+Razkrivamo
O “ekoloških profiterjih” in ugodnostih pri nakupu električnih vozil

O “ekoloških profiterjih” in ugodnostih pri nakupu električnih vozil

Ko govorimo o električnih vozilih v Sloveniji, ne moremo mimo dveh dejstev. Prvo je to, da se ljudje zanje ne odločajo toliko zaradi nekakšne ekološke osveščenosti, pač pa večinoma zato, ker se to splača. Država namreč subvencionira njihov nakup. Toda to se bo končalo, ko bo število električnih vozil občutno naraslo – in takrat bo njihovega subvencioniranja konec. Izračun namreč pokaže, da bi se prilivi v proračun iz davščin na vozila z notranjem izgorevanjem zmanjšali kar za okoli 2 milijardi evrov, če bi vsi prešli na električna vozila.

Černobil 40 let kasneje

Černobil 40 let kasneje

26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj po lokalnem času je v četrtem reaktorju jedrske elektrarne Černobil v Ukrajini prišlo do hude eksplozije. V zrak je vrglo večji del reaktorja, vendar pa je to še ni bilo najhujše spoznanje. Eksplozija, ki je uničila reaktor RBMK-1000, je v ozračje sprostila med 5 in 30 odstotkov jedrskega goriva. Radioaktivni oblak se je v nekaj dneh zaradi vetrov razširil čez večino Evrope, vključno s Slovenijo. Kljub molku in poskusom sovjetskega režima, da bi zmanjšali razsežnosti katastrofe v Černobilu, je kmalu postalo jasno, da se je zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini.

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Ne glede na to, kako ceneni so poskusi nekaterih desnih likov, da bi opravičili petkovo sramoto v Državnem zboru in vse skupaj prikazali kot nekakšno zgodovinsko nujnost, pa v načelni politiki, kakršno so svoje dni zagovarjali slovenski demokrati, liberalci in socialdemokrati, še vedno velja, da cilj ne posvečuje sredstva in da tudi v politiki obstajajo meje spodobnosti, ki jih niti moralni relativizem ne more zabrisati. To ni moraliziranje, ampak preprosta ugotovitev, ki ima svojo zgodovinsko logiko, ki se je že večkrat tragično končala z mislijo o peklu in dobrih namenih. Vzrok za stanje, v katerem smo se znašli, je proporcionalni volilni sistem.

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

Lani so na Kitajskem v le dveh dneh odprli kar tri nove železniške proge v dolžini 200, 300 in 400 kilometrov, s katerimi so povezali nekaj mest in omogočili potovanje s hitrostjo tudi 350 km/h.. Ob takšnih novicah v Sloveniji pomislimo na desetletja priprav o gradnjji 27-kilometrskega “drugega tira”, ki je tik pred volitvami prejšnji mesec dočakal svojo (ne)uradno otvoritev. Ob tej pridobitvi smo v zadnjem desetletju na železnicah dobili samo še nekaj obnov prog in železniških postaj, brez kakega večjega izboljšanja možnosti in hitrosti potovanj. In to ob tem, da za železnice letno iz proračuna namenjamo najmanj pol milijarde evrov, kar je precej več kot za ceste, ki se financirajo s prispevki uporabnikov, čeprav so mnenja v javnosti drugačna.

Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Volitve so mimo, dobili smo relativnega zmagovalca in poraženca, ki tega nikakor ne misli priznati. Rezultat volitev tako ostaja dvoumen in Robertu Golobu načeloma daje pravico do mandatarstva, vendar brez sodelovanja Logarjevih Demokratov ne bo imel dovolj glasov za izvolitev. Zgodilo se je natanko to, kar sem napovedal že pred nekaj tedni: ali bo naslednja vlada v koalicijskem smislu “nenačelna”, saj bo v njej tudi stranka, ki nikakor ni leva, ali pa nas čakajo nove volitve. Manjšinska vlada Roberta Goloba bi bila v takšnih razmerah preveč tvegan projekt, Janševa domnevna vpletenost v prisluškovalno afero pa mora dobiti sodni epilog, preden bomo šli na nove predčasne volitve.

IFIMES: “Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji”

IFIMES: “Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji”

Slovenska vlada je 11. septembra lani Miloradu Dodiku prepovedala vstop v državo zaradi njegovih političnih in gospodarskih povezav s konfliktnimi in kontroverznimi dejavnostmi v regiji ter groženj nacionalni varnosti in standardom Evropske unije. Dodik je v odgovor pozval Srbe v Sloveniji, naj na parlamentarnih volitvah podprejo Janšo, s čimer je poskušal vplivati ​​na volilni proces in se maščevati za prepoved vstopa. V sodelovanju z Viktorjem Orbánom, ruskimi političnimi, obveščevalnimi in gospodarskimi strukturami ter podporo tuje obveščevalne velesile naj bi deloval proti vladi Roberta Goloba. Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji in strmoglavljenju njene legalno izvoljene vlade, katere posledice so lahko dolgoročne.

Pisma iz Teherana: Kjerkoli je vojna, se sanje spremenijo v pepel

Pisma iz Teherana: Kjerkoli je vojna, se sanje spremenijo v pepel

Sem proti vojni. Ni pomembno, kje na svetu izbruhne ta požar. Kjer koli je vojna, ljudje gorijo, domovi, sanje in prihodnost pa se spremenijo v pepel. Nasprotujem politični veri. Nasprotujem vladi, ki vero spreminja v orodje oblasti. Ni pomembno, ali se imenuje Islamska republika ali katerikoli režim v Afganistanu, Iraku, Izraelu, Vatikanu ali Iranu, ki vlada nad usodami ljudi na podlagi vere. Ko vera postane orodje vladanja, pokvari tako vero kot človeštvo, so besede Golšan Fati, mlade iranske pisateljice, aktivistke in pravnice iz Teherana. Pred leti je obiskala Slovenijo, ki je ni pozabila. Dovolila nam je, da prevedemo nekaj njenih misli in jih objavimo na našem portalu.

Česa nam o vojni z Iranom niso povedali

Česa nam o vojni z Iranom niso povedali

Koliko balističnih raket ima Iran, kako dolgo lahko še traja vojna v Perzijskem zalivu, ki je očitno le nadaljevanje lanskoletne junijske 12-dnevne, v kateri sta Izrael in Združene države domnevno uničila iranske jedrske zmogljivosti? Očitno nista dobro opravila svojega dela, če naj bi imel režim v Teheranu, ki v teh dneh dobiva nov, menda še radikalnejši obraz vrhovnega vodje, zdaj na voljo dovolj materiala za 10 atomskih bomb. Odgovor se spremeni le v primeru, če je dejanski cilj napada na Iran padec režima in njegova zamenjava. V tem primeru nas čaka še precej presenečenj.

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

V soboto zjutraj je nekje v Iranu potekal sestanek najvišjih funkcionarjev teheranskega režima. Izraelski Mosad je sicer poznal natančen čas, lokacijo pa le približno. Če bi izraelske rakete zadele cilj, bi z enim samim zamahom odsekali vse ali vsaj večino glav, ki upravljajo z nekdanjo Perzijo. Iranska oblast je resda preživela prvi dan vojne, vendar je izgubila vse zaveznike. Izrazi solidarnosti z iranskim ljudstvom, ki prihajajo od vsepovsod, tudi iz Slovenije, nimajo nič skupnega s podporo režimu. Ajatole so trenutno najbolj osovraženi ljudje na planetu. In tudi osamljeni, saj so jih na cedilu pustili vsi, ki so jih lahko. Iran je vojno že izgubil.

Volitve 2026: Rekordne izgube v državnem zdravstvu

Volitve 2026: Rekordne izgube v državnem zdravstvu

Tri tedne pred volitvami začenjamo s serijo kratkih, a enostavnih objav najbolj kritičnih področij, s katerim se bo morala soočiti prihodnja slovenska vlada. Na prvo mesto smo postavili t.i. javno zdravstvo, kjer niti tako opevana reforma ni uspela zmanjšati rekordnih izgub. Ponovno je na vrhu ljubljanski klinični center. Institucija, o kateri je naš medij od leta 2015 objavil nešteto prispevkov, v katerih smo razkrivali najhujše anomalije, afere in škandale. Spremenilo se ni (skoraj nič). Psi lajajo, zdravniško-dobaviteljska karavana gre dalje …

Kaj Slovenci sploh še gledamo na olimpijskih igrah?

Kaj Slovenci sploh še gledamo na olimpijskih igrah?

Nobena skrivnost verjetno ni, da so Slovenci z največjo nestrpnostjo in pozornostjo na olimpijskih prizoriščih spremljali smučarske skoke, kjer smo dejansko med elito, ki seveda osvaja tudi medalje. Tokrat so jih naši skakalci in skakalke domov prinesli štiri, dve pa sta se nekako izmuznili, čeprav sta bili v realnem dometu (tekma dvojic moških na veliki skakaklnici in posamična moška tekma na mali). Smučarski skoki so se potrdili kot najbolj spremljan šport v Sloveniji med zimskimi olimpijskimi igrami in tudi širše med zimskimi športi, vendar je največjo rast zanimanja na spletu doživelo deskanje na snegu.

Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

Po sprejemu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je 11. maja potrdil Državni zbor na predlog t.i. trojčka, se zastavlja vprašanje, kakšni bodo njegovi dejanski učinki. Predlagatelji namreč zatrjujejo, da gre za nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, cilj interventnega zakona pa naj bi bil razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje dostopnosti javnih storitev. Ko gre za obdavčitev dela, opozarja Bine Kordež, so korekcije sicer v nekaj primerih smiselne, saj so najvišji prejemki danes res preveč obdavčeni. Po drugi strani pa pričakovanja, da bo to pospešilo gospodarsko rast ali pomembno izboljšalo dohodkovni položaj prebivalstva, nimajo realne osnove. Podatki o poslovanju podjetij kažejo, da imajo najvišje dohodke v podjetjih, v katera se veliko vlaga in v katerih so tudi visoki dobički.

Družmirski čudež: Plavajoča sončna elektrarna v Šaleški dolini

Družmirski čudež: Plavajoča sončna elektrarna v Šaleški dolini

Slovenski državni holding (SDH) po politično motivirani odločitvi o zaprtju razvpite Termoelektrarne Šoštanj načrtuje postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. To naj bi bila največja tovrstna elektrarna v Evropi in naj bi letno proizvedla 140 GWh električne energije, kar predstavlja energijo, potrebno za oskrbo 35.000 gospodinjstev. Vzporedno naj bi postavili tudi največji baterijski hranilnik v Sloveniji. Preobrazba zajema tudi celovito prenovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki ga danes zagotavlja TEŠ.Vse tri naložbe naj bi skupaj stale okoli 370 milijonov evrov, investitorji pa v luči t.i. zelenega prehoda javnosti doslej še niso pojasnili vseh podrobnosti projekta. Sploh tistih, ki so lahko predmet argumentiranih pomislekov, ne.