+Razkrivamo
Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Ali je Jankovićevo lojalnostno pismo Vučiću, na katerega se premier Golob ni želel kritično odzvati, slučajno razkrilo veliko skrivnost slovenske politike – da je namreč ljubljanski župan “nadrejen” predsedniku vlade in da zato slednji drži nazaj svoj kabinet, zlasti Tanjo Fajon, da se ne bi javno oglašali s kritikami na račun Vučića? Kako je to možno? So Srbi o predsedniku vlade morda pridobili kakšne neprijetne informacije, ki ne smejo priti v javnost, saj bi uničile Goloba? S kakšno perfidno igro imamo opravka? Zakaj je sumljivo tiho tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos?

Misteriji koprske škofije: Od patra Rupnika do ekonoma Busije

Misteriji koprske škofije: Od patra Rupnika do ekonoma Busije

Potem ko je razvpiti slovenski duhovnik, svetovno znani mojster krščanskih mozaikov, pater Marko Rupnik, izginil iz radarjev slovenskih medijev, so italijanski novinarji razkrili, da je lansko poletje dobil neke vrste zatočišče v koprski škofiji, ki mu ga je odobril tedanji naslovni škof Jurij Bizjak. S tem je ena od trej nekdanjih slovenskih škofij postala medijsko zanimiva in iz omare so padli prvi okostnjaki. Denimo njene finance oziroma nenavadni poslovni talenti ekonoma koprske škofije Tihomirja Busije.

Od kmeta do predsednika: Lukašenkove predsedniške volitve v Belorusiji

Od kmeta do predsednika: Lukašenkove predsedniške volitve v Belorusiji

Poznavalci, ki niso v službi ruske ali srbske propagande, navdušene nad “patrioti”, se sprašujejo, s kakšno večino bo tokrat zmagal Lukašenko. Beloruski avtokrat, ki je na oblasti že več kot 30 let, velja pa za Putinovega postreščka, je namreč že zmagal, volilna komisija mora le še prešteti glasovnice in razglasiti rezultate. Tokrat ima Lukašenko štiri statiste v vlogi predsedniških kandidatov. Opozicija je v tujini, v izgnanstvu. Mlajši Belorusi, ki v genih nimajo strahu pred režimom iz obdobja Sovjetske zveze, pa pravijo: Lukašenko bo odšel šele takrat, ko bo mrtev. Predčasni ali prostovoljni odhod bi bil čudež.

Bo žrtvovanje kmeta Senada na vladni šahovnici dovolj za preživetje Sončnega kralja?

Bo žrtvovanje kmeta Senada na vladni šahovnici dovolj za preživetje Sončnega kralja?

Nezakoniti policijski šef Senad Jušić je po pričakovanjih odstopil. Menda zaradi “razbremenitve” policije, sploh pa nadrejenega ministra, ki se sooča z interpelacijo. Iz tega pojasnila odstopa bi sicer lahko logično sklepali, da je bilo Jušićevo imenovanje torej “obremenirev” za policijo. Obremenitev je seveda bila, ker je minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar po nalogu predsednika vlade Roberta Goloba poiskal kandidata, ki bo slepo izpolnjeval politična navodila. Pri tem pa je bila vlada ob svoji ideološki prepotentnosti in nesposobnosti tako šlampasta, da ni znala poiskati kandidata, ki bi vsaj približno formalno izpolnjeval pogoje za zasedbo tega odgovornega delovnega mesta.

Namesto neustavnega obdavčenja nepremičnin bi lahko predlagali konsistentno obdavčitev celotnega premoženja

Namesto neustavnega obdavčenja nepremičnin bi lahko predlagali konsistentno obdavčitev celotnega premoženja

Ko začne oblast govoriti o “poštenih” davkih, potem lahko veste, da se lahko primete za denarnice. Poštenih davkov ni, so pa lahko pokazatelj dejanske politike neke vlade. Davka na pse očitno ne bo, bila je nova PR bombica, vlada Roberta Goloba pa kljub številnim nejasnostim, ki so podobne akrobacijam z omrežnino, rine naprej z zakonom o obdavčitvi nepremičnin. Obdavčevni bodo očitno vsi, ki so varčevali, s svojimi žulji, lastnim delom pri drugi nepremičnini, poskušali pomagati svojim hčeram, sinovom, sorodnikom…, ekscesne, večmilijonske vile kot prva nepremičnina pa so očitno zaželjene in neobdavčene. Narobe svet. Objavljamo predlog nekdanjega direktorja Finančne uprave, davčnega strokovnjaka, ki predlaga celovito rešitev tega področja.

Nenadzorovane migracije, uvoženo versko nasilje so tempirane bombe, ki ogrožajo Evropo

Nenadzorovane migracije, uvoženo versko nasilje so tempirane bombe, ki ogrožajo Evropo

Pred dnevi je svetovni splet preplavila novica o množičnih posilstvih v Veliki Britaniji. Celotna zgodba, če je seveda resnična, je šokantna in pretresljiva. Množično posiljevanje mladoletnic naj bi bilo po trditvah nekaterih medijev tako pogosto, da so lahko moški naročali posilstva kar preko taksi služb in prodajalcev kebabov za zabave prijateljev in sorodnikov. Kazniva dejanja so bila tako šokantna, da bi povprečen državljan pričakoval odločen boj policije, socialnih služb, mestnih svetov in šolskih odborov proti posiljevalskim tolpam, ki prežijo na mladoletnice in jih brutalno posiljujejo. Vendar do odločnega boja proti posilstvom ni prišlo. In to je druga šokantna zgodba. Ne le to, prišlo je do situacije, kjer so policija, mestni sveti in socialne službe aktivno sodelovale ne pri zaščiti posiljenih mladoletnic, ampak pri zaščiti posiljevalcev.

Medijska sanacija vladnih nezakonitosti, nesposobnosti z davki na pse in drugo nepremičnino

Medijska sanacija vladnih nezakonitosti, nesposobnosti z davki na pse in drugo nepremičnino

Novo leto, nove akrobacije vlade. Pričakovane in nepričakovane. Poučeni satiriki pravijo, da bi utegnil biti naslednji novi davek, ki ga bo uvedla svobodnjaška vlada Roberta Goloba, davek na pozabljive volivce, pri čemer ostaja odprta dilema, ali bo šlo dejansko za davek ali pa bo to zgolj običajna upravna taksa, ki se bo obračunala glede na podatke o udeležbi in pravilnem glasovanju na preteklih volitvah … Če se spustimo nazaj na realna poltična tla, se lahko upravičeno vprašamo, ali premier Golob z napovedjo novih davkov v resnici ne preusmerja pozornosti z drugih, zanj precej bolj neugodnih zadev. Denimo suma zlorabe oblasti in korupcije v zadevi Bobnar, kjer mu za vrat diha državno tožilstvo …

Kam nas pelje vlada s proračunom za leto 2025?

Kam nas pelje vlada s proračunom za leto 2025?

Proračun je ključni dokument, ki definira delovanje države v posameznem letu. Glede na to je obravnavanje in sprejemanje proračunov deležno premalo pozornosti medijev kot tudi javnosti na splošno. Tema se večini zdi nezanimiva, celo dolgočasna in prezapletena v primerjavi z atraktivnimi dnevnimi dogodki, aferami ipd.. Nekaj dni se sicer v medijih pojavljjajo ključne kumulativne številke in vlada trdi, da je vsak njen proračun najboljši in razvojno naravnan, opozicija pa opozarja na potratnost in neustrezno strukturo porabe. Ta bo za leto 2025 s 17,1 milijardami evrov rekordna, a kljub temu Slovenija strogo statistično gledano v primerjavi z drugimi članicami EU ne izstopa v nobeno smer. Drugo vprašanje sta seveda realnost in kredibilnost načrtovanja, ključ uspešnosti posamezne države pa učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Zaradi navedenega je Bine Kordež analiziral nekaj podatkov, ki se sicer ne pojavljajo pogosto.

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Rusija se pod Vladimirjem Putinom ne glede na možnost premirja ali celo miru v Ukrajini pripravlja na naslednjo vojno. Evropa, ki je še vedno v svoji coni ugodja, tega še vedno ni dojela. Vojaško ni pripravljena za konfrontacijo z Rusijo, njena obramba bi zaradi nezadostnih zalog streliva brez pomoči Združenih držav zdržala le nekaj tednov. Na drugi strani pa se je Putinova Rusija od invazije na Ukrajino popolnoma militarizirala in vojni podredila tudi svojo ekonomijo. V ideološkem smislu je ultrakonservativna Ruska pravoslavna cerkev podprla fašistične teze skrajnih teoretikov t.i. ruskega sveta, ki temeljijo na občutku superiornosti ruske nacije in njenemu božjemu mandatu, da obvladuje ozemlje med Lizbono in Vladivostokom.

Kaj so glavne težave lastništva zaposlenih

Kaj so glavne težave lastništva zaposlenih

V javnosti že dlje časa spremljamo ideje in pobude o večji vlogi zaposlenih pri upravljanju in predvsem lastništvu podjetij. Veliko analiz in raziskav kaže prednosti, ki jih prinaša večja vloga zaposlenih za uspešnost poslovanja gospodarskih družb ter tudi večjo družbeno povezanost. V primeru lastniške vključenosti so zaposleni praviloma bolj pripadni podjetju, so bolj zavzeti, podjetje pa bolj povezano z okoljem (družbena odgovornost). Poledično zaposleni s tem tudi sodelujejo pri ustvarjenem rezultatu, kar naj bi imelo tudi pozitivni učinek na vse večjo ekonomsko neenakost med ljudmi.

Janševa pomlad sredi Golobove zime

Janševa pomlad sredi Golobove zime

Čeprav je do rednih volitev še leto in pol, je vsaj opozicijski voditelj že na polnih obratih predvolilne kampanje. S preverjenimi metodami sicer utrjuje svojo bazo, ampak glede na “vznikanje” konkurence na njegovem domačem pragu ne more biti prav samozavesten – in to ne glede na stabilno vodstvo v anketah javnega mnenja. Retorika, s katero Janez Janša in njegova vojska vernikov “naslavljata” trenutne politične razmere v Sloveniji, je svojevrstna patetika, ki zgolj sledi vedno bolj izgubljenemu, še bolj patetičnemu Robertu Golobu.

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Brez dvoma bo Jankovićeva “diplomacija”, ko gre za javno pohvalo in predvsem podporo srbskemu avtokratu Aleksandru Vučiću, dobila velik notranjepolitičen odmev. V prvem šoku so bili namreč vsi tiho, sploh premier Golob, sumljiva tišina je bila tudi na zunanjem ministrstvu. Edino predsednica republike Nataša Pirc Musar je povedala nekaj besed o Jankovićevem pismu – in zato gospa predsednica ta hip tudi edina rešuje čast slovenske uradne politike. Pohvala pa gre tudi nekdanjemu evropskemu poslancu Klemnu Grošlju, ki je napisal Pismo srbskim študentom in sprožil peticijo v njihovo podporo.

Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Ponedeljkov množični napad z grožnjami na slovenski šolski sistem – elektronsko sporočilo z grozilno vsebino je prejelo kar 229 vzgojno-izobraževalnih institucij – je prvi takšne vrste doslej pri nas. Doslej smo se namreč soočali z indidvidualnimi grožnjami različnim državnim organom, sodiščem in občasno tudi kakšni osnovni ali srednji šoli. Tokrat pa je bil tarča sistem državnega šolskega sistema v razmeroma velikem obsegu, kajti v Sloveniji je približno 456 osnovnih in 150 srednjih šol, kar pomeni, da jih je bila prizadetih več kot tretjina. Vprašanje, ki ga zdaj razrešuje policija in verjetno tudi Sova, pa se glasi: Kdo stoji za tem napadom, islamisti, desni, levi radikalci, Rusi ali kdo tretji?