PIŠE : Dejan Steinbuch
Zmaga levice kot “vrnitev v normalnost”

Zmaga levice kot “vrnitev v normalnost”

Glede volitev v Veliki Britaniji ni bilo dvoma, da bodo zmagali levosredinski laburisti, bolj napeto je bilo v Franciji, kjer so po zaslugi dvokrožnega večinskega volilnega sistema preprečili zmago radikalne desnice, ki jo simbolizira Nacionalni zbor. Francoska izkušnja bi morala enkrat za vselej strezniti desnico o večinskem volilnem sistemu v Sloveniji, saj bi se pred drugim krogom vse stranke, ki slišijo na “antijanšizem”, dogovorile o podpori kandidatom levice ali leve sredine. Kar bi lahko pripeljalo celo do tega, da bi imela levica 80 odstotkov poslancev v Državnem zboru, opozicija pa bi bila marginalizirana. Tako izrazita neenakomerna zastopanost prinaša tveganje, da se politika iz parlamenta v nekem trenutku preselila na ulico. To pa ustvarja nevarnost državljanske vojne, pred katero ni imuna nobena, še tako demokratična država ne.

Prišel bo dan, ko na plažah Mediterana ne bo več prostora za še eno brisačo

Prišel bo dan, ko na plažah Mediterana ne bo več prostora za še eno brisačo

Nekoč je bil turizem nekaj lepega in tedaj je bil turist še človek, ne pa številka na barviti plastični zapestnici, ki jo dobijo udeleženci križarjenj, da jih vodiči lažje identificirajo, ko se za nekaj ur izkrcajo iz orjaških ladij, si na hitro ogledajo obalna ali priobalna mesta, poslikajo in posnemejo vse znamenitosti, potem pa jih vodiči kot ovce naženejo nazaj na križarko in odplujejo dalje. Še večje množice pridejo z avtomobili, nekaj manj jih prileti z letali, vsako leto pa se iz severnih in zahodnih delov Evrope zapodi proti Sredozemlju na desetine milijonov ljudi. Počasi se lahko začnemo bati, da bo na mediteranskih plažah nekega dne enostavno zmanjkalo pristora za vse brisače.

Anticiganizem ali pripoved o pasjem življenju

Anticiganizem ali pripoved o pasjem življenju

V Sloveniji so Romi in Sinti avtohtoni v dvajsetih občinah. Romska skupnost, ki smo ji leta 1991, da bi izpadli čim bolj evropski in civilizirani, z ustavo obljubili poseben status in pravice, je svoj zakon čakala celih 16 let in šele leta 2007 jim ga je dala – ne boste verjeli – desničarska vlada. Janševa vlada je leta 2021 sprejela tudi Nacionalni program ukrepov za Rome za obdobje (2021-2030), z nastopom Svobodnjakov pred dvema letoma pa so domači problemi postali drugorazredni, saj država zdaj rešuje svetovne probleme, denimo palestinsko vprašanje. V praksi so zato stavri precej manj bleščeče, slabšalen odnos do Romov pa obstaja že stoletja. Med II. svetovno vojno je nacistična Nemčija podobno kot za Jude tudi za Rome določila iztrebljenje, leta 1942 pa so pogrom nad Romi izvedli tudi slovenski partizani v Iški vasi pod Krimom. Zločin pa so prikrivali dolga desetletja, zato so množično grobišče, kjer je bilo vsaj 53 okostij, so tako odkrili šele leta 2017. Rome, med njimi tudi nosečnico in majhne otroke, so herojski partizani pobili za vsak primer, da slučajno ne bi postali izdajalci ljudstva.

Dan neodvisnosti 2024: Natašin lov na bogataše

Dan neodvisnosti 2024: Natašin lov na bogataše

Letošnja osrednja državna proslava ob Dnevu državnosti je predsednici republike Nataši Pirc Musar ponudila priložnost, da se v zgodovino zapiše tudi kot prva predsednica, ki je našla rešitev za uveljavljanje načela solidarnosti v teh težkih časih, ko so pred nami temni oblaki, kot se je izrazila. Po njenem je vse skupaj zelo preprosto – največje breme morajo nositi najbogatejši. Gospa, ki je po zaslugi soproga Aleša Musarja v fotofinišu predsedniške kampanje 2022 zaslovela po razkritju poslovanja v davčnih oazah, je očitno doživela katarzo. Najbogatejši naj plačajo največ, je odločena Pirc Musar, ki populariziranje progresivne obdavčitve utemeljuje z zgrešeno predpostavko, da bogataši vedno skrbijo samo za svojo rit. Da se niso gospa predsednica za trenutek preveč zagledali v lastno preteklost?!

Kaj je ta teden v dobro državljanov počel premier Robert Golob?

Kaj je ta teden v dobro državljanov počel premier Robert Golob?

Morda imate kdaj občutek, da preveč delate? Da ste celo že napol izgoreli, da slabo in predvsem premalo spite? Če ste pritrdilno odgovorili vsaj na eno izmed teh vprašanj, potem žal niste primerni za premierski položaj. Kajti Robert Golob, ki se je za krmilo vlade zavihtel z direktorskega mesta v državnem trgovcu z energijo, nima tovrstnih težav. Da bi delal preveč, ga ne skrbi, saj nikoli ne pride v pisarno več kot tri dni zaporedoma. Da bi bil izgorel, je najbrž pravopisna napaka. Mislite morda – zagorel? To pa že, sploh odkar s Tino Gaber podaljšane vikende preživljata na savudrijskem Rdečem vrhu (hrvaško: Crveni vrh), torej na polotoku, ki preprečuje Sloveniji stik z odprtim morjem. O premalo spanju raje ne bi, saj je bil premier vedno znan po tem, da je dobro in predvsem dolgo spal.

80-letnica izkrcanja v Normandiji brez Putina in Slovencev

80-letnica izkrcanja v Normandiji brez Putina in Slovencev

D-Day predstavlja največjo invazijo v zgodovini moderne civilizacije. 6. junija 1944 se je Hitlerju podrl Atlantski zid. Obletnica ima za zahodne zaveznike še vedno izjemen pomen. Slovenci, ki jih je nekdanji režim indoktriniral v prepričanju, kako izjemno pomembna je bila vloga Titovih partizanov, kakšen velik prispevek je dala naša NOB zahodnim zaveznikom, so letos v Normandiji zaman iskali naše voditelje ali vsaj borčevsko delegacijo. Letos tam ni bilo ne Putina ne Slovencev, bil pa je nemški kancler Scholz. Kar so pri nas smnogi razumeli napačno in se zgražali, kako lahko nasledniki nekdanjih nacistov stojijo skupaj z zahodnimi zavezniki. Ti spontani odzivi in žaljivi komentarji so najboljši dokaz, kako Slovenci še vedno ne razumejo koncepta sprave.

Slovenija je Arafatovo Palestino že dvakrat priznala, zakaj bi jo še tretjič?

Slovenija je Arafatovo Palestino že dvakrat priznala, zakaj bi jo še tretjič?

Slovenija kot ena izmed naslednic SFRJ bi lahko glede Palestine uporabila tudi argument sukcesije oziroma nasledstva po nekdanji SFRJ, ki je Arafatovo Palestino priznala davnega leta 1988 in leto kasneje z njo vzpostavila diplomatske odnose. Nenazadnje je tudi Slovenija z odprtjem “diplomatskega” predstavništva v Ramali to potrdila, zato je na mestu vprašanje, zakaj bi Palestino še enkrat priznali … razen če v resnici ne gre za priznanje, temveč za čisto navadno predvolilno kampanjo.

Donald Trump in priznanje Palestine

Donald Trump in priznanje Palestine

Histerija, ki jo je sprožila vlada s priznavanjem Palestine, je povsem notranjepolitična, strankarska akrobacija in sestavni del predvolilne kampanje za evropske volitve. Predstavlja brutalno zlorabo zunanje politike za interese posameznih strank in ne bo v ničemer koristila ne Palestincem, še manj pa seveda Izraelu in Sloveniji. Naša država je s tem izdala dolgoletno prijateljstvo in zavezništvo z edino demokracijo na Bližnjem vzhodu. Posledice nepremišljene zunanje politike bodo občutne in dolgoročne.

Kako je Slovenija pustila na cedilu svoje ribiče in se spet blamirala s propadlo arbitražo

Kako je Slovenija pustila na cedilu svoje ribiče in se spet blamirala s propadlo arbitražo

Slovenski ribiči, ki jih hrvaška terja za več kot 3 milijone evrov kazni zaradi ribarjenja v domnevno hrvaških ozemeljskih vodah, so na lastni koži občutili nesposobnost slovenske oblasti, da poskrbi za interese države in njenih državljanov. Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zavrnilo pritožbo ribičev zaradi hrvaških kazni kot nedopustno, je sledilo Sodišču Evropske unije, ki je podobno ugotovilo že pred leti: da namreč arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ni, saj je postopek propadel zaradi hrvaškega izstopa iz arbitraže, do česar je prišlo po škandalu zaradi prepovedanega telefonskega pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik.

Slovaški atentator: Ustrelil je premierja, ker Ficova vlada uničuje javno televizijo

Slovaški atentator: Ustrelil je premierja, ker Ficova vlada uničuje javno televizijo

Dober teden dni po vrnitvi iz Slovaške, kjer sem poskušal ugotoviti, ali gre ta srednjeevropska država res po poti Madžarke, njen premier pa je nekakšna slovaška kopija Viktorja Orbana, je prišlo do atentata na Roberta Fica. Malomarno varovanje je omogočilo atentatorju – to je Juraj Cincula, pisatelj in nekdanji varnostnik -, da je poklical premierja po imenu, da se mu je ta približal, potem pa vanj izstrelil tri naboje. Cincula je dejanje, kot je priznal, načrtoval. Pred mesecem se je odločil, da bo ubil premierja, ker se ni strinjal s politiko vlade in njenim uničevanjem javne televizije. Asociacij na slovensko zgodbo z Janševo vlado in podrejanjem javne RTV Slovenija se ponujajo kar same od sebe, vprašanje je le, kdo bi bil žrtev atantatorja pri nas – Janez Janša ali Robert Golob?

Eurosong 2025 ali kako bo Logar prevzel SDS

Eurosong 2025 ali kako bo Logar prevzel SDS

Logarjeva izjava za tednik Reporter, češ da bi bil pripravljen kandidirati za predsednika SDS, je lep zaključek evrovizijske popevke. Na Švedskem.je slavil švicarski Nihče (Nemo), ki se ne opredeljuje niti kot moški niti kot ženska, kar bi lahko v političnem jeziku prevedli, kot da ni ne tič ne miš. Sarkastična primerjava z Logarjevim popotovanjem od SDS do nečesa velikega, kar šele pride, se ponuja kar sama. Leto in pol po razglasitvi rezultatov predsedniških volitev, ko je Logar povedal znameniti stavek, kako da je vse skupaj začetek nečesa velikega, je nastopilo tveganje t.i. praznega teka. Pozornost medijev je začela pešati, javnomnenjske ankete niso zastonj in nekaj je bilo treba ukreniti. Izjava o pripravljenosti prevzema SDS je zadetek v polno.

Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Prisega Vladmirja Putina, ki bo v Kremlju še naslednjih šest let, je ostala pri nas medijsko precej prezrta. Pa ne bi smela biti, kajti ruski avtokrat je naš sovražnik, evropske volitve čez mesec dni pa bodo idealna tarča ruskih služb. V bistvu lahko pričakujemo okrepljene subverzivne dejavnosti, kar velja tudi za Slovenijo, ki se je znašla med državami na vrhu seznama Putinovih sovražnikov. Resda skuša vlada iz razumljivih razlogov ustvariti občutek varnosti, vendar je dejstvo, da smo z Rusijo v (hibridni) vojni in da poteka obveščevalna vojna že več let. Razkritje dveh spečih agentov iz Črnuč ali izgon ruskega “diplomata” Lemeševa iz Ljubljane še ne pomenita, da je v naši državi razbita tudi Putinova vohunska mreža.

Kaj nas je Manca Košir naučila o umiranju

Kaj nas je Manca Košir naučila o umiranju

Že dolgo se ni slovenska javnost tako spontano in enotno odzvala na kakšno žalostno novico, kot se je pred dnevi na smrt Mance Košir. Resda je kot profesorica novinarstva na Fakulteti za družbene vede sooblikovala več generacij slovenskih novinark in novinarjev, vendar je bila precej več kot le pedagoginja, ni bila le novinarka, pisateljica publicistka in intelektualka, ki se je v ključnih trenutkih slovenske države postavila ob bok njenim ustanovnim očetom, o čemer sicer ni veliko govorila, še manj pa se s tem hvalila. Manca Košir je bila predvsem dober človek.

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Država proti Jakliču in pravica do svobode izražanja

Ugotovitev, da je bil Klemen Jaklič kot ustavni sodnik več let tudi popoldanski samostojni podjetnik, lahko razumemo v kontekstu kaznovanja oziroma maščevanja za vse njegove pretekle “grehe”. Toda Mladina, ki naj bi “prepovedano pridobitno dejavnost” ekskluzivno razkrila, je očitno nasedla svojemu viru. Ali je Globoko grlo res uspel tako dobro zmanipulirati medij, ali pa je Mladina zavestno ustvarila lažno novico (fake news), je pravzprav vseeno, čeprav obstajajo indici, da je šlo pri zgodbici o “sodniku podjetniku” za inside job, torej za maščevanje Jakličevih sodniških kolegov oziroma kolegic. Tisto, kar je edino relevantno, in kar je kar nekoliko presenetljivo prostodušno povedal tudi profesor Rajko Pirnat, lahko strnemo v enem samem stavku: Kar je počel Jaklič, sicer ni v duhu zakonodaje, vendar ni nezakonito. Naj ob tem dodamo še retorično vprašanje, zakaj ustavni sodniki in sodnice sploh potrebujejo popoldanske espeje ali dopolnilno delo. Je kdo pomislil, da morda zato, ker so preslabo plačani?

Ko je Iran poslal drone nad Izrael, je Milan Brglez zaman molil za zmago

Ko je Iran poslal drone nad Izrael, je Milan Brglez zaman molil za zmago

Kongres vladnih socialnih demokratov, ki je vrhunec doživel v soboto zvečer po srednjeevropskem času, je po naključju sovpadel z začetkom novega bližnjevzhodnega konflikta, potencialne vojne med Iranom in Izraelom. Ko so delegati premlevali rezultate prvega kroga glasovanja, so iranski droni in balistične rakete že leteli proti Izraelu. Po zaslugi delegatov, ki so s pičlimi 10 glasovi prednosti za naslednika Tanje Fajon izvolili Matjaža Hana, Milan Brglez ne more postati zunanji minister, kar je morda celo boljša novica kot ta, da je Han novi predsednik socialnih demokratov in da je na nek način “upokojil” staro gardo s Kučanom na čelu, ki je navijala za Brgleza. Vseeno pa ne gre spregledati, da je Brglez ne glede na vse prejel visoko podporo, zato SD ostaja še naprej razdeljena. Bo Matjaž Han res rešitelj svoje stranke ali le njen stečajni upravitelj?