Monopol nad lažjo in oblastjo

+Opazili smo

Monopol nad lažjo in oblastjo

by Tilen Majnardi | Apr 15, 2026 | Opazili smo | 69 Comments

Dogajanje na slovenski politični sceni, ki ga je sprožila petkova izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora, je milo rečeno bizarno. Pa ne zaradi samega dejstva, kdo je postal predsednik, ampak zaradi povolilne histerije, panike na levici, ki je najbolj značilna za Gibanje Svoboda. V bistvu vse izhaja iz precej zaskrbljujoče predpostavke, prepričanja do sedaj vladajoče stranke, da jim nova vlada enostavno pripada. To so sicer govorili že pred volitvami. Ne glede na rezultat (še) vladajoče koalicije, ki je v Državnem zboru dobila le 40 poslancev so v nekem vzporednem vesolju očitno mislili, da bodo naprej vodili Slovenijo. Še bolj bizarno je izpostavljanje dejstva, da gre za politično korupcijo, da je nekdo “prevaral” volivce, lagal, ob dejstvu, da smo imeli zadnja štiri leta predsednika vlade, ki je v slovenski samostojni zgodovini verjetno izvedel največ prevar in povedal največ laži, kar je medijsko dokumentirano.

Golobova zunajsodna obsodba na predvolilnem soočenju

by Dimitrij Rupel | 1. aprila, 2026 | 32 Comments

Bistvo Golobovega dolgega in hitrega nagovora na začetku zadnjega predvolilnega soočenja je trditev o povezovanju protikandidata s tujimi (izraelskimi) paraobveščevalnimi službami, vpletenimi v genocid palestinskega ljudstva v Gazi, kratkomalo – obtožba o veleizdaji. Takšno obtoževanje nima zveze s predvolilno kampanjo, in organizator soočenja bi moral avtorja obtoževanja prekiniti, diskvalificirati ali ga vsaj pozvati, naj navede dokaze. Golobova obtožba je bila zgleden primer sovražnega govora, njegov govor pa poln proslulih formulacij iz časa, o katerem smo mislili, da je daleč za nami.

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

by Bine Kordež | 31. marca, 2026 | 25 Comments

Analiza predvolilnih soočenj je pokazala, da vidijo politične stranke na področju gospodarstva predvsem nujnost davčnih sprememb. Predstavniki so v zadnjih tednih kar tekmovali, kdo bo ponudil večje davčne olajšave ter znižanje stopenj, ki bi razbremenile gospodarski sektor in povečala neto prejemke zaposlenih. Te spremembe naj bi bile glavni motor povečanja konkurenčnosti in gospodarske rasti, kar je nujno za dvig blaginje prebivalstva, s čemer se vsi nastopajoči celo strinjajo. Vseeno pa se ob tem lahko vprašamo, če je nekaj sto milijonsko prerazporejanje davčnih bremen res ključni element hitrejšega razvoja Slovenije in lovljenja razvitih držav.

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

by Uredništvo | 27. marca, 2026 | 59 Comments

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih tednih izginila z naslovnic vseh svetovnih medijev, tudi slovenskih. Vsi ukvarjajo z Iranom in ceno nafte, ukrajinski boj za neodvisnost pa je postala nekakšna drugorazredna tema, rubrika v ozadju novic, nekje pred vremenom in športom. Rusi so sicer dolgo časa napovedovali mogočno spomladansko ofenzivo, na terenu pa se dogaja nekaj drugega. Ukrajinci so v zadnjih tednih praktično na vsej fronti Ruse potisnili nazaj, vedno bolj intenzivno pa tolčejo po ruski energetski infrastrukturi. Pravo ponižanje za Putina je ukrajinski napad na energetski kompleks Ust Luga pri St. Petersburgu. Tisoče kilometrov od ukrajinske meje.

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

by Uredništvo | 17. marca, 2026 | 66 Comments

Zaradi vse bolj divje predvolilne kampanje, v kateri se pojavljajo tudi sumi delovanja zasebnih tujih obveščevalnih služb, se je oglasila predsednica Nataša Pirc Musar. Komentirala je tudi doslej javno objavljene posnetke prisluhov: “Kljub dejstvu, da so bili posnetki pridobljeni nezakonito, je njihova vsebina izjemno zaskrbljujoča. Nad nekaterimi pogovori in opisovanjem domnevnih koruptivnih praks sem kot Slovenka, kot državljanka, in kot predsednica republike globoko razočarana in ogorčena. Takšni pogovori so sramota za že tako močno načet ugled politike in slovenskega političnega prostora.”

“Mister President, nujno potrebujemo neko vojno”

by Dejan Steinbuch | 15. marca, 2026 | 30 Comments

Vsaka vojna ima svoje ozadje. V Ukrajini so to ozemeljski apetiti sosednje Rusije in njenega prebujenega imperializma. V primeru Irana pa imamo opravka z mešanico “končnega obračuna”, ki ga zagovarja Izrael, in vojne zaradi preusmerjanja pozornosti, kar je možen motiv Donalda Trumpa. Združene države je zvlekel v spopad z državo, ki ima več prebivalcev, kot jih je imela nacistična Nemčija med II. svetovno vojno. In to samo zato, ker mu na notranjepolitičnem parketu začenja pošteno drseti zaradi razvpitih Epsteinovih dosjejev …

Še deset dni navidezne resničnosti

by Tilen Majnardi | 12. marca, 2026 | 65 Comments

Ko se predsednik vlade 10 dni pred volitvami pelje po neki železniški progi, ki nima obratovalnega, varnostnega dovoljenja, samo zato, da bo posnel Insta video in s tem pokazal, da menda nekaj dela, je neokusnost predvolilnega šopirjenja dosegla nov vrhunec. Navadni državljani se po tem tiru ne bomo mogli peljati še nekaj mesecev, tudi tovor v Luko Koper po teh predvolilnih tirih ne bo videl prevoza vsaj do jeseni. Še pred leti so resni politiki določene investicije planirali tako, da so se dejansko končale pred volitvami. Posvečeni so v medijih prerezali trak, se zapeljali čez, ali v karkoli že, prvi, ampak za njimi so se lahko zagnali tudi navadni državljani in uživali sadove državnega investiranja. Ker je bila investicija izvedena, končana. Aktualna vlada pa nam sporoča, da imajo oni nek poseben, elitni dostop do vožnje po nedokončanem drugem tiru. Navaden plebs pa naj se zabava ob gledanju njihovih posnetkov.

Melania Trump na čelu Varnostnega sveta

by Božo Cerar | 9. marca, 2026 | 65 Comments

Ko bo v ponedeljek ameriška prva dama Melania Trump predsedovala zasedanju Varnostnega sveta OZN, to ne bo prvoaprilska potegavščina, temveč precedens v diplomatski praksi. Prvič v zgodovini bo sejo najpomembnejšega organa OZN za mednarodni mir in varnost vodila prva dama ene od držav članic. Stephane Dujarric, tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa, je predsedovanje opisal kot znak pomena, ki ga Združene države pripisujejo Varnostnemu svetu in obravnavani tematiki.

Zakaj samo fizična likvidacija režima v Teheranu ne bo dovolj

by Uredništvo | 6. marca, 2026 | 163 Comments

Sašo Dolenc je na socialnem omrežju X razvil zanimivo tezo glede izraelsko-ameriškega napada na Iran: v večini primerov bi silovito bombardiranje in celo obglavljenje vodstva napadene države najverjetneje pomenilo tudi konec vojne in kapitulacijo. Toda kot ugotavlja Dolenc Iran ni konvencionalna država in nikoli ni bila. V ozadju imamo namreč ideologijo, ki trpljenje, smrt in uničenje pojmuje kot nekaj svetega. Zato lahko uničevanje iranskega režima pomeni tudi novo radikalizacijo šiitske teokratske države.

Osmomarčevski milijonski boj za interpretacijo oslovske sence

by Uredništvo | 27. februarja, 2026 | 85 Comments

Medtem, ko v domačih medijih poslušamo evforične informacije o nekakšni zgodovinski evropski zmagi Inštituta 8. marec je Evropska komisija jasno sporočila, da ne bo vzpostavila nove sheme financiranja za razširitev dostopa do splava v Evropi, saj je zavrnila predlog pobude My Voice, My Choice. Komisija pa je jasno izpostavila, da bi države že lahko uporabile obstoječi sklad za pomoč ženskam pri plačilu storitev splava – kar so aktivisti, ki stojijo za kampanjo, opisali kot »zmago«. Najprej pa bodo nekatere države morda morale spremeniti programe, ki jih krije ta sklad, da bo vse skupaj postalo operativno. Če povzamemo na kratko: za vse kar se je menda zgodovinsko “boril” t. i. Inštitut 8. marec, v praksi že obstaja, vse ostalo, razglašanje t. i. zgodovinske zmage, je nekakšno panično opravičevanje svojega obstoja, porabe ogromnih sredstev za reševanje že rešenega.

Epstein – zlo v imperiju moči

by Arben Cici | 23. februarja, 2026 | 102 Comments

Nedavna objava dosjejev, povezanih z Jeffreyjem Epsteinom, ni pretresla sveta, ker bi razkrila nekaj povsem neznanega. Pretresla ga je, ker je z dokumentarno hladnostjo potrdila resnico, ki jo običajno govorimo le šepetaje: da absolutna oblast ne živi znotraj običajne morale, temveč ustvarja svojo vzporedno moralo. Njihova objava ni trenutek škandala. Je trenutek moralnega razkritja. Ne zato, ker predstavlja nove obraze, ampak zato, ker na kratko olupi najbolj vztrajen mit sodobnega reda: prepričanje, da velika moč sobiva z odgovornostjo. V resnici velja, da višja kot je moč, tanjša postaja morala, dokler na vrhu ne izgine, ampak preprosto postane nepotrebna.

“Mad and Dangerous”: Ali je Donald Trump že zrel za impeachment?

by Dejan Steinbuch | Apr 7, 2026 | Opazili smo | 58 Comments

Donald Trump, ki je imel že kot poslovnež sloves prevaranta, je govoril, kar so želele od njega slišati borze in finančni trgi od New Yorka do Tokia. Ni naključje, da so doslej iz njegovih ust golobi miru leteli v nedeljo, tako da bili v ponedeljek zjutraj, ko se začnejo odpirati azijske borze, že vsi pomirjeni in polni optimizma. Ko je ameriški predsednik nazadnje miril finančne trge, je cena nafte na svetovnem trgu takoj padla za nekaj odstotkov. Ampak potem se je do konca tedna spet dvignila za prav toliko odstotkov in še malo več. Takšnega slepomišenja je očitno konec, saj so borze in ključni igralci spregledali Trumpovo taktiko. Za velikonočno nedeljo je ameriški predsednik zato postregel z norim ultimatom, kakršnega doslej vsaj javno še nismo slišali iz ust kakšnega demokratično izvoljenega predsednika …

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

by Božo Cerar | Apr 4, 2026 | Opazili smo | 59 Comments

Zadnje izjave Donalda Trumpa o možnosti izstopa Združenih držav iz Nata so v Evropi znova sprožile val negotovosti. Takšne izjave sicer niso povsem nove, vendar je njihov politični in strateški učinek danes bistveno večji kot v preteklosti, saj je svet vstopil v obdobje povečane nestabilnosti, v katerem so varnostna zavezništva pomembnejša kot kadarkoli po koncu hladne vojne. Ključno vprašanje zato ni več le, ali bodo ZDA res izstopile iz Nata. Morda je še pomembnejše vprašanje, kakšen Nato sploh lahko obstane v razmerah, kjer ameriška zavezanost ni več samoumevna. Nato se torej spreminja, vprašanje pa je, ali se je Evropa pripravljena spremeniti skupaj z njim.