PIŠE : Božo Cerar
Trumpove pravljice za lahko noč?

Trumpove pravljice za lahko noč?

Obstoječi mednarodni red seveda ni popoln in v marsikaterem oziru zastarel, ne upošteva novih razmer. Med drugim tega, da je moč v svetu danes bolj razpršena. Nekatere stvari bo tako treba zastaviti na novo, vendar se je pri tem treba vendarle zavedati, da je imel dosedanji red tudi dobre plati, ki se jim ne gre kar tako odpovedati. Namesto, da ga v celoti zavržemo, bi ga kot veljalo posodobiti in ohraniti temeljna načela, ki preprečujejo, da bi v svetu povsem prevagala logika moči velesil. Nedavne izjave bodočega ameriškega predsednika vsekakor zbujajo precej nelagodja povsod, kjer prisegamo na vladavino (mednarodnega) prava, po drugi strani pa se ob njih zadovoljno nasmihajo avtoritarni režimi, kakršna sta ruski in kitajski.

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

V minulih mesecih in letih je bilo slišati precej očitkov, tudi zelo hudih, na račun Izraela. Bolje rečeno – na račun izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja in njega osebno. Za nekatere lahko rečemo, da so bili na mestu, drugi spet ne. O par njih se bodo izjasnila mednarodna sodišča. Zelo malo ali pa skoraj nič pa ni bilo slišati o očitkih Izraela – in to upravičenih – na račun drugih. Veljalo bi jim prisluhniti, če je naš cilj prenehanje spopadov in mir na Bližnjem vzhodu.

Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

V dneh pred nedavnim Blejskim strateškim forumom (BSF) je prah dvigovalo vabilo predstavnici izraelske civilne družbe Cipi Livni. Nekaj nevladnih organizacij in stranka Levica so namreč zahtevale, da se vabilo prekliče. Kot neposrečenega ga je na dan začetka foruma označila tudi predsednica države, potem ko je bilo jasno, da bo izraelska gostja vendarle nastopila. Kdo je torej gospa Cipi Livni, katere prisotnost na forumu, na katerem je tekla razprava tudi o vojni v Gazi, je tako razburila omenjene? Kakšna so njena stališča, ki jih udeleženci foruma in slovenska javnost ne bi smeli slišati?

NATO je kljub 75-letnici v boljši kondiciji kot kadarkoli prej

NATO je kljub 75-letnici v boljši kondiciji kot kadarkoli prej

NATO ni le vojaško obrambno zavezništvo, ampak tudi politična organizacija, ki enako kot Evropska unija temelji na vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice in vladavina prava. Natu ni vseeno, ko se te zanikajo. Pri tem lahko ugotovimo, da ne tako majhen del slovenske javnosti ob ruskam napadu na Ukrajino, torej ob največji varnostni krizi na našem kontinentu po drugi svetovni vojni, ostaja dokaj neprizadet. Naš diplomatski komentator Božo Cerar ob tem ugotavlja, da se del Slovencev obnaša tako, kot da nova pravila, ki jih skuša v Evropi uveljaviti imperalistična Rusija, izrecno za Slovenijo ne bodo veljala. In kot da je slovenska varnost razumljiva, za vedno dana sama po sebi in da nam zanjo ni treba skrbeti oziroma k njej skoraj nič prispevati. Ankete kažejo, da kljub zelo kritičnemu mednarodnemu trenutku naša javnost ni naklonjena dodatnemu trošenju za obrambo in da je podpora našemu članstvu v zavezništvu med vsemi članicami sploh najnižja.

Kdo bo naslednji na vrsti, če Ukrajina podleže Putinu?

Kdo bo naslednji na vrsti, če Ukrajina podleže Putinu?

Spomniti velja na izjavo ruskega predsednika, da propad Sovjetske zveze predstavlja največjo rusko katastrofo 20. stoletja. Ne samo z besedami, tudi z dejanji jo očitno želi popraviti in ponovno ustvariti rusko interesno območje. Povsem na mestu je torej vprašanje, kdo bo na vrsti naslednji, če Ukrajina podleže. EU in njene članice, ki so s svojimi vrednotami trn v peti Putinovemu režimu, so že sedaj predmet ruske hibridne vojne. S tem, ko evropske države pomagamo napadeni Ukrajini, da se brani, branimo tudi sebe. Premalo je le verjeti v svobodo in druge vrednote, potrebno jih je tudi vseskozi aktivno braniti.

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Priznanje Palestine

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Zločini Hamasa, ki se ne smejo pozabiti

Zločini Hamasa, ki se ne smejo pozabiti

Skrajni čas je, da se zaradi sistematičnih spolnih zločinov, ki so se dogajali po 7. oktobru 2023 na Bližnjem vzhodu, uvede neodvisna mednarodna preiskava. Morda kar na podlagi resolucije Varnostnega sveta OZN, kjer je naša država s 1. januarjem nestalna članica. Slovenija bi morala biti med podpornicami omenjene preiskave, če že ne pobudnica. Med prioritete slovenskega članstva v Varnostnem svetu OZN letos in prihodnje leto smo namreč med drugim zapisali, da bomo opozarjali na grobe in sistematične kršitve ter zlorabe človekovih pravic, pozivali k polnemu spoštovanju in izvajanju mednarodnega humanitarnega prava in podpirali pregon odgovornih za mednarodna hudodelstva. Strinjam se z našo zunanjo ministrico, da ne smemo dopustiti, da svet na Bližnjem vzhodu pade na preizkušnji humanosti – tako glede palestinskih kot tudi izraelskih civilistov.

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Dan potem: Kaj bo, ko bo enkrat v Gazi utihnilo orožje?

Prihodnost Gaze ne more ali bolje ne sme biti le v rokah Hamasa in izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja. Je preveč pomembna za mir v regiji in svetu. Medtem, ko si mednarodna skupnost prizadeva za končanje vojne med njima, je prav, da že zdaj enako pozornost namenja tudi času, ko bo orožje utihnilo. Od takšne ali drugačne rešitve je odvisno, ali bo orožje umolknilo le za kratek čas in ali ne bomo čez čas soočeni še z večjim problemom, da ne rečemo katastrofo svetovnih razsežnosti.

Bo na Bližnjem vzhodu razum sploh kdaj premagal strasti?

Bo na Bližnjem vzhodu razum sploh kdaj premagal strasti?

Ob vse večjem številu žrtev ob zadnjem izbruhu nasilja na Bližnjem vzhodu in rastoči možnosti, da konflikt med Izraelci in Palestinci še enkrat preraste v širši spopad, se razvnemajo strasti ne samo v regiji, ampak tudi drugje. Objektiven pogled na trenutni položaj, na globje razloge razdora med narodoma in tudi pot k stabilnosti in miru v tem delu sveta je ob rastoči polarizaciji bolj težko najti. Prisotno je navijaštvo za eno ali drugo stran, ki preprečuje, da bi se bobu reklo bob. Vendar bo ravno to, da stvari imenujemo s pravim imenom, nujen prvi korak pri iskanju umiritve razmer in nato poti rešitve te, kot smo dejali pred leti, matere vseh kriz.