe. Premalo je le verjeti v svobodo in druge vrednote, potrebno jih je tudi vseskozi aktivno braniti.

Anticiganizem ali pripoved o pasjem življenju

V Sloveniji so Romi in Sinti avtohtoni v dvajsetih občinah. Romska skupnost, ki smo ji leta 1991, da bi izpadli čim bolj evropski in civilizirani, z ustavo obljubili poseben status in pravice, je svoj zakon čakala celih 16 let in šele leta 2007 jim ga je dala – ne boste verjeli – desničarska vlada. Janševa vlada je leta 2021 sprejela tudi Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje (2021-2030), z nastopom Svobodnjakov pred dvema letoma pa so domači problemi postali drugorazredni, saj država zdaj rešuje svetovne probleme, denimo palestinsko vprašanje. V praksi so zato stavri precej manj bleščeče, slabšalen odnos do Romov pa obstaja že stoletja. Med II. svetovno vojno je nacistična Nemčija podobno kot za Jude tudi za Rome določila iztrebljenje, leta 1942 pa so pogrom nad Romi izvedli tudi slovenski partizani v Iški vasi pod Krimom. Zločin pa so prikrivali dolga desetletja, zato so množično grobišče, kjer je bilo vsaj 53 okostij, so tako odkrili šele leta 2017. Rome, med njimi tudi nosečnico in majhne otroke, so herojski partizani pobili za vsak primer, da slučajno ne bi postali izdajalci ljudstva.