PIŠE : Tilen Majnardi
Čez sedem let bo morda vse nepomembno

Čez sedem let bo morda vse nepomembno

V poplavi dnevnih novic, med katerimi so nekatere tudi precej bizarne, se je nekako skril podatek, da nas lahko 22. decembra 2032 čaka mini Armagedon. Nek velik kamen leti po vesolju, po tirnici, ki mogoče pomeni resno grožnjo našemu planetu. Verjetnost, da nas zadene, se je v nekaj dneh z 0,02 odstotka dvignila na kar 2,2 %. Tudi tiste, ki niso ravno ljubitelji matematike, fizike ali teorije tveganja, je ob tem malce zaskrbelo. Velikost asteroida z imenom 2024 YR4 sicer zdaleč ni takšna, da bi lahko pomenila uničenje človeške civilizacije, bi bil pa trk 100-metrskega asteroida primerljiv z nekajkratno močjo doslej najmogočnejše atomske bombe, 50-megatonskega sovjetskega Carja, ki so ga sprožili leta 1961.

Eksplozivni Santorini

Eksplozivni Santorini

Zadnje dni turisti, celo lokalni prebivalci bežijo s Santorinija. egejskega, vulkanskega bisera, kjer imajo svoje vikende tudi številni holivudski igralci, vplivneži…. Otok je precej priljubljen tudi med Slovenci, s svojim (sedaj) sodobnim letališčem je odlična povezava za številne bližnje otoke v Egejskem morju. Mistična, morda zgodovinska Atlantida, je spet pred morebitno novo katastrofo. Več kot 500 potresov z močjo, ki presega magnitudo 5 po evropski lestvici ni samo zanimivost, ampak resna grožnja grškemu turizmu, gospodarstvu v letu 2025.

Pozabljena Goriška prestolnica evropske kulture

Pozabljena Goriška prestolnica evropske kulture

Čez dober teden dni bo naša Nova Gorica skupaj z italijansko Gorico uradno postala evropska prestolnica kulture. Za okoli 200+ milijonov evrov, skupaj s prenovljeno železniško postajo za 50 milijonov evrov. Očitno pa to manifestacijo Goričani organizirajo sami zase, ker drugje v Sloveniji nismo zasledili kakšnega posebnega vabila, oglaševanja, da se zglasimo na tem celoletnem, morda precej zanimivem dogajanju. V Ljubljani, Mariboru, Kranju ali kje drugje, na spletu, vladnih straneh, namreč ni enega oglasa, promocije za ta “nacionalni” projekt, je pa mogoče najti kakšen link za Lepo Breno v Stožicah. Je pa po naši podalpski projektni navadi menda zmanjkalo denarja še pred začetkom. Dodatnih 5 milijonov naj bi vlada zagotovila v kratkem.

Vstaja na Balkanu?

Vstaja na Balkanu?

So študentski protesti v Beogradu, ki so potegnili za seboj velik del prej tihe, mlade demokratične Srbije, začetek česa novega, ali samo spet muha enodnevnica, ki jo bo srbski vsemogočni predsednik, prijatelj Putina, Zorana Jankovića, Aleksandra Čeferina, Roberta Goloba, s svojim nadzorom nad mediji in večino drugih državnih aparatov umiril, nekako podkupil, utišal? Državljanska nepokorščina se z bojkotom trgovin, lokalov, krepi tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Nekatere politične stranke se na to gibanje poskušajo “šlepati” tudi v Sloveniji. Vsi pa so malce pozabili na bistvo: oblast se voli na volitvah, ne v trgovinah, na ulicah. Kot je naša vlada pozabila, da bi se morala ukvarjati predvsem z višanjem kakovosti življenja ljudi. V svoji ideološki in vsebinski zablodelosti pa razmišlja samo o tem, kje bo za delovanje zbirokratiziranega, predimenzioniranega in koruptivnega državnega aparata od ljudi pobrala še kakšen evro, kako jih bo nadzorovala, jim predpisovala, kako naj živijo.

Kako je dokončno poginila lisica s Pohorja

Kako je dokončno poginila lisica s Pohorja

V soboto in nedeljo, 4. in 5. januarja, v Kranjski Gori potekajo tekme ženskega svetovnega pokala v alpskem smučanju. Lani še pod znamko Zlata lisica, letos so pač le “tekme” v Kranjski Gori. Nič posebnega bi lahko rekli. Morda pa je vseeno brez potrebne refleksije izginilo 60 let tradicije, tudi turističnega priliva, promocije Maribora in okolice. V bistvu ni čisto jasno, komu lahko očitamo pomanjkanje poslovnega, promocijskega, družbenega občutka, Smučarski zvezi Slovenije, ki je kljub vsemu obdržala tekme v Sloveniji brez nadaljevanja tradicije, ali Mariboru, ki v zadnjih dvajsetih letih ni pokazal resne želje po prilagajanju podnebnim spremembam, finančni realnosti športa, ki se je profesionaliziral do mere, kjer sicer simpatično mariborsko amaterstvo ne pomeni veliko, dovolj za sodobne prireditve.

Zakon o medijih: bombončki za naše, kazni in cenzura za vaše!

Zakon o medijih: bombončki za naše, kazni in cenzura za vaše!

Vlada je očitno končno zaznala, spoznala, da so volitve blizu, no se hitro bližajo, mediji pa niso dovolj ustrezno depolitizirani za napovedani drugi mandat trenutne koalicije. Depolitizacijo, ki jo je ekspresno uvedla v javnem zavodu RTV Slovenija, je treba menda preseliti v celoten medijski prostor, oziroma vsaj v t. i. mainstream medije, ki brez dodatnih “podpornih” ukrepov niso več pod popolno kontrolo. Vsaj navidezno. Zato se je vlada na korespondečni seji na Silvestrovo, stran od oči praznično razpoložene javnosti (podobno kot je predlani potrdila koruptivni, negospodarni nakup podrtije na Litijski 51), odločila podpreti nov zakon o medijih, ki je po mnenju ministrice za kulturo Aste Vrečko eden najsodobnejših v Evropi, če ne kar na celotnem planetu. V Kremlju in Pekingu se gotovo strinjajo.

Decembrska politična veselica

Decembrska politična veselica

Če je včasih, v dneh mlade, a agilne slovenske demokracije, veljalo, da se v t. i. veselem decembru, vsaj tam po desetem, nima smisla ukvarjati z ničemer, ker nacija že precej apolitično praznuje po štantih in hodi na vse možne sprejeme, je očitno danes malce drugače. Predsednik vlade Robert Golob skače iz vseh paštet, gradov, soban, medijev, kjer pojasnuje svojo izgubljajočo in rotirajočo resnico, policijski minister razlaga o neustreznem, napačno razumljenem sklepu sodišča, opozicija pa na oblast juriša prek komisij, interpelacij, shodov in pohodov za demokracijo, proti krivosodju, za Trento, pri čemer se poslužuje vseh sodobnih komunikacijskih prijemov. Svoje je morala v parlamentu povedati tudi predsednica Nataša Pirc Musar. Ob bojkotu poslancev SDS in vlade, kar je precej dober pokazatelj bolnega stanja v državi.

Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

Državni zbor je v sredo potrdil državna proračuna za leti 2025 in 2026, ki predvidevata rekordno državno porabo v zgodovini neodvisne Slovenije ob popolni odsotnosti resnih strukturnih reform in ukrepov za večjo učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Proračun za leto 2025 je vlada s popravki napihnila še za dodatne 1,3 mrd na 17,1 mrd EUR ob 1,9 mrd primankljaja, pri čemer je zaskrbljujoče, da praktično nihče od poslancev vladne koalicije ni bil sposoben minimalno kritičnega razmišljanja o takšnem ekscsnem zapravljanju, nasprotno, priča smo bili kimanju vsemu, kar v Državni zbor prinese vlada. Kam gredo javne finance naše države jasno pove podatek, da so bili odhodki proračuna še v letu 2019 10,2 mrd EUR (!).

Za koga dela Dejan Kaloh?

Za koga dela Dejan Kaloh?

Danes je po napovedih nekdanji poslanec SDS Dejan Kaloh predstavil svojo stran zgodbe o sporu z Anžetom Logarjem, ki naj bi izviral iz Kalohove neuslišane želje po podpredsedniškem mestu v novi stranki. V precej osebnem pismu, ki po pričakovanjih ni na posebej visoki “akademski” ravni, je mnogo navedb, ki lahko držijo, ali ne. Vsekakor gre beseda proti besedi, kredibilnost enega proti kredibilnosti drugega. Zanimivo dejstvo pa je, da do pred kratkim skorajda anonimen poslanec SDS v svojem “maščevalnem” pismu navaja skorajda identične obtožbe na račun Anžeta Logarja, kot jih že nekaj časa poslušamo s samega vrha SDS.

Bo Logarju uspelo “nekaj velikega”?

Bo Logarju uspelo “nekaj velikega”?

V soboto je Anže Logar v Mariboru ustanovil stranko Demokrati. Nekateri analitiki pravijo končno, drugi prepozno, tretji prezgodaj, so tudi takšni, ki menijo, da je projekt obsojen na propad, da Demokrati ne bodo prestopili niti parlamentarnega praga. Večina teh političnih “analitikov” ima sicer eno pomembno skupno lastnost: bolj ali manj odkrito so podaljški neke obstoječe politične opcije in v skladu s tem prodajajo svoje pogruntavščine. Kaj se bo res zgodilo, ni mogoče napovedati, ustanovitev stranke je namreč formalni začetek, zelo pomembno bo, ali bo Logar s svojim delovanjem, izjavami do volitev uspešno “prodiral” v glavne medije oziroma mu bodo to dopustili.

Verjamete? Po dveh letih je Golob doumel vsebino akta o omrežninah. Zdaj gre ogorčen v boj proti elektro draginji!

Verjamete? Po dveh letih je Golob doumel vsebino akta o omrežninah. Zdaj gre ogorčen v boj proti elektro draginji!

Akt o metodologiji za obračunavanje omrežnine je bil po uskladitvi s tedaj pristojnim ministrstvom vlade Roberta Goloba sprejet 16. novembra 2022. Takrat so nam povedali, da je v skladu z smernicami takratne, še precej novopečene, solarno, brezmesno usmerjene vlade. Živahna razprava o vsebini tega akta se je začela pred dobrim letom (ker je veljavnost akta 1. oktober 2024), ko je postalo jasno, da so rešitve morda – milo rečeno – nepraktične, lahko tudi škodljive, sistem pa nejasen. V razmerah trenutnega ohlajanja gospodarstva je dodaten pritisk na cene energentov nov strel v koleno konkurenčnosti gospodarstva in kupne moči državljanov. Po javnem revoltu, opozorilih gospodarstva, podjetnikov, se je v ponedeljek čudežno “zbudil” predsednik vlade in hiti na pomoč pri reševanju zablod, ki jih je zakuhal sam. V upanju, da ob orkestraciji glavnih medijev ne bomo opazili, kdo je (spet) glavni krivec.

Dan mrtvih ali dan ekscesnega, nepotrebnega trošenja živih?

Dan mrtvih ali dan ekscesnega, nepotrebnega trošenja živih?

31. oktobra smo praznovali Dan reformacije, čeprav imamo v teh časih bolj dneve, tedne, leta deformacije zdravega razuma. Martin Luther si je prizadeval za osnovno preproščino, racionalnost, proti čaščenju umetnih svetnikov, izumetničinih relikvij vseh oblik. Tudi današnji prvi november, praznik Dneva mrtvih, Vseh Svetih, karkoli že hočete, je v sodobnem svetu takšen dan, bolj že teden, skoraj mesec, ko bi izvirni Luther gotovo našel vsaj 10, če ne blizu sto pripomb, tez, ki bi jih kritično “nabil” na vrata zavesti naše sodobne družbe.

Slovenska smučarska identiteta v krizi?

Slovenska smučarska identiteta v krizi?

26. oktobra se je na ostanku ledenika Rettenbach nad Soeldnom začelo svetovno prvenstvo v alpskem smučanju. Ne glede na to, da je poletje dokončno “pojedlo” spodnji del ledenika (verjetno bo v naslednjih letih enostavno izginil), so organizatorji zaradi nepričakovanega obiska zime pred nekaj tedni in skrbno deponiranega snega lahko zgledno pripravili progo. Tudi trenutno mini poletje in fen ne ogrožata tekem. Slovenk danes ni bilo v ospredju, se pa jutri na strmine vrača legendarni Marcel Hirscher. Poskusi ponovne popularizacije alpskega smučanja na vse načine, reaktivacije legend, so v alpskih državah v polnem teku, saj celotni koncept zimskega turizma pomeni kar zajeten deleža BDP.

Natašin torpedo z Ropom pod kozolcem Svobode

Natašin torpedo z Ropom pod kozolcem Svobode

Še pred vrnitvijo našega premierja, mirovnika, državnika vseh razsežnosti, izumitelja superračunalnika za globalno predvidevanje poplav, humanitarnega koridorja med Gazo in Jordanijo, zbiralca padal, vodje tihe diplomacije z Rusijo in vsega ostalega na tem svetu … se je zdelo, da smo v Sloveniji vsaj nekje poenoteni. Pri jedrski energiji. Napačno! JEK 2 gre ob fanatičnem politiziranju, odsotnosti ljudskega konsenza v t. i. v strokovno presojo. Namesto referenduma bomo dobili posebni, “strokovni” zakon o tej zadevi. Glede na izkazano sposobnost, domet te vlade, je rezultat jasen:  zajebali bomo vse, kar se bo zajebati dalo (via Zoran Predin). Je pa po vrhunskem menedžerju spet udarila predsednica države…