PIŠE : Denis Poniž
Tovarišica ministrica, edino razumno, kar bi lahko storili, je to, da bi se na dan referenduma ukinili

Tovarišica ministrica, edino razumno, kar bi lahko storili, je to, da bi se na dan referenduma ukinili

Seveda imam v mislih tovarišico ministrico in koordinatorico najnaprednejše politične stranke na planetu, doktorico znanosti, oboževalko tovariša Josipa Broza iz zagorske vasi Kumrovec, ljubiteljico dragih oblek, čevljev, torbic in hotelov. Pa še kaj bi se našlo, a pustimo panegirike o tovarišici kulturni ministrici za kdaj drugič. Zanima nas nekaj drugega. Tovarišica je v zadnjem času večkrat javno izrazila svoje ogorčenje nad ljudmi, ki določenih “umetniških” akcij nočejo razumeti kot najvišjega dometa umetnosti, njihovih avtorjev pa nočejo videti kot pa zaslužnih umetnikov, tako rekoč za najboljše, kar premore ta narod. Razumeti nočejo, tako razpreda tovarišica ministrica, ker ne morejo, saj niso kvalificirani, da bi sodili, kaj je in kaj ni umetnost. O umetnosti lahko sodijo le posvečeni izbranci, posebej tisti iz njenih političnih krogov.

“Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.”

“Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.”

Vseeno je, ali se bo Vučić obdržal ali bo padel, pravi naš kolumnist Denis Poniž, kajti v vsakem primeru se ne bo zgodilo nič prelomnega. Srbski pisatelj Milovan Danojlić je v nekem pogovoru mirno dejal: “Veš, mi bomo vedno vse preživeli. Smo ruralni narod in imamo vedno dovolj hrane. To pa je garant za preživetje, pod vsakršno oblastjo. Lahko nas bombardirajo, mi bomo mirno jedli pito zeljanico in pili žganje.” Z ali brez Vučića bo torej Srbija ostala tam, kjer je: Srbija na Vzhodu. Zato je smešno, koliko dušebrižništva med slovensko levico, ki se zavzema za svobodo govora in tiska v Srbiji, doma pa bi pripravila zakon, ki je samo prikrita cenzura in ustrahovanje drugače mislečih. Dokler bodo mladi protestirali za Srbijo, Palestino in kdo bi vedel še za kaj, ni strahu, da bi protestirali proti resničnim zajedalcem in uničevalcem Slovenije.

Naš Trocki, seks, paradajzi, droge in rokenrol

Naš Trocki, seks, paradajzi, droge in rokenrol

Zanimivo je, tako rekoč sociološki fenomen, kakršnega še nismo poznali, da je svobodonjakov in golobistov vsak dan več in ne manj, ampak premili slovenski narodič je nagnjen k mazohizmu, nemara zato, ker smo bili toliko časa podložniki monarhije, v prestolnici katere je deloval ta samodestruktivni gospod, vitez Leopold von Sacher-Masoch imenovan, ki ni postal slaven samo zaradi pisateljevanja in izuma slastne torte, po njem imenovane, ampak tudi izumitelj mazohizma, samomučenja, tega pasivnega brata nič manj znanega sadizma.

Slovenski kulturni praznik 2025: France v gatah in Asta v negližeju

Slovenski kulturni praznik 2025: France v gatah in Asta v negližeju

Če je Prešeren ne samo pesnik nedosežnega ideala, ampak tudi človek iz krvi in mesa, potem očitno lahko leta Gospodovega 2025 na plakatu paradira v gatah in majici. Toda spodobilo bi se, ženske kvote, enakost spolov pa to, da bi dobili tudi plakat s štirimi podobami tovarišice ministrice Aste. Recimo: Asta v negližeju, Asta v plaščku, vrednem kakšne minimalne plače in še nekaj evrov, Asta v oblekici, vredni pol minimalne plače in na koncu Asta v partizanski uniformi. Plakata bi se tako lepo dopolnjevala, mi nevedni zarukanci, ki nimamo pojma, kaj je revolucionarna umetnost, pa bi dobili prvo lekcijo v razumevanju te umetnosti. Zatorej: Bog živi slovensko kulturo! In živele Čebine, da so nam dale tak briljantni um, kot ga poseduje kulturna ministrica! Pa srečno pot vsem tistim, ki se bodo na praznični dan kulturno odpeljali v Italijo nakupovat cenejše živilske in druge izdelke.

Sovražni govor Simona Gregorčiča

Sovražni govor Simona Gregorčiča

Kako to, da Simona Gregorčiča, nesramnega pesnika, že nismo vrgli iz šolskih čitank, ga prepovedali, deci zabranili, da se ga uči na pamet (kot smo se Soči učili še v petdesetih in šestdesetih). Pa Gregorčičevo ulico, kjerkoli že je, v Ljubljani je na njej, o groza vseh groz!, celo sedež vlade in prvega ministra, pa en del predsedniške palače tudi meji na to ulico, bi preimenovali v Ulico borcev proti sovražnemu govoru, odstranili bi njegove spomenike in tako naprej.

Bolj ko kradejo, bolj nedotakljivi so, bolj ko lažejo, bolj jim verjamejo

Bolj ko kradejo, bolj nedotakljivi so, bolj ko lažejo, bolj jim verjamejo

Za vladajočo garnituro in njene prisklednike je moteč vsak drugačen in neodvisen glas, vsako preverjanje dejstev, ki po pravilu pokaže, da je skoraj vsaka izjava laž, če pa že ni laž, je pa tako prirejena resnica, da ustreza “našim” potrebam in pokrije “naše” lumparije. Ker so glavni mediji v rokah levega in ultralevega političnega pola, družbena omrežja pa so poskušali utišati s spletno policijo, spletnimi cenzorji, spletnimi ovaduhi in ovaduhinjami. Tu je še vrsta zgrešenih investicij, metanje denarja z lopato skozi okno je vsak dan bolj odkrito, a brez kakršnih koli sankcij. In bolj ko kradejo, bolj so nedotakljivi. In bolj ko lažejo, bolj jim verjame velik del volivcev in davkoplačevalcev.

Spoštovani gospod, človek in doktor zgodovinskih znanosti Martin Premk

Spoštovani gospod, človek in doktor zgodovinskih znanosti Martin Premk

Resnico se da začasno zakopati ali vsaj prekriti s ponjavami ideoloških floskul, kakršne stresate tudi vi v parlamentu in povsod drugje, kjer vam uslužni medijski hlapci pod nos pomolijo mikrofone. Ampak začasni suspenz resnice je vedno samo začasen, nič ni mogoče za večno prikriti, ponarediti in zmaličiti. Tudi smešenje in še kaj bolj neakademskega, kar si privoščite s svoji poklicnimi kolegi, ki ne delijo vaših in vaših učiteljev naukov o brezmadežni revoluciji, vas ne dela bolj kredibilnega in spoštovanega, ampak kaže na vaše hude osebnostne stiske, s katerimi se morate soočati, ko verjetno v svoji intimi natančno veste, kaj se je groznega, poleg vsega pozitivnega, dogajalo med leti 1941 in 1945, a morate, kot bi rekel pokojni Janez Menart, “za ljubi kruhek” trobiti v drugačne rogove in javno izpovedovati confiteor, ki se ga sramuje vsak študent zgodovine v prvem letniku študija.

Lepo je v naši domovini biti mlad (in star)

Lepo je v naši domovini biti mlad (in star)

Moja domovina, država Slovenija, je vsak dan bolj kozmopolitska, postala je tako rekoč srčika Evrope, nemara kar sveta. Postali smo biser svetovne politike, mi edini vemo, kaj je prav in kaj ne in kako bomo končali vse vojne po svetu. In najpomembnejše, progresivne sile imajo v Sloveniji nemalo postojank, recimo Hamas na FDV in Pedagoškem inštitutu (se opravičujem, če sem izpustil kakšno institucijo), iranski »revolucionarji« so prav tako že čisto udomačeni, pa ne samo Racman Jaka in Miki Miška, ampak tudi njihovi agenti, ki sistematično podpihujejo in verjetno tudi financirajo antisemitske izpade, kakršne je znal organizirat proti Judom samo Joseph Goebels.

Fake* feminizem, fake zunanja politika

Fake* feminizem, fake zunanja politika

Pa kaj, če ISIS zažge v kletko zaprtih 19 jazidskih deklet, kaj pa potem, če v Afganistanu ženska pod telebani ni vredna niti toliko kot koza, saj koza lahko svobodno meketa, ženske pa morajo biti po novem tiho! Kaj potem, če več kot 60 odstotkov muslimanov meni, da je kamenjanje prešuštnic ne samo dovoljeno, ampak nujno. Kaj potem, da so v Iranu do smrti pretepli kar nekaj deklet, ki so si upale v javnosti odvreči naglavno cunjo? Ja, jecljajo naše patentirane feministke, to so lokalne folklorne navade, s tem me nimamo nič …

Matej Arčon in Trubarjev pametni telefon

Matej Arčon in Trubarjev pametni telefon

Kaj ima Primož Trubar s pametnimi telefoni, ki po Arčonovo govorijo slovensko? Nekajkrat smo z leve strani političnega pola lahko slišali, da zaradi revolucionarjev, ki so uzurpirali partizansko gibanje, danes v Sloveniji govorimo slovensko, razen v Ljubljani, Kranju, Kopru in še kje, kjer že govorijo jugoslovanščino. Kdo je torej zaslužen za to, da danes Slovenci še vedno govorimo slovensko? Primož Trubar et consortes ali partizanski revolucionarji? Kolikor se znajdem v slovenski starejši in novejši zgodovini, ni nikjer dokaza, da bi se Primož Trubar zanimal za tehnične zadeve, in bi poskušal v prostem času narediti pametni telefon.

Adam je bil zagotovo janšist … da o Evi sploh ne govorimo!

Adam je bil zagotovo janšist … da o Evi sploh ne govorimo!

Kar me žalosti, bega in jezi, je, ko moram proti svoji volji živeti v tej pravljični deželi, je dejstvo, da verjetno res tudi po sedmih dneh in sedmih nočeh ne bi bilo mogoče našteti vseh tistih vladajočih lopovov, po domače kriminalcev z belimi ovratniki, sleparjev, goljufov, rokomavhov, pa cestnih razbojnikov, krivoprisežnikov, lažnivcev, ob njih pa avtentičnih in malo manj avtentičnih bedakov, debilov, retardirancev, ljudje brez hrbtenice, zaradi katerih tonemo v prepad, v mrak in v prihodnost brez ene same svetle perspektive.

Odgovor anonimnemu skribomanu

Odgovor anonimnemu skribomanu

Nisem član nobene slovenske politične stranke, enako kritičen sem do pahljače političnih strategij, ki jih zagovarjajo in uresničujejo vse slovenske stranke. Ni pa moja krivda, da tako imenovani levi politični pol, ki v Sloveniji vlada bolj ali manj ves čas od osamosvojitve, ne premore za več kot en minibus sposobnih, poštenih in načelnih ljudi. Vsi drugi, ki se drenjajo pod levim obnebjem, so prefrigani in z vsemi žavbami namazani lumpi, nemalo njih brez slabe vesti uvrščam med priložnostne goljufe, tatove in lažnivce, zaradi katerih trpi večina prebivalstva Slovenije, Slovenija pa postaja vedno večja črna luknja Evrope, ki je že sama krenila na to pot samouničenja.

Evropa umira!

Evropa umira!

Kar se ni posrečilo hordam z vzhoda, ki so jo plenile, požigale in morile njene prebivalce v srednjem veku, kar se ni posrečilo otomanskim zavojevalcem v poznem srednjem veku in renesansi, da sploh ne omenjamo pandemij kuge, kobilic, potresov, kar ni uspelo “naprednim” ideologom devetnajstega in dvajsetega stoletja, bo uspelo samim Evropejcem. Seveda bodo avtohtoni uničevalci pomešani s prišleki z vzhoda in juga, z nepreglednimi množicami, ki s seboj poleg revščine, neznanja in bolezni prinašajo tudi tuje kulturne vzorce, ki morda delujejo na Bližnjem vzhodu ali v Afriki, z evropskimi kulturnimi modeli povsem nekompatibilni.

Ladja norcev in kapitan Karfijolca

Ladja norcev in kapitan Karfijolca

Ladja norcev se prvič pojavi v šesti knjigi Platonove Države. Antični filozof je s to primero označil politično garnituro, ki je disfunkcionalna pri vodenju države in sprejema odločitve, ki so škodljive za prebivalce te države. Preko latinskih prevodov, ki so ladjo norcev poimenovali stultifera navis, je pojem prišel v srednji vek, ko je nemški pisec Sebastian Brant (1457-1521) v Baslu leta 1494 natisnil delo Das Narrenschiff, ostro moralno satiro, v kateri je upodobil več kot 100 norcev, ki s svojo ladjo želijo pripluti v fiktivno deželo Narragonijo.

Javni intelektualci, Butalci

Javni intelektualci, Butalci

Naši “javni intelektualci” ne poznajo kritičnega dvoma, ki je značilen za pravega razumnika, zato tako lahkotno zavračajo vse, ki jim podržijo ogledalo. In da so še močnejši, se združujejo v trope in podpisujejo, kar jim ponudijo vodilni razgrajači, mnogi od njih podpišejo nekaj, česar sploh niso prebrali, kot je pred časom na javnem kraju in pred kamerami tedanja poslanka Levice brez zadržka podpisala fašistični manifest. Zato ti opranoglavci resnično verjamejo, da se ubogi hamasovci samo branijo, da muslimani ljubijo geje in lezbijke, da je Koran knjiga prijaznih nasvetov, kako jesti z desnico in si zadnjico brisati z levico, kako so ženske manjvredna bitja, pokorna moškim in psi ter svinje nečiste živali.