PIŠE : Uredništvo
Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.

Politično zavožen projekt COBISS.Net: Sprenevedanja, zavajanja in skrivalnice

Politično zavožen projekt COBISS.Net: Sprenevedanja, zavajanja in skrivalnice

Minilo je deset let, odkar je takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z ministrom Jernejem Pikalom na čelu politično in finančno blokiralo podporo projektu COBISS.Net. Junija bo minilo pet let odkar so prvi direktor IZUM-a v Mariboru (vodilni avtor sistema COBISS), nekdanji rektorji Univerze v Mariboru, eden od nekdanjih rektorjev Univerze v Ljubljani in prva rektorica Univerze na Primorskem ustanovili Civilno iniciativo za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net z naslednjimi cilji: (1) Povrnitev političnega zaupanja v projekt COBISS.Net v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška), (2) Povečanje izvoza izvirnega slovenskega znanja in izkušenj pri izgradnji nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti ter (3) Dvig ugleda Slovenije v ciljnih državah projekta COBISS.Net in v mednarodnih organizacijah, ki podpirajo približevanje držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam. In kje smo danes?

“Nadzorovana” eskalacija v bližnjevzhodnem kotlu?

“Nadzorovana” eskalacija v bližnjevzhodnem kotlu?

V soboto zvečer so svetovne medije preplavile informacije o začetku vsesplošnega napada Irana na Izrael. Zadeva se je najprej zdela precej katastrofična, eksponentna eskalacija konflikta na Bližnjem vzhodu. Na srečo se je, vsaj zaenkrat, izkazalo, da je imel iranski napad, v katerem je bilo sicer uporabljenih več kot 350 različnih dronov in raket, bolj notranjepolitični kot vojaški značaj, s čimer je iranski režim svojim državljanom hotel pokazati, da odločno odgovarja na operacije izraelskega “sovražnika”.

Gospod Nateg in njegov komisar za sončno upravo

Gospod Nateg in njegov komisar za sončno upravo

Gospod Nateg je menda aktualno, ljubkovalno interno ime za predsednika vlade, ki se je prijelo tudi v koaliciji v neformalnih pogovorih. Ni čudno. Najprej je nategnil gasilce z neizplačanimi dodatki za gašenje na Krasu, pa sodnike s “happy endom”, pa tožilce, zdravnike, zaposlene na upravnih enotah, v informacijskih centrih, pa poplavljence, upokojence, mlade iskalce stanovanj, pa Socialne demokrate v aferi Litijska, prijatelja Loredana Bešiča, svojo vodjo kabineta, prebivalce Brežic in Središča ob Dravi, kjer načrtuje migrantska centra, pa Bobnarjevo, Lindava, Šetinc Paškovo, Klemna Grošlja … ne nazadnje pa vse njegove volivce. Zadnji v neskončni vrsti je Tomaž Vesel, kandidat za evropskega komisarja, za katerega koalicijski partnerji niso imeli pojma. Je pa po “golobovo” menda koalicijski kandidat. Vesel je tako postal Nateg, tako kot njegov predlagatelj. Nateg je celo Golobov zadnji Insta video, kjer se oglaša, kot pravi, s “slovenske Obale”, dejansko pa, glede na vidno ozadje, stoji na plaži pod savudrijskim hotelom Kempinski pri Crvenem vrhu. Torej na Hrvaškem.