PIŠE : Dejan Steinbuch
Aleluja, ameriški papež dobro razume politiko

Aleluja, ameriški papež dobro razume politiko

Nedeljsko mašo v Vatikanu, s katero je Leon XIV. formalno začel svoj pontifikat, je 10 mesecev pred volitvami obiskal slovenski premier Robert Golob. Ali s tem začenja nagovarjati tudi volivce na sredini in celo malce čez? S tem bi si utrdil položaj pred Vladimirjem Prebiličem, wannabee mandatarskega kandidata levega bloka, ki bi rad oblikoval predvolilno koalicijo, ki bi dobila več glasov od Svobodnjakov, s čemer bi ta evropski poslanec dobil pravico do mandatarstva. Takšen scenarij temelji na predpostavki, da bodo v igri sodelovali tudi socialni demokrati, ki pa bržkone ne bodo hoteli niti slišati o tem. To seveda za Prebiliča, ki mu je Bruselj prevelik, Kočevje pa premajhno, velika, velo usodna slabost, saj brez SD o mandatarstvu lahko samo sanja.

“Neodvisnega medija z neodvisnimi novinarji ni”

“Neodvisnega medija z neodvisnimi novinarji ni”

Predlagani novi medijski zakon, ki ga je podpisala Asta Vrečko, ga spominja na dobo Kardelja, ko je imela komunistična partija svojo vizijo tiska, seveda propagandnega, ki jo je potem izvajala, ne da bi bila pripravljena prisluhniti drugim pogledom. Dr. Bernard Nežmah je v intervjuju govoril tudi o cenzuri, slovenskih medijih v časih Avstro-Ogrske, socialistične Jugoslavije in danes. Z njim pa smo se pogovarjali ob izidu njegove nove knjige Josip Jurčič – magični žurnalist, ki bi morala postati obvezno čtivo študentov novinarstva na FDV, koristila pa bi seveda vsem, ki se tako ali drugače ukvarjajo z mediji ali pa so celo njihovi lastniki.

Tito bi Putinove trole in “mirovnike” brez pomislekov poslal na Goli otok

Tito bi Putinove trole in “mirovnike” brez pomislekov poslal na Goli otok

Predstavljajmo si ponovno Evropo maja 1939, na predvečer velike vojne. Hitler si je že pokoril Avstrijo in Češkoslovaško, zdaj steguje roke proti Poljski. Evropski politiki so panični, vse je odvisno od strička Sama. Toda Roosevelt izgubi volitve, v Belo hišo pride Joseph Kennedy, poslovnež in bivši veleposlanik v Londonu, ki o Hitlerju misli, da je dober človek, s katerim se bo dogovoril. Zdaj namesto starega Kennedyja v Belo hišo postavite Donalda Trumpa, Hitlerja pa iz Berlina prestavite v Moskvo. Ukrajina je nekje med Češkoslovaško in Poljsko. Od njenega razkosanja je odvisen nadaljni potek vojne v Evropi. Če bodo Ukrajinci na referendumu potrdili izgubo petine ozemlja, bo Rusija legalizirala, kar je nezakonito okupirala. Bo to potešilo Putinove apetite? To ni vprašanje za milijon, pač pa tisoč miilijard dolarjev. Gore orožja, ki vsak dan prihajajo iz ruskih tovarn, bo treba za nekaj uporabiti. In učiteljica zgodovina nas uči, da se diktatorji spreobrnejo šele, ko se v grob zvrnejo.

Osvoboditev 1945-2025: Cmok v grlu

Osvoboditev 1945-2025: Cmok v grlu

Spoznanje, kako težko je praznovati prihod svobode, če poznaš zgodovino, je privilegij manjšine. Torej tistih, ki vsake toliko pretrgamo molk in spregovorimo o nacionalni travmi. Travmah, v bistvu. Saj imamo krivdo in greh na obeh straneh, mar ne? Ena stran je bila celo tako kratke pameti, tako strahotno neinformirana in zavedena, da je kar dvakrat javno prisegla Hitlerju. Kar je bil pljunek v obraz vsem tistim, ki so skušali ostati nevtralni, izven ideološkega boja med “klerikalci” in komunisti, med domobranci in partizani. In kot da sramotna prisega, za katero NI opravičila, ni bila dovolj velik žebelj v krsto narodne sloge, je vodstvo komunistov po koncu vojne ukazalo množične pomore premagane vojske domobrancev, resničnih in domnevnih sodelavcev okupatorja, z njimi pa še množico civilistov, tudi žensk, invalidov, ranjencev in celo mladoletnikov. Za to dejanje prav tako NI opravičila.

Če Janša ne bi ponovno kandidiral za predsednika SDS, bi na levici zavladal preplah

Če Janša ne bi ponovno kandidiral za predsednika SDS, bi na levici zavladal preplah

24. maja, le dan pred Dnevom mladosti, ki so ga v komunistični Jugoslaviji praznovali v čast dosmrtnega predsednika in maršala Josipa Broza, bodo imeli volilni kongres v največji opozicijski stranki SDS. Edini kandidat je ponovno Janez Janša, ki je v SDS na oblasti že 32 let. Tito je bil le tri leta več in Janez Janša ga bo dohitel že leta 2028. Tito bi bil na oblasti še dlje, če leta 1980 ne bi umrl. Tudi Janez Janša ni večen in ko bodo imeli čez štiri leta imeli v SDS ponovno volive predsednika, ni nemogoče, da bi bil Janša tudi takrat edini kandidat. Mimogrede, zakaj točno imajo v SDS sploh volitve, če pa je kandidat za predsednika en sam? Z nekaj humorja bi lahko rekli, da imata odgovor na to samo Bog in Janez Janša. Kar pa je v SDS skoraj eno in isto …

O prvem maju, tehnofevdalizmu in južnem otoku

O prvem maju, tehnofevdalizmu in južnem otoku

Bistvo slovenske hipokrizije s prvim majem je, da ga je oblast ukradla delavcem, da bi se lahko kitila s svojimi zaslugami. Če hočete dokaz popolne kontinuitete s socializmom, sem vam ga pravkar ponudil. Nič se ni spremenilo, nič. Oblast si še vedno jemlje pravico, da se razglaša za ljudsko, za naslednico ljudske in proletarske revolucije – in zato si domišlja, da je prvi maj njen praznik. In zato za prvega maja na slovenskih ulicah ne boste videli delavskih protestov in shodov, ampak bodo z odrov mahali t.i. predstavniki ljustva in moralizirali o socialnih in delavskih pravicah, pa še malo o socializmu, pravici in solidarnosti.

Svetovna politična elita na pogrebu ljudskega papeža

Svetovna politična elita na pogrebu ljudskega papeža

Že dolgo se na kakšnem pogrebu ni zbralo toliko svetovnih voditeljev in kronanih glav, pravijo poznavalci. Delegacije prihajajo iz 130 držav, ki jih bodo zastopali zunanji ministri, premierji in posebni odposlanci. V Rimu pričakujejo okoli 50 svetovnih voditeljev in deset monarhov, ki bodo papeža Frančiška pospremili na zadnjo pot, potem ko se je od njega v treh dneh v baziliki Sv. Petra poslovilo več kot četrt milijona ljudi. Ne le kristjanov in verujočih, ampak tudi takšnih, ki so prvega neevropskega papeža v zadnjih 1200 letih spoštovali zaradi načel in predvsem dejanj, s katerimi se je prikupil ljudem.

Vikend odklop: Čez Strmo reber v deželo Petra Klepca

Vikend odklop: Čez Strmo reber v deželo Petra Klepca

Skozi kočevske gozdove, mimo nekoč zaprtega območja Gotenice in Kočevske reke, smo testni Tivoli priganjali po ovinkasti cesti proti prelazu Strma reber. V časih, ko so ročni menjalniki že skorajda redkost, je pravi užitek voziti v ovinke z ročnim menjalnikom. Tivoli s 163 konji ni razočaral in pravzaprav je pustil dober vtis, kajti na prvi pogled mu nihče ne bi pripisal zmožnosti športnejše vožnje. S temi športnimi terenci, sploh če niso 4×4, je večinoma tako, da delujejo športno, agresivno, potem pa se izkaže, da so bolj krotke živali. Tivoli, ki ga danes krasi blagovna znamka KGM, kar je bivši Ssangyong, je v tem smislu prijetno presenetil.

Papež Frančišek (1936-2025)

Papež Frančišek (1936-2025)

Po zvezdniškem Janezu Pavlu II, ki je pomagal zrušiti komunizem, in bolj zadržanemu, a intelektualno zelo močnemu Benediktu XVI. je bil Frančišek poosebljeno sočutje in preprostost. Po dvanajstih letih potifikata je pustil vesoljno katoliško cerkev v nekoliko boljšem stanju, kot jo je leta 2013 prevzel od predhodnika. Vatikan bo po Frančišku potreboval čudež, če bo želel zadržati zaupanje v sicer moralno zelo načeto cerkev. Zato je veliko ugibanj, kdo bi lahko postal 266. papež. Je zdaj čas za Afriko in prvega temnopoltega papeža?

Politiki novega kova sejejo veter, da bodo želi vihar

Politiki novega kova sejejo veter, da bodo želi vihar

Politika je namreč resničnostni šov, ki se ne dogaja več v prirejenih televizijskih studijih, pač pa v vsakdanjem življenju. In politiki novega kova niso več dobri stari demokrati, socialisti, krščanski demokrati ali liberalci, ampak le še lažnivci, nasilneži, izsiljevalci in nadlegovalci. V tem novem svetu, ki bi se še včeraj zdel distopija, je vsak dan manj razuma. Zdaj je čas za akcijo, za prevlado močnejših nad šibkejšimi, avtokratov nad demokrati. Resda da so v Evropi (EU) demokrati še vedno v precejšnji prednosti pred avtokrati – trenutno razmerje sil je približno 75 : 25 v korist demokratov -, vendar pa so trendi naklonjeni zagovornikom trde roke, reda in discipline, tradicionalnih vrednot in obračuna z vsemi, ki se upirajo politikom novega kova. Kdor ne sprejema njihovega evangelija, je sovražnik, izdajalec, peder ali prodana duša …

Novinarski psi lahko še tako lajamo, ampak mafijska karavana bo šla mirno dalje

Novinarski psi lahko še tako lajamo, ampak mafijska karavana bo šla mirno dalje

Predstavljajte si, kaj bi se zgodilo, če bi slovenski premier nekega dne ugotovil, da obstaja genialen način, kako v trenutku pokončati pošast, imenovano korupcija v javnem zdravstvu. Z nekaj zakonskimi spremembami bi ZZZS naložili, da mora financirati vse ponudnike zdravstvenih storitev, ki so kvalificirani, licencirani in ki lahko zagotavljajo tiste zdravstvene storitve, ki jih pacienti potrebujejo, pri čemer pa je popolnoma vseeno, ali gre za javne ali zasebne ponudnike. Glavno je to, da je storitev opravljena kvalitetno, strokovno in v okviru finančnih omejitev. Greste stavit, kdo bo bolj učinkovit in uspešnejši? Zasebni ponudnik, brez dvoma, saj bo v kali zatrl kakršno koli misel o korupciji. Kdo pa je tako nor, da bo kradel samemu sebi?!

Da čaka medije kriza, vemo že vsaj deset let. In samo še huje bo!

Da čaka medije kriza, vemo že vsaj deset let. In samo še huje bo!

Ali so slovenski mediji res v krizi? Odgovor je pritrdilen. Toda v krizi so bili tudi lani in bodo bržkone še v prihodnjih letih. Ali so za to nezavidljivo stanje krivi lastniki medijev? Nikakor ne. Ali so problem zasebni lastniki, ki naj bi jim šlo le za profit, zato odpuščajo najboljše novinarje, ker jih največ stanejo? Tudi ta odgovor ni pritrdilen. Medijske hiše so gospodarske družbe in razen v policijskih državah o njih odločajo na eni strani bralci, na drugi pa trg. Torej zakon ponudbe in povpraševanja. Če kdo ni previdel, kakšen bo razvoj dogodkov na področju medijev, za to ne more kriviti kapitalizma.

Vikend odklop: “Made in China” v Trumpovi Sevnici

Vikend odklop: “Made in China” v Trumpovi Sevnici

Vedno več jih je in vedno več jih bo. Kitajskih avtomobilov na slovenskih in evropskih cestah namreč. Donald Trump je ta teden resda poskrbel, da se bo kitajska avtomobilska industrija soočila s precej višjimi carinami pri prodaji avtomobilov na ameriškem trgu, toda Evropejci smo miroljubni in če se nam že obeta trgovinska vojna z Združenimi državami, potem res ni potrebe, da jo imamo še s Kitajsko. Zato si uvodni stavek zapomnite in se ne čudite, ko boste naslednjič tudi na slovenskih cestah videli avto z neznanim logotipom, ki vas bo morda spominjal na kak evropski avtomobil premijskega razreda, le da bo precej manjši – in tudi cenejši seveda. Preizkusili smo Geely Coolray, ki je tudi eden redkih avtomobilov “made in China” s klasičnim motorjem na notranje izgorevanje, čeprav so Kitajci največji proizvajalci električnih vozil na svetu in bodo v prihodnjih letih z njimi množično prodirali tudi k nam.

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Ko je lažje umreti, kot ljudem reči oprosti

Politiki se redko opravičijo za stvari, ki so jih naredili narobe, brez občutka ali celo v nasprotju z moralo, da niti ne omenjamo takšnih ali drugačnih kršitev zakonov. Kot da bi bilo opravičilo nekaj ponižujočega, nesprejemljivega in odvečnega. Takšen pogled je tuj demokratičnim družbam, kjer velja načelo, da so izvoljeni predstavniki ljudstva odgovorni volivcem, državljanom in davkoplačevalcem za svoja dejanja in besede. Če se tega zavedajo, potem se ljudem opravičijo za neprijetne odločitve ali izjave, manjše moralne spodrsljaje in napake. Toda slovenski standardi so nižji, čeprav so se v zadnjih tridesetih letih postopno dvigovali. Slovenci imamo že na načelni ravni velik problem z opravičevanjem. Beseda “oprosti” nam nekako ne gre z jezika. In če imamo s tem notranje boje navadni ljudje, potem ni čudno, da je s politiki še toliko huje.

Če hočemo obdržati, kar imamo, bomo morali za to nekaj žrtvovati

Če hočemo obdržati, kar imamo, bomo morali za to nekaj žrtvovati

Zagotovo pa bo vprašanje varnosti in obrambnih izdatkov precej zaznamovalo zadnje leto pred volitvami. A če dobro premislimo, s tem ni nič narobe. Kajti dokler imamo volitve, večstrankarski parlament, glasno opozicijo in še bolj glasno civilno družbo, dokler se mediji razburjajo nad vsako odločitvijo vlade in ljudje povedo, kaj mislijo, smo še vedno zelo normalna, tipična in evropska država. V Rusiji ali Belorusiji tega že dolgo ni. Zato bi si kazalo zastaviti zelo preprosto vprašanje: ali smo za to, da obdržimo to, kar imamo, ali pa vse postavimo na kocko s tem, da se delamo, kot da se okoli nas nič ne dogaja in še naprej zanemarjamo vojsko in obrambo. Morda se ne bo zgodilo nič in so strahovi neutemeljeni. Toda če niso neutemeljeni in če ne bomo spremenili nič, potema bomo izgubili vse, kar imamo. Na to se spomnite vsakič, ko slišite novice o novih žrtvah in uničenju v Ukrajini.