+Razkrivamo
Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Anketa Mediane, ki jo je v nedeljo zvečer objavil POP TV, potrjuje špekulacije iz političnih kuloarjev, da se bo pritisk na premierja Roberta Goloba stopnjeval. Tokratno merjenje javnega mnenja je njegovim Svobodnjakom izmerilo rekordno nizko podporo (12 %), premier pa je na lestvnici priljubljenosti politikov končal na neslavnem zadnjem mestu. Ali so ti rezultati dejansko odsev razpoloženja med ljudstvom (vox populi), ali pa gre za “kreativno interpretacijo”, ki se sklada s pričakovanji zakulisnih botrov slovenske politike?

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

V vse bolj razgreti polemiki o zgraditvi še enega jedrskega reaktorja v Krškem (JEK 2) je eden osrednjih argumentov nasprotnikov tega projekta ta, da gre za podobno “zgrešen projekt” kot je bil TEŠ 6, ki naj bi veljal za “spomenik korupcije”. Pa je to sploh res? Bine Kordež se je zakopal v številke in podatke, ki to hipotezo precej omajejo. Investicija v razvpiti šesti blok šoštanjske termoelektrarne je znašala 1,4 milijarde evrov, letni strošek obratovanja je okoli 200 milijonov. Ko TEŠ obratuje, nam zagotavlja približno tretjino električne energije, kar pomeni, da bi morali v nasprotnem primeru uvažati iz tujine 45 % vse električne energije. TEŠ torej vseeno ne predstavlja takšne katastrofalne investicijske odločitve, kot jo razumemo; glede na razpoložljive podatke smo s trgovanjem z domačo proizvodnjo elektrike v času nihanj cen mogoče izgubili celo več denarja.

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Kaj bo 6. novembra letos, vemo: predsedniške volitve v Združenih državah, kjer se bosta pomerila demokratka Kamala Harris in republikanec Donald Trump. Prva je do izraelskih načrtov glede kaznovanja Irana precej zadržana, Trump pa svojega starega prijatelja Benjamina Netanjahuja ves čas spodbuja, naj gre “v akcijo”, češ da boljše priložnosti morda dolgo ne bo imel. Če bi Izrael do začetka novembra dejansko izvedel močnejši napad na Iran, bi to lahko škodovalo Kamali Harris, zato iz Bele hiše, kjer je vsaj formalno še vedno šef senilni Joe Biden, pritiskajo na Netanjahuja, naj se vzdrži skušnjave po obračunu z Iranom. V zameno so mu pripravljeni pogledati skozi prste v Libanonu …

Koliko je v Kaliforniji še prostora za ameriške sanje?

Koliko je v Kaliforniji še prostora za ameriške sanje?

Če bi bila samostojna država, bi bila Kalifornija peto gospodarstvo na svetu. Še vedno pa je The Golden State, kot so ji nekoč rekli, največja ekonomija v Združenih državah Amerike. Toda Kalifornija ni več, kar je bila. Ljudje so se začeli izseljevati zaradi izjemno visokih cen nepremičnin. Hud problem so tudi droge, zlasti fentalin, ki je to ameriško zvezno državo postavil na vrh odvisnosti od drog. Kalifornija ima težave tudi z vedno večjo brezposelnostjo, zadolženostjo in neučinkovito javno upravo. Zaradi woke ideologije, ki jo zagovarjajo Demokrati, ki so v Kaliforniji trdno na oblasti, prihaja do poslovnih odločitev, ki gospodarsko škodujejo tej ameriški zvezni državi. Zadnji primer je selitev Space X v Teksas, za kar se je Elon Musk odločil tudi zaradi čisto osebne zamere …

Kdo bo nasledil nesrečnega Antonia Gutteresa, generalnega sekretarja OZN?

Kdo bo nasledil nesrečnega Antonia Gutteresa, generalnega sekretarja OZN?

Včerajšnja razglasitev generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov za nezaželeno osebo v Izraelu je na prvi pogled resda nekoliko čustven odziv judovske države na nenavadno zadržanost Antonia Gutteresa ob iranskem raketnem napadu na Izrael, ki ga 75-letni Portugalec sprva ni obsodil. Vendar pa že hiter pogled v zgodovino OZN po letu 2017, ko je Gutteres postal generalni sekretar, pokaže vrsto hudih spodrsljajev, neodločnosti in pomanjkanja energije. Za preživetje svetovne organizacije je nujno, da junija prihodnje leto, ko Gutteresu poteče mandat, za šefa dobi mlajšega, bolj odločnega človeka, ki ne bo imel težav s svojo integriteto.

Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”

Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”

Iz Jeruzalema je včeraj po diplomarskih kanalih do nas prišel odgovor na slovensko demaršo glede zadnjih dogodkov v Libanonu, ki se utegnejo zaostriti do te mere, da bomo na Bližnjem vzhodu dobili še eno “formalno” bojišče. Demarša pomeni obliko diplomatskega protesta ene države zaradi stališč, politike oziroma ravnanja druge države. V tem primeru ne gre le za odziv na slovensko stališče v Varnostnem svetu, ki mu naša država predseduje, temveč tudi na reakcije za nekatere izjave slovenskega premierja Roberta Goloba v New Yorku v preteklem tednu tako v Generalni skupčini OZN kot tudi v Varnostnem svetu. Izraelci so namreč spregledali Golobov blef, o čemer smo poročali včeraj, kajti ves nastop je bil namenjen izključno slovenski javnosti, torej je imel notranjepolitično ozadje. Oziroma kot so to v diplomatskem jeziku zapisali Izraelci, Golobov nastop “vzbuja dvom o nepristranskosti in resnosti slovenskih pozivov k miru”.

Če pade še Marta Kos, je naslednja Tanja Fajon, toda idealni komisar bi bil Borut Pahor …

Če pade še Marta Kos, je naslednja Tanja Fajon, toda idealni komisar bi bil Borut Pahor …

Če bodo oktobra evropski poslanci zavrnili Marto Kos kot komisarsko kandidatko, je naslednja na vrsti “tiha favoritka” Tanja Fajon, ki je povrhu vsega še socialistka in uživa veliko podporo svoje strankarske skupine v Evropskem parlamentu. Resor širitve ji je več kot pisan na kožo. V bistvu je Tanja Fajon idealna kandidatka za ta položaj. Samo še nekdo v Sloveniji bi bil primernejši za komisarja za širitev. In ta nekdo za razliko od gospe Fajon ta trenutek nima neke resne službe. Govorimo seveda o bivšemu predsedniku Borutu Pahorju. Tudi Golobu bi njegov odhod v Bruselj ustrezal, saj bi se ga za pet let znebili, zato bi bilo konec nevarnosti, da bi Pahor z Anžetom Logarjem konec prihodnjega leta zarotniško sestavil resno sredinsko stranko, ki bi nastopila na parlamentarnih volitvah in po možnosti zmagala. Kajti pri Pahorju je vedno obstajala nevarnost, da se skozi zadnja vrata vrne v politiko.

Zoki vas gleda! Kar 536 nadzornih kamer v Ljubljani

Zoki vas gleda! Kar 536 nadzornih kamer v Ljubljani

V dneh, ko so hrvaški mediji poročali, da namerava mestna oblast v Zagrebu poostriti nadzor nad odlaganjem odpadkov in v ta namen postaviti 200 kamer na javnih površinah, smo preverili, kako je s tovrstnim nadzorom v Ljubljani. Na pomoč nam je prišel projekt Panoptikum, raziskava zavoda Državljan D, ki je šele po posredovanju Urada informacijskega pooblaščenca oziroma sodne odločbe prišel do zaprošenih podatkov, saj jih Mestna občina Ljubljana sprva ni želela posredovati. Tako smo naposled prišli do presenetljive ugotovitve, da je v Ljubljani najmanj 536 kamer, kar je daleč nad slovenskim povprečjem.

Komisarske igre brez meja: Ali je Golob res “bruseljski kočijaž”?

Komisarske igre brez meja: Ali je Golob res “bruseljski kočijaž”?

Brez dvoma bomo v nekaj dneh vedeli, kakšna je specifična teža Slovenije pod vlado Roberta Goloba v Bruslju, kakšen resor naj bi dobila Marta Kos, Doslej smo – z izjemno Violete Bulc – imeli doslej relativno uspešne, kredibilne in resne komisarje, zato bo izbor resorja, ki naj bi ga dobila Marta Kos, tokrta zelo pomenljiv. Na notranjepolitičnem in medijskem parketu pa je škoda zaradi vladnih (Golobovih) igric z nesrečnim Veselom že nastala in uveljavlja se prepričanje, da je vse skupaj krivda Bruslja in Ursule von der Leyen, slovenska vlada pa se obnaša kot bruseljski kočijaž.

Razkrit še en Putinov agent v Ljubljani?

Razkrit še en Putinov agent v Ljubljani?

Potem ko je Artjom Dulcev, oče ruske vohunske družine iz Ljubljane, prejšnji mesec v intervjuju za rusko državno televizijo mirno razkril, da je njegovo soprogo Ano Dulcevo in njega v slovenskem zaporu obiskoval ruski agent, ju bodril in jima celo prinašal pozdrave predsednika Putina, smo se na zunanje ministrstvo in kabinet predsednika vlade obrnili z novinarskimi vprašanji, saj se je zdelo, da imamo v Ljubljani vsaj še enega ruskega vohuna. Toda iz nenavadnega odziva slovenske strani in po zaslugi namigov iz obveščevalnih krogov smo prišli do nepričakovane ugotovitve …

Evropa bo morala sama bolj poskrbeti za svojo varnost

Evropa bo morala sama bolj poskrbeti za svojo varnost

Ukrajinski vdor v rusko regijo Kursk poteka že tretji teden. Ukrajinska vojska ima zdaj pod nadzorom približno 1.300 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja in sto naselij. Uničila je mostove, da bi bilo mogoče okupirano ozemlje lažje braniti, kar pomeni, da ga namerava do nadaljnjega obdržati. Do zdaj so zajeli skoraj 600 ruskih vojakov. Od tega so jih minuli teden 115 zamenjali za ukrajinske vojne ujetnike. Za primerjavo: ruske sile so uspele letos do zdaj v Ukrajini zasesti le pol manjše ozemlje, in to za ceno skoraj 200.000 žrtev, ubitih, ali ranjenih.

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Izrael in Ukrajina imata skupna sovražnika v podobi zahodne skrajne levice in skrajne desnice. Tako skrajni levici kot skrajni desnici sta namreč skupna antisemitizem in zagovarjanje Putinovih dejanj v Ukrajini. To je dodaten dokaz, da ima politična premica v resnici obliko podkve in da so si skrajni levičarji in skrajni desničarji med seboj bolj podobni, kot so si to sami pripravljeni priznati. In če so Judje v obstoječih razmerah meritokracije kot družbena skupina posebej uspešni, so pač priročni dežurni krivci in nepogrešljivi v teorijah zarot. In če Rusija vnaša kaos v mednarodne odnose, potem je njihova zaveznica pri slabitvi obstoječega reda na Zahodu.

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …