+Opazili smo
Janševa menjava generacij

Janševa menjava generacij

Predlogi ministric in ministrov nove vlade so po četrtovih potrditvah na organih koalicijskih strank že v Državnem zboru. Glede na ekspeditivnost oblikovanja vlade v zadnjih dneh lahko pričakujemo, da bo po vseh postopkih zaslišanj ministrov vlada verjetno imenovana čez teden dni. Prvi pogled na sestavo vlade nedvomo kaže na nekakšno menjavo generacij, saj razen Andreja Širclja v njej ni tradicionalnih političnih “težkokategornikov”, ni pa seveda izključeno, da se kdo ne bo pojavil v kabinetu predsednika vlade ali kje drugje. Gotovo izstopa odsotnost ministra/ministrice SLS, kar je prvi javni spor nove koalicije, edino večje presenečenje pa je Franci Matoz v vlogi notranjega ministra, kar je nedvomno “rdeča cunja” za levo stran, ki se že meče ob tla in napoveduje politično podreditev policije.

Kaj poganja neverjetne dosežke slovenskih hokejistov?

Kaj poganja neverjetne dosežke slovenskih hokejistov?

Včeraj se je s ključno zmago nad Italijo (5:1) končal nastop slovenskih hokejistov na svetovnem prvenstvu elitne divizije v Švici. Risi so ostali med elito, precej bolj suvereno kot v preteklih letih. Menjava generacij očitno uspeva, kombinacija izkušenj in mlade energije prinaša uspehe, ki so z različnih vidikov praktično neverjetni, kar ugotavljajo številni mednarodni poznavalci in komentatorji. Omejena finančna sredstva, omejena infrastruktura (7 pokritih hokejskih igrišč, ki pa niso vsa na voljo v vsakem trenutku), le okoli 1200 registriranih igralcev, a vendar se iz različnih klubov vsako leto prikažejo, dozorijo novi talenti, ki presenečajo z voljo do treninga in profesionalnim odnosom do tega športa, ta ni neopažen.

Bi “zaskrbljeni državljani” izpodbijali rezultat volitev, če bi v petek v DZ glasovali o mandatarju Golobu?

Bi “zaskrbljeni državljani” izpodbijali rezultat volitev, če bi v petek v DZ glasovali o mandatarju Golobu?

Naslovno vprašanje je seveda retorično, ker je odgovor na dlani: NE, ker bi se po njihovem oblikovala “pravilna” vlada. Je pa ob vsej tej histeriji t. i. civilne družbe pred oblikovanjem nove vladne koalicije precej smešno to, da se kar naenkrat strinjajo z Janezom Janšo, ki je takoj po volitvah trdil, da so volitve nezakonite. Organizacija predčasnega glasovanja v Ljubljani je bila namreč dokazano nezakonita, kar je priznala sama Državna volilna komisija, poleg tega mnogi volivci v tujini sploh niso dobili glasovnic, tudi varovanje glasovnic predčasnega glasovanja v Ljubljani je bilo milo rečeno sporno. Ampak za zaskrbljeno civilno družbo to takrat ni bilo pomembno, ker se je zdelo, da bo mandatar naš. Volitve so bile zato odlične in brez napak. Do včeraj, ko so ugotovili, da volitve niso bile svobodne, ker se oblikuje “napačna” vlada.

Zakaj je Zoran Janković zadnje čase živčen

Zakaj je Zoran Janković zadnje čase živčen

Čeprav ljubljanski župan deluje, kot da ga rezultat napovedanega referenduma o parkiranju v Ljubljani pretirano ne skrbi, je videti nekoliko napeto zadnje dni. O tem priča tudi otvoritev Savskega športnega parka, kar je bil le en v seriji dogodkov, s katerimi bo župan do jesenskih volitvah ustvarjal vtis uspešnosti, s čemer naj bi prepričal Ljubljančane, naj mu zaupajo še en, že sedmi mandat po vrsti. Kajti Zoran Janković je na čelu Ljubljane že dvajset let, vse od leta 2006, kar je vsekakor eden najdaljših županskih mandatov v Evropi v zadnjih desetletjih. Zgodbo o otvoritvi športnega parka v Savljah je podrobno opisal glasbenih Rok Trkaj.

Novodobni borci za uravnotežene javne finance

Novodobni borci za uravnotežene javne finance

V zadnjih dneh se na politični sceni dogaja natanko to, kar je bilo precej lahko predvideti. Nastajajoča koalicija je ekstremno pohitela s t. i. intervencijskim zakonom, ob tem ignorirala praktično vse, tudi dobronamerne pripombe, odhajajajoča koalicija Roberta Goloba (ta sicer v javnosti ni prisoten z nobeno osebno izjavo ali stališčem, razen občasno na Instagramu) pa je zakon skupaj s sindikati in civilno družbo “naskočila” z vsemi sredstvi, pri čemer je dejanska vsebina predlaganega zakona v bistvu nepomembna, saj gre v osnovi samo za ideološko obračunavanje na podlagi političnih floskul in užaljenosti zaradi izgube oblasti. Po štiriletnem nekritičnem lomastenju po javnih financah pa so slovenski sindikati odkrili novo poslanstvo: boj za uravnotežene javne finance.

Kaj se dogaja z rusko protizračno obrambo?

Kaj se dogaja z rusko protizračno obrambo?

Vsaj navzven se zdi, da je ruska agresija na Ukrajino na kritični točki. Na fronti ne glede na dolgo napovedovano rusko pomladansko-poletno ofenzivo ni resnih premikov, Ukrajina drži položaje, na določenih delih celo osvobaja ozemlja. Že ob izsiljevanju devetomajskega, t. i. paradnega premirja, s čimer je hotel zagotoviti privid nadzora nad morebitnimi ukrajinskimi napadi, je ruski predsednik Vladimir Putin tudi v domači javnosti pokazal šibkost, ki ni bila neopažena. Zadnji napadi Ukrajine na številne energetske cilje v okolici Moskve, tudi na največjo rafinerijo v Moskovski regiji, kažejo na precejšnjo nemoč menda najmogočnejše vojske na svetu. Moč in natančnost ukrajinskih izstrelkov dolgega dosega sproža mnoga vprašanja domače javnosti, ki jo državni mediji sicer že štiri leta in pol “pitajo” z informacijami o skorajšnji zmagi v tridnevni specialni operaciji.

Čemu sploh služi tajno glasovanje v Državnem zboru?

Čemu sploh služi tajno glasovanje v Državnem zboru?

Namen tajnosti glasovanja je v varovanju reprezentativnosti poslanskega mandata in svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila. Zadnji primer tajnega glasovanja predsednika, ki je potekalo v Državnem zboru, je zavoljo krepitve pravne varnosti in utrjevanja demokracije v Republiki Sloveniji treba osvetliti tako s pravnega kot tudi s političnega zornega kota. Pri označevanju glasovnic ne gre za vprašanje politične preference ali ideološke pripadnosti, temveč za vprašanje dejanske izvedljivosti ustavno varovane tajnosti glasovanja. Če je mogoče posamezno glasovnico neposredno ali posredno povezati z določenim poslancem, potem tajnost glasovanja obstaja zgolj formalno, ne pa tudi vsebinsko. Na ta način se lahko ustvari položaj, v katerem je mogoče naknadno preverjati politično lojalnost posameznega poslanca ali njegovo usklajenost s pričakovanji politične skupine, ki ji pripada.

Tri poti iz iranskega konflikta

Tri poti iz iranskega konflikta

Adnan Šihab-Eldin, nekdanji generalni sekretar OPEC, v prispevku o iranskem konfliktu na globalno ekonomijo analizira tri možne scenarije. Vsak od njih bo imel velik vpliv tudi na evropsko energetsko varnost, saj ima zapora Hormuške ožine, preko katere je šla pred začetkom vojne z Iranom približno petina svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom, asimetrične posledice za ključne regije in svetovne energetske tokove. Kateri od treh scenarijev je najbolj realističen, bo jasno do začetka poletja.

Putinovo “prosjačenje” za paradno premirje

Putinovo “prosjačenje” za paradno premirje

Moskovska parada na dan zmage 9. maja je bila predvsem za domačo rusko javnost vedno simbolično razkazovanje ruske moči, neomajnosti, superiornosti, tudi prikaz najsodobnejšega orožja. Letos pa bo prvič po letu 2008 po objavi ministrstva za obrambo parada minila brez kakršnekoli prisotnosti težke vojaške opreme (tankov, oklepnih vozil, različnih vrst raket, drugih sistemov…). Ministrstvo za obrambo je odločitev obrazložilo s “trenutno operativno situacijo”, kremeljski predstavnik za medije Dimitrij Peskov pa je kot razlog navedel “morebitne teroristične dejavnosti”, kar se seveda nanaša na potencialne ukrajinske napade. Moskva je v bistvu prvič neposredno priznala, da se boji Ukrajincev oziroma njihovega orožja dolgega dosega. Zato prosi “prijatelja” Trumpa, da uredi paradno premirje.

Kam naprej in kaj potem?

Kam naprej in kaj potem?

Globalni nered, razkroj strateške stabilnosti in gotovosti ponuja poglobljen razmislek o sodobnih mednarodnih razmerah. Peto leto vojne v Ukrajini, drugi predsedniški mandat Donalda Trumpa in novo krizno žarišče v Perzijskem zalivu ob kopici dosedanjih konfliktov dodatno poudarja vse bolj izrazito dinamiko globalne nestabilnosti in strateške negotovosti, ki zaznamujeta aktualni mednarodni red. Psihološka analiza ameriškega predsednika je zaskrbljujoče neposredna: opisuje ga kot kombinacijo narcisoidnosti in omejenega razumevanja kompleksnih procesov, kar v povezavi z obsežno in pogosto nenadzorovano politično močjo predstavlja resno tveganje.

Čez 70 let nas bo na sončni strani Alp 230.000 manj

Čez 70 let nas bo na sončni strani Alp 230.000 manj

Ob spremljanju medijske histerije in brutalnega začetka abstinenčne krize levega bloka ob izgubi oblasti je mimo medijev zgrmel zelo pomemben podatek Eurostata glede katastrofalne demografske slike v Evropski uniji. Glede na najnovejše projekcije Eurostata naj bi se namreč prebivalstvo EU med letoma 2025 in 2100 zmanjšalo za 11,7 %. To pomeni predvideno zmanjšanje za 53 milijonov ljudi v EU do začetka naslednjega stoletja. Za Slovenijo to pomeni, da bo imela leta 2100 le še 1,9 milijona prebivalcev. In seveda posledično manj davkoplačevalcev.

Tudi Slovenija obtožila grožnje nervoznega Putina z novimi napadi na civilne cilje v Kijevu

Tudi Slovenija obtožila grožnje nervoznega Putina z novimi napadi na civilne cilje v Kijevu

V zadnjih dneh smo priča precejšnji eskalaciji ruskih raketnih napadov na civilne cilje v Ukrajini, predvsem v Kijevu. Kaj Vladimirja Putina dejansko vodi v vse večjo neracionalnost (uradno je to domnevni napad na študentski dom v zasedenem Donetsku) si strokovnjaki niso edini, gre pa gotovo za preplet različnih dejavnikov. Rusija je celo obvestila tuje diplomate, da naj se zaradi lastne varnosti iz Kijeva umaknejo, kar je dodaten dokaz, da Rusija brezsramno napada civilne cilje, kar nima nobene veze z zagotavljanjem pravic ruske manjšine na vzhodu Ukrajine, to naj bi namreč bil glavni cilj Putinove tridnevne specialne operacije. Evropske države so na Putinove grožnje odgovorile, da ostajajo v Kijevu, to je v četrtek sporočila tudi Slovenija, ki je zaradi groženj Rusije na pogovor poklicala začasnega odpravnika poslov veleposlaništva Rusije v Sloveniji.

Ko imperij ne razume, da ni več imperij

Ko imperij ne razume, da ni več imperij

Združeno kraljevstvo se vse od precej nepremišljenega izstopa iz Evropske unije spopada s hudimi notranjimi političnimi obračuni. Nekdanji imperij noče priznati, da od imperija ni ostal niti i, gospodarska politika pa je bila v preteklih letih milo rečeno nepremišljena. Odhod multinacionalk, problem z agresivnimi migranti vsako vlado postavljajo pred zelo težke preiskušnje. Zdi se, da trenutno nihče v britanski politiki nima odgovorov na ključna vprašanja. Od glamurozne tradicije se pač ne da živeti.