Poseben talent je potreben, da tako zapleteš stvari, kot je to uspelo slovenski vladi glede priznanja Palestine. O tem, da je zloraba zunanje politike za strankarske interese huda napaka, ki se je v resnih državah izogibajo, tudi ni nobenega dvoma. Enostavno ni prav, da strateški interesi države postanejo ujetniki določenih strankarskih, torej notranjepolitičnih računic.
Seveda je vsem jasno, da je forsiranje priznanja države brez ozemlja, moderne ustave in delujočih institucij svojevrstno žongliranje z uveljavnimi mednarodnopravnimi standardi in dosedanjo prakso. Podobno kot je jasno, da vladna koalicija to počne (tudi) zaradi prihajajočih evropskih volitev, kjer ji bi brez dveh provokativnih referendumov (prostovoljna pomoč pri končanju življenja, legalizacija marihuane) in priznanja Palestine grozil precej klavrn rezultat. Tako pa so dobesedno zadnji teden obrnili trende in našli čarobno formulo. In ta se glasi: s Palestino bomo zvabili Janšo na minsko polje javnega mnenja, da bo naredil nekaj nespametnega, kar se bo njegovi stranki maščevalo na volitvah.
Kot sem med vrsticami napovedal že v nedeljo pri Tanji Gobec v oddaji Politično, se je zgodilo prav to: SDS je v svoji užaljenosti, ker jih nihče ne posluša, vložila predlog posvetovalnega referenduma, ki niti v teoriji ne more preprečiti vladni koaliciji, da ne bi priznala Palestine. Še več, glede na določila Zakona o referendumu in ljudski iniciativi o predlogu odloča Državni zbor z navadno večino, kar pomeni, da bo SDS, ki v tem primeru ne more računati niti na podporo Nove Slovenije, preglasovana. Je pa res, da bo vmes minilo nekaj časa, kar je očitno edini motiv te poteze.
Komu koristi zavlačevanje, ki je sicer povsem legalno in legitimno? Če so v SDS mnenja, da njim, so se po mojem ušteli, kajti javno mnenje je precej naklonjeno priznanju, zato tovrstni slepilni manevri v Državnem zboru ne bodo prinesli dodatne podpore na nedeljskih volitvah v Evropi parlament. Prej nasprotno, kajti tudi med volivci SDS je nekaj takšnih, ki do judovske države ne gojijo posebnih simpatij, zato pa poznajo načelo “sovražnik mojega sovražnika je moj prijatelj”. Ob tem ne moremo mimo še enega dejstva, ki ga bo potrdila tudi volilna udeležba: vladne stranke bodo ob simpatijah večine medijev poskus SDS, da s svojimi manevri upočasni priznanje Palestine, sprovocirale tiste volivce, ki v nedeljo ne bi šli volit, zdaj pa jih je Palestina tako zintrigirala, da bodo šli. In nikakor ne bodo volili desnice, vsaj SDS ne.
Vse to nas pripelje do logičnega vprašanja: zakaj bi neka stranka le par dni pred volitvami tvegala manever, zaradi katerega lahko v nedeljo izgubi celo en poslanski mandat, če pa v resnici ne more preprečeti ničesar, lahko samo – kot smo ugotovili – nekoliko zavleče postopek? To vprašanje pravzaprav razkriva temeljno dilemo glede opozicije, še posebej SDS. Koga sploh prepričujejo s svojim poskusom, da bi ustavili proces priznanja Palestine, s čemer so se Izraelci na nek način sprijaznili že minuli teden?
SDS se namreč obnaša politično iracionalno, nelogično. Posledice priznanja Palestine bo morala prevzeti nase vlada Roberta Goloba. O tem ni in ne more biti nobenega dvoma. Za vse, kar se (nam) bo dogajalo v prihonjih mesecih in letih, pa bo obstajal sum, da je to “payback” za priznanje Palestine, bosta kriva premier Golob in njegova zaskrbljena zunanja ministrica ( Teheranska Tanja). Zakaj bi katerakoli opozicijska stranka (SDS, NSi) prevzemala nase breme te odgovornosti?
S tem smo slučajno razkrili še eno neverjetno specifiko slovenske politike – SDS se obnaša, kot da je še vedno na oblasti in upravlja z državo, vladajoči Svobodnjaki pa dajejo vtis, da jim je po malem vseeno za vse in da se s posledicami svojih dejanj ne obremenjujejo.
Namesto pokanja s slepimi naboji bi pričakovali, da bodo nasprotniki priznanja Palestine zbudili svoje zaveznike v Državnem svetu in jih prepričali, da Državni svet izkoristi pravico do veta in z njim “sabotira” priznanje Palestine. Tako bi zgornji dom parlamenta, ki so ga nekoč vsi po vrsti razglašali za slepo črevo slovenskega parlamentarizma, končno dobil svoj smisel in predvsem politično težo. Nanazadnje pa svetniki v nedeljo nimajo evropskih volitev, zato niso tako obremenjeni z notranjepolitičnimi zdrahami.
Morda je predsednik Državnega sveta to zaslutil, saj je ta teden na dopustu …
P.S. Vsem poznavalcem razmer v razmislek: Slovenija kot ena izmed naslednic SFRJ bi lahko glede Palestine uporabila tudi argument sukcesije oziroma nasledstva po nekdanji SFRJ, ki je Arafatovo Palestino priznala davnega leta 1988 in leto kasneje z njo vzpostavila diplomatske odnose. Nenazadnje je tudi Slovenija z odprtjem “diplomatskega” predstavništva v Ramali to potrdila, zato je na mestu vprašanje, zakaj bi Palestino še enkrat priznali … razen če v resnici ne gre za priznanje, temveč za čisto navadno predvolilno kampanjo.
Jugoslavija je 1988 priznala Palestino, tega Slovenija po pravilih ZN ne more podedvat niti se sklicevat na to, za to je potrebno ponovno priznanje države Palestine s strani samostojne in neodvisne republike Slovenije. Država Palestina ima po sklepu ZN A/RES/181(II) iz leta 1948 dločeno ozemlje in pa tudi vlado in legitimne organe; to so PA, PA concile itd…
V razmislek avtorju…
Avtor članka pravilno ugotavlja, da se je SDS ujel v zanko. Tako so omogočili strankam koalicije delno uporabo sovražne politike do Janše kot sredstvo aktiviranja levih volivcev. Vprašanje je ali bo to pomagalo Svobodi. Najbrž računajo da je vseeno kdo od njih dobi več, le Janšo je treba zatreti. To je za njih najbolj pomembno, drugi so večinoma njihovi lakeji, ki se jim v končni fazi podredijo. Točno tako je razmišljal LDS in njihovi podrepniki. Pa so bili presenečeni ko so ljudje spregledali. Če SDS izgubi kakšen EU mandat ne bo nobene škode, saj so čisto vsi navadni klečeplaziči svetovnih velesil. Kompleks majhnih ljudi je že večkrat naredil gorje po svetu. Majhni ljudje so prosperirali največ ko so znali ta kompleks obvladovati. Slovenija trenutno ima nabito pištolo tega kompleksa, upajmo le da nas ne bi kdo želel podučiti in izprazniti je.
Zanimivo je, kdo se v Sloveniji najbolj puli za ustanovitev neodvisne palestninske države. Prav isti, ki so pred 30 leti srdito nasprotovali osamosvojitvi Slovenije, jo smešili, prerokovali hiter in žalosten konec ter govorili, da samostojna Slovenija ni njihova intimna opcija.
Kar se same Palestine tiče, ne izpolnjuje niti minimalnih standardov za samostojno državo. Nima ozemlja, ne vodilnih organov, ne zakonodaje, pravzaprav Palestinci niti poseben narod niso, ampak so Arabci.
Pravzaprav mi ni jasno, zakaj se levaki tako pulijo za priznanje Palestine. Mogoče hočejo le odvračati pozornost ljudi od nakopičenih notranjih problemov Slovenije, ki jih ne znajo rešiti?
Dragi Dejan, SDS je stranka, ki ne menja svojega kursa in ga tudi ne bo samo zaradi nabiranja populističnih točk tik pred volitvami. Je stranka načel, ki se samo zaradi jebenih volitev načelom ne odreka. Eden in isti folk bo seveda volil proti SDS, in teh je nemara “jebeno več” zahvaljujoč funkcionalni nepismenosti in sicerjšnji zabitosti slovenskega življa# znanega tudi pod nazivom Butalci (dokazi: “Esmeralda, pomagaj!” na javni tv ene 20 let nazaj, “Janša zaprl ceste” v času pro-Hamsdovskih protestov lani, čeprav Janša ni na oblasti in ni mogel zapreti cest, tožbe zaradi preimenovanja ceste po klavcu in diktatorju Titu, in to v 21. stoletju, odklanjanje pokopa poklanih Romov v Ljubljani ter poklanih v grobiščih po Sloveniji in to v 21. stoletju, aktualno pod Macesnovo goro, mentalno ter politično patološko vračanje in regresija v leto 1945, itd. ) yer njegovi prežetosti z anti-slovenstvom in srboljubljem), in to je dejstvo, ki ga vsi poznamo in ne pomeni prav nič novega. Bo pa SDS prav zaradi vztrajanja pri načelih in načelnosti dobila nekaj novih volilcev, ki bodo letos ZAGOTOVO šli na volišča, med njimi tudi moje sorodniki, ki se jih prej ni dalo spraviti na volišča ali pa so nazadnje volili razne Šarce kot nove obraze (vmes smo imeli še nekaj konjev in kobil šarcev, zdaj pa imamo ptiče). Torej ali se SDSju to splača? Ja, saj SFS razmišlja dolgoročno, o koristih za Slovenijo, in o mednarodnih zavezništvih. SDS bo namreč še tu, ko perjadi in “inih” že zdavnaj ne bo več.
Pa opravičilo za zatipke.
Še to dodam: načelnost je v Sloveniji res težko razumeti, saj je razen pri SDSju, kjer je konstanta, ni. Ampak SDS je načelna stranka. Swallow this.
Problem- težava Janeza je,
da so ga svobodnjaki ”zmedli-zapeljali-zaslepili” s to jebeno palestino.
Elektrorobiju, bi moral postavit vprašanje, zakaj mu pol slovenske infrastrukture stavka? in ga dnevno nabijat z argumenti, potem bo najprej, tino v koruzo vrgel, nato pa še sebe, v bistvu bosta navadna koruznika 🙂
Samo primer, za gospoda premierja :
Zakaj ne morejo državljani dobiti več osebne izkaznice na UE ……
Svobodnjaki pa njihova kompa se ukvarja zunanjimi dejavnostmi a nam pa ostrešje gori!!
Ta kumrovški hischool je dosegel svoj vrhunec in svetujem naj gredo v Palestino izobraževat naprej, našo Slovenijo pa pustijo delavnim ljudem, ne pa murgljskim vucibatinam!!
Tomčeva in Twito sta izjavila, da naj volivci ne hodijo glasovati na UE, ker goljufjo ?
Halooo? To je groba žalitev tisočih in zato bi si zaslužila ovadbo razžalitve. Ker vedo, da bodo na referendumih spet popušili, že vnsprej ščuvajo svoje vernike, da so volitve zgoljufane…
In drugo: SDS bi prepovedala glasovanje mladim volivcem, razen tistim 500 upokojenskim rogoviležem, ki postopajo na Rupnikovih mitingih istine.
Ponavlja se referendum o vodah. Strah in panika. Nekdo bo spet pušnil.
—
Primitivna politika SDS kulta temelji na sejanju sovraštva do drugače mislečih, slabotnih, tujcev in drugih ras, kar jasno in nedvoumno dokazujejo tudi spodnji komentarji fanatičnih vernikov SDS SS kulta, ki to sovraštvo celo opravičujejo z nekakšnimi bebavimi nebulozami.
—
Ves kaj Mlinar,toliko sovrastva nad lastnim narodom,kot ste ga sposobni kommunisti,ni sposoben nihce!
Mlinarčuk je pri klošarjih na Banditenstrasse. Ti so najbolj pametni, moralni, bogme pa tudi etični.
Ko vas bodo na cesti napadli “slabotni” ilegalni migranti in vas zaštihali kot so pred par dnevi onega nemškega policaja, ne verjamem, da boste še veliko govorili o rasizmu. Če boste zmogli sploh še kaj govoriti.
O Palestini in Palestincih, o priznanju ali nepriznanju, o pravilnosti ali nepravilnost priznanja kao nove države je bilo že skoraj vse napisano in še se bodo lomila kopja. Ampak srž problema je nekje drugje. Oziroma je to voda na mlin sovražnikom Zahoda, oziroma Evropskih držav, ki niso pod nadzorom Rusije. Zato je potrebno pogledati nekoliko v zgodovino.
Kar ni uspelo drugim zavojevalcem, je uspelo Turkom, zasesti Konstantinopel. Zakaj, ker se je Evropa, oziroma Benečani zaradi parcialnih interesov odpovedala pomagati braniti, sicer mogočno obzidje Konstantinopla. Očitno so Turki s svojo znano diplomacijo mešali štrene med različnimi krščanskimi verami. In kot je znano je mesto padlo. Kaj ima to zveze z današnjim dogajanjem okrog Palestine? Seveda ima. Kot prvič je Osmanski imperij obvladoval ves Bližnji vzhod s t.i. Palestino vred. In muslimani so si zaželeli tudi velik del Evrope, sploh jugo vzhodni predel. In s krvavo bitko in “podmuklimi” diplomatskimi spletkami razdelili Evropo, ki seveda ni enotno pomagala nekdanjemu Bizancu. Češ, kaj nas brigajo tisti južni kristjani in še pravoslavci povrh. Vendar je bil to usodna napaka in Osmani so se zdaj, ko so zavzeli trdnjavo, ki je prej branila Evropo pred Turki le ti kot morje razlili po južnem delu Evrope in celo trkali na vrata Dunaja. Kakorkoli celotna Evropa ni bila popolnoma varna pred osvajanji in če bi Otomani zavzeli Dunaj, vprašanje kako bi se danes pisala zgodovina. Še dobro, da je naš Martin ugonobil groznega Brdavsa in ga poslal v raj z, no ja.
Kaj ima to zveze z današnjo resničnostjo. Primer Palestine je Evropo razdelil, da ne deluje enotno temveč z nekakšnimi solo akcijami priznavajo državo, ki je nikoli ni bilo, sploh tukaj izstopa svetovna velesila Slovenija, ko bo priznala državo, ki ne obstaja. In nesoglasja znotraj same Evrope niso mačji kašelj. Tako si Rusija, ki sicer zaničuje Palestince mane roke. Zakaj že, prepustim domišljiji. Seveda je to moje pisanje čisto na kratko, oziroma površno, vendar obstaja na kupe literature itd.
Kot sem omenil je bila Palestina del Otomanskega imperija. Od tukaj so jih potem pregnali Britanci in Francozi ob koncu I. sv. vojne na današnje meje. Britanci so si prilastili od Turkov osvobojeno področje in ga vzeli kot vojni plen. In še nafta je tekla in to ob pravem trenutku, ko se je ravno začela naftna revolucija. Kakorkoli, so pozneje nastale nove države kot Irak itd. Območje Palestine pa je ostal njihov dominion do 48. leta. V majhnih količinah so dopuščali priseljevanje Judov, zajeti”višek” pa transportirali v taborišča na Ciper. Ko so ZN leta 48. priznali Izrael pa se je priseljevanje pospešilo in od tu naprej se več ali manj ve vse. Če bi bili Palestinci kolikor toliko državotvoren narod, bi kot ostala Bližnje vzhodna ljudstva od Britancev izsilili svojo državo, saj to področje ni imelo kakšnih hudih naravnih virov razen puščave. Ta vakum so izkoristili Judje in na lep ali manj lep način odkupovali zemljišča, oziroma dele puščave, ki so jo nato spremenili v nasade agrumov itd. In to naj bi bila nekoč njihova sveta dežela. Dokler jih Rimljani zaradi uporništva niso razgnali na vse štiri strani sveta.
Palestinci so imeli 48. leta priložnost, da ustanovijo svojo državo, vendar so ponudbo zavrnili, ker so se zanašali na muslimanske zaveznike, da bodo Izraelce napodili v Črno morje. Kakorkoli od tukaj naprej je bilo napisano ogromno takšnih in drugačnih argumentov, dejstev za ali proti in seveda skoraj neprekinjena vojna. In tako bo tudi v bodoče, pa če Palestino kot državo prizna cel svet. Ja saj nihče ne pravi, da si Palestinci ne zaslužijo živeti v svoji državi, vsi to priznavajo, vendar si jo je potrebno prislužiti brez terorizma, s civilno upravo in kar je še potrebno za državnost in seveda priznati Izrael, čeprav bi ga najraje utopili v žlici vode.
Ampak realnost je na žalost takšna kot je in nepotrebne žrtve, tako na eni kot drugi strani so neizogibne. Zakaj že? Gledano v prihodnost, potomci obojih mogoče nekoč ne bodo niti vedeli za kaj se je sploh šlo. In bodo oboji živeli v nekakšni simbiozi. Upanje, kakor je že dolgo znano umre zadnje in potrebno je biti optimist ali pa vsaj realist, sicer se nam in našim dedičem slabo piše.
Avtor se sprašuje, zakaj tako iracionalno početje stranke sds pred volitvami.
Preprosto zato, ker ne more iz svoje kože, ker je psihopat.
Še dobro, da imamo v naši sredi tudi psihiatre.
za to, ker je drugače misleč in politik evropskega parketa, samo to v murgljsekm bazenu ne pali.
Brane, verjetno se boste morali na naslednji biciklistični napad pripraviti v uniformah- oblekah malih paljčkov na ritki pa kumrovško šibo 🙂
Ne vem kaj bo z vami ko bo zvesto slovenski Janez zopet zavihral na vladnem parketu, potem se vam bo pa res zmešalo 🙂
“Posledice priznanja Palestine bo morala prevzeti nase vlada Roberta Goloba”
Steinbruch, ne serji. Kdaj je ta vlada prevzela kakšne posledice za karkoli?
“referendum, ki niti v teoriji ne more preprečiti vladni koaliciji, da ne bi priznala Palestine”
Hehe, Steinbruch, logika ti ni “baš jača strana”.
Btw, ne hvali se z nastopom pri Gobčevki. Tam ste gostovali trije luzerji, ki ste tekmovali med sabo, kdo bo govoril večje nesmisle.
Posvetovalni referendum, ki ga je vložila SDS je spet sejanje sovraštva in razdora, ter metanje denarja z lopato skozi okno, ki pa ne bo nič spremenilo, ker je volilno telo večinsko ZA priznanje.
In kaj so s tem naredili ?
Zasejali so nekaj, kar bodo sami želi. Naj si zapomnijo: če bodo naslednje volitve zmagali, naj slučajno ne vekajo, če bo opozicija vlagala posvetovalne referendume za vsak drek, kot to zdaj sami počnejo.
—
Tistim, ki verjamete da je Palestina fantomska tvorba brez vsakršnih elementov državnosti.
Hamas nima ničesar s Palestino oz. Palestinsko oblastjo ( Palestinian Authority), ki po sporazumu iz Osla 1993 igra vlogo začasne upravne oblasti v coni A in delno v coni B na vojaško okupiranem Zahodnem bregu. ZB predstavlja 22 odstotkov ozemlja zgodovinske Palestine, od katerih PO pripada manj kot 40 odstotkov; preostali delež ( cona C) je pod ( začasno po Sporazumu iz Osla) izraelsko oblastjo.
Res, Palestinci so v vseh pogledih na dnu, niso pa obglavljeni. Poleg že omenjenih PO in PLO, ima palestinska politična struktura še svojo vlado, parlament in Palestinski nacionalni svet, katerega del je na ZB, večina članov pa je v diaspori. Hamas in Islamski džihad nista politični gibanji v palestinski politični strukturi, ki jo pooseblja Palestinska osvobodilna organizacija (PLO), ki je tudi edina uradna predstavnica Palestincev v mednarodnih odnosih. PA je Hamas in Islamski džihad do sedaj večkrat pozvala naj se obe radikalni, militantni in nacionalistični organizaciji razorožita in postaneta politični gibanji/stranki, pod dežnikom PLO in sprejmeta njegov političen program, ki ne vsebuje poziva k vojaškemu boju za osvoboditev Palestine, ampak si bo s pogajanji prizadeval za dosego legitimnih palestinskih interesov.
Vsi na vseh straneh se dobro zavedajo, da priznanje Palestine ne bo zaustavilo vojne v Gazi in tudi Palestina z dodatnimi priznanji ne bo postala polnopravna članica OZN ( zaradi nepremostljivega ameriškega veta v VS OZN). Priznanje, ki je bolj simbolično kot pa nek preboj k sedežu v GS, pomeni elementarno politično/mednarodnopravno in moralno higieno v mednarodnih odnosih. Palestino je priznalo 146 članic OZN, kot narod, ki poseduje atribute državnosti : ozemlje, meje in delujočo oblast. Državni atributi Palestine so zaradi vojaške okupacije “specifični”in predmet političnih pogajanj.
Tudi Izrael je otrok OZN o katerem ustanovitvi in članstvu v OZN se je glasovalo. Pred priznanjem ( 1948), Izrael ni imel delujoče vlade, ampak gverilsko/teroristično vodstvo ( Judovsko agencijo za Palestino), nestrnjeno ozemlje ( manj kot 30 odstotkov zgodovinske Palestine) brez mej, ki jih je nadzirala britanska mandatna oblast.
Predvidena priznanja Palestine bi tej omogočila dodatno delovanje v razpravah v nekateih telesih OZN. (Kako smo bili vzhičeni v času našega priznavanja, da smo se lahko prijeli za rokav avstrijskega zunanjega ministra Mocka in pod njegovo perutjo prisostvovali nekemu mednarodnemu zasedanju). Priznanje bi okrepilo tudi palestinski pogajalski položaj, kar pa glede na dosedanjo prakso in rezultate pogajanj (če se bodo ta nekoč nadaljevala) med Palestinci in Izraelci ne bo dosti pomagalo, posebno, če bodo ZDA še naprej monopolizirale svoj položaj “nepristranskega mediatorja” pogajanj.
pa kakšno sovraštvo,spet.Ne znaš drugega napisati,kot to.Res si bolan.
SDS pridobiva svoje vernike izključno s širjenjem sovraštva do slabotnih, drugih narodov in ras.
—
Da mile daaa,
tvoji kumrovški angljčki so pa nedolžne ljudi pošiljali na goli otok, zakaj, zato ker so bili prepametni, za tisti čas tvojih boljševiških predhodnikov,
pojdi h tvojemu bivšemu viktorju prah brisat z ukradenih cerkvenih zlatnin 😉
Zablojeni jugocarinik 🙂 🙂
Mlina res si eno mentalnoi revše, referendum koalicija enostavbno ne dovoli in to je to…
Ne serji, klošar zarukani. Med zadnjo Janševo vlado so KULaki vložili 11 zahtev za posvetovalni referendum, od tega 9 takih, kjer je Levica prvopodpisnik, Poleg tega še deset interpelacij, tri ustavne obtožbe, tri preiskovalke in brez števila izrednih sej parlamenta, na katerih so razbijali po klopeh kot majmuni. In ti boš meni nabijal o sejanju sovraštva in razdora, nesojeni ruski štipendist.
Avtor nam prostodušno prodaja in vsiljuje brezumni politični populizem in kameleonstvo vulgarno pragmatične “real politike”, ki malikuje ne-načelna stališča domnevne trenutne mnenjske večine ter izsiljuje s puhlo in prazno domnevno trenutno količinsko mnenjsko premočjo.
Zavestno aktivistični avtor popolnoma ignorira, prezira in zavestno prikriva načelna in splošno veljavna zgodovinska, civilizacijska, geo-politična, mednarodno-pravna in etična dejstva, ki bi morala ključno vplivati na temeljito strokovno in politično dozorelo ter demokratično čim bolj soglasno državno priznanje – za zdaj neobstoječe država brez veljavno demokratično, legalno in legitimno izvoljenega vodstva – po določenih mednarodno veljavnih kriterijih in pod določenimi civilizacijskimi, mednarodno-pravnimi in geo-političnimi pogoji.
Postopek populistično-politikantskih prizadevanj za pred-volilno motivirano “tekmovalno” in “simbolno” priznanje Palestine, ki so ga narcisoidno egocentrično ter medsebojno popadljivo samovoljno “pletli” in “parali” (kot Odisejeva Penelopa) Predsednica RS, Predsednik Vlade RS, podpredsednica Vlade RS in zunanja ministrica, evro-poslanec SD in državni sekretar v kabinetu predsednika vlade (in še kdo), je domači in tuji javnosti ekshibicionistično razkril in narcisoidno pokazal vso politično in diplomatsko ne-odgovornost, ne-profesionalnost in ne-domišljenost samovšečnih kreatorjev in akterjev trenutne “feministične” zunanje politike RS ter vso njeno trenutno brezsramno podrejenost in panično zlorabo v domnevne trenutne predvolilne parcialne koristi vladajoče samopašno izključujoče parlamentarne koalicije GS, SD in Levice.
Narcisoidno kratkovidni in naduto samovoljni ter politično vztrajno izključujoči politični kreatorji in nosilni odločevalci megleno neotipljive ter notranje porozne in neotipljive zunanje politike RS naj se ne čudijo, da ne v domovini in ne na tujem nimajo več nikakršnega zaupanja v njihovo politično, mednarodno-pravno in civilizacijsko populistično kameleonstvo.
Kdo bi lahko verjel in zaupal trenutno vladajočim egocentričnim ter narcisoidnim politikom in diplomatom, ki niso sposobni strokovno kvalificiranega, strpnega in spoštljivega demokratičnega dialoga niti med seboj, znotraj vladajoče politične stranke in znotraj vladajoče parlamentarne koalicije?
Da o vztrajnem političnem sovražnem etiketiranju, diskriminatornem preziranju, sovražnem diskvalificiranju in izključevanju parlamentarnih strank opozicije ter izven-parlamentarnih opozicijskih političnih strank in velike večine državljanov RS sploh ne pišemo posebej.
Narcisoidni samodržci na oblasti (GS, SD in Levica), ki niso sposobni strpnega, spoštljivega in tvornega ustvarjalnega političnega dialoga niti med sabo (v krogu vlade in vladajoče koalicije) in ki vztrajno sistemsko izključujejo ter sovražno etiketirajo in diskriminirajo vse druge politične stranke ter vse druge in drugačne svobodne državljane v RS, nimajo nikakršne kvalificiranosti in realne politične zmožnosti, da bi tvorno in učinkovito razreševali najbolj pereče svetovne vojne in vojno-teroristične spopade med Rusko federacijo in Ukrajino ter Izraelom in arabskimi terorističnimi organizacijami na ozemlju Palestine.
D.S. : “SDS je v svoji užaljenosti, ker jih nihče ne posluša, vložila predlog posvetovalnega referenduma, ki niti v teoriji ne more preprečiti vladni koaliciji, da ne bi priznala Palestine.”
No, no, to je pa ugotovitev, vredna …
Logično je, da bodo vladajoči v golobji jati, ki imajo skoraj ustavno večino (tudi manjšinca ne bi rada izgubila dobre službice) in imajo vse MSM na svoji strani in, ki lahko kadarkoli sprejmejo karkoli, tudi neustavne zakone (“pritrdi” jim celo US, ki sicer o vsebini in ustavni pritožbi ne odloča, čeprav je jasno, da novela zakona o RTVS krši 44. člen ustave).
priznali Palestino, ki so jo njihovi ideološki predniki že 2X priznali.
V tretje bodo morali še malo počakati, zato se danes, tik pred EU volitvami, še ne bodo mogli v soju novinarskih žarometov objemati in jokati od sreče (kot so se Fajon&Co. pred časom v OZN – nestalna članica VS) kako rešujejo svetovno katastrofo – nedolžne ljudi pred grozotami “okupatorja”.
No, ko je JJ s političnimi prijatelji obiskal napadeno Ukrajino so naši pravičniki in njihovi medijski služabniki oznanjali, da gre za piar predvolilno “dejavnost”.
Podobno piše danes Steinbuch o Janševi užaljenosti (stigma), ne pa o racionalnem obnašanju evropskega politika. Starosta SLO zunanje politike g. Petrič je jasen, da se zahtevne mednarodne zadeve ne rešujejo na vrat, na nos! Kolikor vem, tudi Golobov svetovalec VV ni bil navdušen nad takojšnjim priznanjem Palestine, toda nadrejenega svobodnjaškega šefa (mogoče pa še koga) je treba poslušati. Kdor ni poslušen, ga naš patološki narcis hitro “vrže čez hrbet”!
“Govorimo jim, kako naj razmišljajo”, je pred leti na strateškem forumu na Bledu dejal takratni urednik FT L. Barber, Zanimivo, tak je bil naslov članka na MMC (ki me je pritegnil k branju) o takratnem strateškem forumu. In sem prispevku dodala svoj kratek komentar, začela sem s pohvalo naslova … Toda prispevek je kmalu izginil, ob iskanju sem ga končno našla s spremenjenim naslovom in brez mojega komentarja. Zaključek? Hlapci (aparatčiki) sistema kontinuite!
Spoštovani,
koliko pompa okoli priznanja , nepriznanja, pa vendarle nismo toliko slepi, da je ta politično računski efekt ”Palestina” samo hranjenje volilne mase.
Dokler, ne bomo dosegli višji nivo demokracije, UKINJANJE javnomnenjskih anket ,kar je grobo poseganje v demokracijo, dobesedno zavajanje volilne mase, do takrat bodo vladali kaos politiki.
Boj za oblast je postala hudičeva fama, groba verbalno obstreljevalna retorika, kar se prenese na ulice- lokale….
in se vse od 45. ponavlja in ponavlja, ekstremno razhaja- razdeljuje naš malimočen narod.
Za avtorja prispevka, je pa treba razumeti, da, če dobro sledite vsem pisanjem na tem portalu, ima vizijo uravnoteženosti, nikoli ne more biti za vse prav, ker smo različno misleči, oziroma pripadni.
V pravi demokraciji je pa treba znati upoštevati – razumeti tudi drugače misleče.
Horiškemu elektroslavčku, pa sporočam, da mu skoraj pol operativne (infrastrukturne) države stavka.
Sam sebi laže, koliko je dober, kadarkoli daje izjave oziroma sedi za mizo in govori, vedno gleda v tla, že to veliko pove kakšen je!
APBM2, da TISTI KI LAŽE, TUDI KRADE, pa robček je še naravno majhen, tudi ta mati narava pove, da ima laž kratke noge.
Danes Robi boš verjetno zaspal PA LE S TINO !
P.s.
da pa SDS, zaradi negiranja priznanja Palestine, verjemite, da ne bodo izgubili, glasov, temveč lahko samo pridobijo. To ne izhaja iz nobene ankete, tako kažejo zvezde 🙂 🙂
Lep dan VSEM
Včeraj na soočenju
in po analizi 24kur, kdo je največ lagal
Tomčeva in Tonin sta si soočenje spremenila v parlamentarno volilno kampanjo (kot vedno)
Po analizi, kdo se je največkrat zlagal, je Tomčeva zmagovalka. (nič novega za SDS)
Tonin – kot se za krščansko stranko spodobi, je z vsako drugo besedo pljuval po golobovi vladi in se prilizoval SDSu, še včeraj pa je z golobom kolaboriral.
Kapo dol Matjažu in Sukičevi za jasne in poštene odgovore.
Edini pokončen dedec, ki upa reči bobu bob, je bil Stevanovič. Evo, roka !
Gregorčič, Joveva, Grošelj in Prebilič pa so bili tokrat mlačni.
—
Mile,
pomlad je v polnem teku, opažam da si se začel gonit, verjetno z Ano in Lizo.
Ker si močno stoječi fenomenaš ti priporočam Monalizo, boš bolje zadovolje’n, tako kažejo tvoji veterinarski izvidi 😉
Spomladi ozeleni vsak štor …
Če mi golob deluje kot Mussolini light, Mi Stevanovič deluje kot pravi Musssolini. On vse ve vse zna, ko bi pa prišel na oblast bi potegnil svoj službeni pendrek in nas nagnal nazaj na blakan …ne milim, več silom. …Poznajem ja njega puško dok je još pištolj bio, pravijo “naši” tam dol…
K ni Štajnbuh žid?
Pa četudi bi bil, vsekakor pa ni hamasov !! 😉
Palestinski boj je boj za izbris mednarodno priznane države. V svojem bistvu je genociden. Ideološko je prežet s takšno religijo ki ima v svojem načelu izbris drugih religij z obličja zemlje. Celo izbris ateizma kot svetovno nazorskega prepričanja.
Kakšna je religija in ali sploh to je, ki si prizadeva izbris drugačnega prepričanja in celo vsakršnega svobodnega napredka? Kakšna je religija ki je v imenu svojega prav pripravljena klati in pobijati kogarkoli ki si upa drugače misliti…Pomislite.
In ja, Janša je načelen. Dolgoročno. In samo načelnost je drugačna od nenačelnosti.
Slovenija je majhna drzava torej:
Diplomacija malih držav je običajno opredeljena v kontekstu diplomacije velikih sil, včasih pa ji tudi nasprotuje. Do konca hladne vojne so bile majhne države tako v strokovni literaturi kot v diplomatski praksi običajno obravnavane kot tiste, ki sprejemajo pravila, in ne kot tiste, ki jih oblikujejo, ter kot potrošnice varnosti in ne kot proizvajalke varnosti. Po koncu hladne vojne se je to spremenilo. Danes številne študije o zunanji politiki in diplomaciji majhnih držav analizirajo, kako in pod kakšnimi pogoji majhne države uspešno vplivajo na mednarodne zadeve ter prispevajo k ohranjanju in razvoju mednarodne družbe. Tako kot velike sile si tudi majhne države prizadevajo za diplomatske cilje, ki odražajo neposredne interese države, kot so ohranjanje ozemeljske celovitosti, pospeševanje blaginje in zaščita državljanov v tujini, v kombinaciji s cilji oblikovanja mednarodnega okolja, npr. vzpostavljanje miroljubnih in na pravilih temelječih mednarodnih ureditev ter zaščita svetovnih skupnih dobrin. Vendar imajo majhne države za uresničevanje svojih diplomatskih ciljev po definiciji bolj omejena sredstva kot velike in srednje sile. Imajo manjše število prebivalcev, zaradi česar imajo manjšo davčno osnovo za financiranje diplomatov, veleposlaništev in oboroženih sil. Majhne države lahko le redko izvajajo prisilne strategije, ampak se morajo zanašati na rezultate pogajanj. Zaradi majhnih domačih trgov in nezmožnosti obrambe pred konvencionalnimi vojaškimi grožnjami in grožnjami družbeni odpornosti so majhne države odvisne od dvo- in večstranskih sporazumov. Hkrati pa imajo malo sredstev, da bi lahko vplivale na te sporazume. Tri značilnosti diplomacije majhnih držav odražajo, kako se majhne države poskušajo spopasti z izzivi, ki izhajajo iz te stiske. Prvič, diplomacija malih držav se običajno močno zanaša na regionalne in globalne institucije. Mednarodne institucije pomagajo izenačevati konkurenco, saj povečujejo preglednost, oblikujejo skupna pravila obnašanja za vse države članice in dajejo glas o možnostih. Drugič, majhne države svoja diplomatska prizadevanja običajno usmerjajo v ozke diplomatske programe. Prizadevajo si vplivati na izbrane niše, ki so za državo posebnega pomena, namesto da bi vplivale na splošne strukture in ravnovesje moči. Nazadnje, majhne države nadomestijo pomanjkanje materialnih zmogljivosti z izvajanjem idejnih strategij, kot sta prizadevanje za status, katerega cilj je povečati njihov mednarodni položaj na splošno ali pri izbranih velikih silah, in normativno podjetništvo, katerega cilj je spodbujati norme, pomembne za majhno državo.
Torej po Steinbuchovo naj bo opozicija tiho, naj tudi ne vlaga interpelacij, saj glede na aktualno zasedbo DZ nima možnosti karkoli spremeniti. Kot rečeno, naj bo tiho, da ji bodo razni steinbuchi očitali, da je nesposobna, pasivna, skratka nebodigatreba. Nihče od naših zagretih nosilcev palestinske zastave ljudem ne pove prave resnice o Hamasu in njenih voditeljih, ki iz Dubaja ali kakšne druge arabske države, s pomočjo Irana in najbrž tudi Rusije, financirajo terorizem in ubijanje lastnega naroda. Seveda tudi Izrael nosi dobršen del krivde, vendar se moramo vprašati zakaj je prišlo do aktualnega spopada. Vsekakor zato, ker ni v interesu Hamasa, da Izrael sklepa mirovne dogovore s katerokoli državo Arabskega polotoka, ker mu tudi ni v interesu prekinitev spopadov, saj po njihovih ritih ne letijo izstrelki in bombe. Ne vem kaj bi bil razlog forsiranja priznanja Palestine in še manj mi je jasno, zakaj tega niso storili z ostalimi tremi državami EU, govori se marsikaj, tudi o denarju, kot se je govorilo ob pranju iranskih milijonov, kar je bilo na žalost pometeno pod preprogo. Politika, tudi slovenska, je vedno bolj umazana, volitve postajajo ena velika farsa, v pravo demokracijo pa verjame samo še peščica naivnežev. Ali res upanje umre zadnje ?
Vojska SDS je načelna in se ne predaja in prav je tako. En mesec
časa več , mogoče pa tudi Golob
vrže puško v koruzo.
Avtor članka in njegovo služenje kruha….brez načelnosti.
V celoti se strinjam s komentarjem APMMb2, zato samo dodajam, da je g. Steinbuch že večkrat izpričal svoje protijanševsko držo. Tudi tokrat ni zamudil priložnosti in se dušebrižniško sprašuje, kako je mogoče, da je SDS storila ta korak, namreč dala pobudo za referendum o palestinskem vprašanju. Moje mnenje je, da ravna v skladu s svojo agendo, ki ne spreminja smeri glede na kot vetra. V tem se razlikuje od drugih slovenskih strank. Že te volitve bodo pokazale, kdo je imel prav, zato malo potrpljenja do nedelje. Morda bodo volivci SDS izstavili račun, a to mene ne bi motilo. Načelnost v mojih očeh pač še vedno nekaj velja!
Avtor sam ugotavlja, da je priznanje Palestine za našo državo škodljivo. Zraven pa se posmehuje stranki, ki to želi preprečiti!?
Zanj torej ni pomembno kaj je prav, ampak le kaj mu koristi.
Poraja se kar nekaj vprašanj.
Najprej gre za formalizem, ki je potreben, kadar gre za resno zadevo.
Je Palestina država?
Palestina nima potrebnih atributov države, kakršni morajo bitiizpolnjeni po standardih, ki definirajo državo in ki jih učijo profesorji na univerzah, med nimi sta prof, dr, DamiloueTuerk in prof, dr. Vasiljka Sancin.Država mora za priznanje imeti jasno določeno ozemlje,prebivalstvo in vodstvo, običajno pa se mora zavezati še, da bo spoštovala človekove pravice. Palestina tega ne izpolnjuje, zato pogojev za priznanje ni. Kljub temu pa oba profesorja podpirata priznanje.
Torej pljuvata v lastno skledo. S takšno držo je njuna profesura vprašljiva saj ugleda ne moreta več uživati. Sta navada politikantska revšeta, ki za ohranitev svojega stausa, uganjata politikanstko prostitucijo, kakršno uganja tudi avtor uvodnega članka, le z opravičilom, da je samo novinar in služi kruh.
Ko omenjam oba tako imanovana ugledana pravnika, mečem globoko senco na vso pravniško srenjo, ki skrbi v Sloceniji zato, da Slovenija ni pravna država, če prav izponjuje vse pogoje za mednarodno priznanje, ki ga je dosegala, potem, ko jih je dosledno izpolnila.
Oba nam kažeta dejstvo, da papir prenese vse, da pa je težko udejaniti obveze, če ravno so zapisane in potrejene.
Nista edina in nista izjemi, sta pravilo.
Tukaj pa se srečamo s pojmom morala. Morala je več kot zakon,ki je zapisan.
In morala izginja iz zahodne civilizacije,ki so jo utemeljili Judjez desetimbožjimi zapovedmi.
Zanimivo namreč je, da je demonstracija propada morale prikazana prav pri vprašanju Palestine.
Palestina nima pogojev za priznanje, pa vednar jo iz parcialnih egositičnih, celo kriminalnih interesov želi priznati slovemska mafija, ki sledi le svojim interesom, ne interesom države in družbe. Važna je le zmaga na volitvah in nadaljnji neizprosen bolj za oblast in za roapanje države.
Oba profesorja se zavedata, da sta navdani ničli, nemoralni pokveki, ki lahko uživata status uglednih “javnih” intelektulacev le, ča tulita z volkovi.
S svojo držo opravičujeta izničenje pravne države.
potrjujeta, da so njuna predavanja le prazno blebetanje, ki ga namudoma prekliče glas novega razreda, ki spremeni moralo v nemoralo in laž postane vrlina.
Za konec še en rek, ki drži: Kdor laže, tudi karde!
PS: prof.dr. Danilu Teurku se opravičujem za dosleddno uporabo moške oblike, saj sem s tem zavestno zanikal enakost ženskega spola.
takim kot ste vi APMMB2, tam čez lužo, za vašo duševno stanje, pravijo “out of meds, out of theraphy”