PIŠE : Božo Cerar
Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Trump, Nato in Evropa: Konec zavezništva ali začetek njegove preobrazbe?

Zadnje izjave Donalda Trumpa o možnosti izstopa Združenih držav iz Nata so v Evropi znova sprožile val negotovosti. Takšne izjave sicer niso povsem nove, vendar je njihov politični in strateški učinek danes bistveno večji kot v preteklosti, saj je svet vstopil v obdobje povečane nestabilnosti, v katerem so varnostna zavezništva pomembnejša kot kadarkoli po koncu hladne vojne. Ključno vprašanje zato ni več le, ali bodo ZDA res izstopile iz Nata. Morda je še pomembnejše vprašanje, kakšen Nato sploh lahko obstane v razmerah, kjer ameriška zavezanost ni več samoumevna. Nato se torej spreminja, vprašanje pa je, ali se je Evropa pripravljena spremeniti skupaj z njim.

Slovenska zunanja politika: Selektivna načelnost

Slovenska zunanja politika: Selektivna načelnost

Slovenska vlada je v zadnjih letih pogosto poudarjala, da vodi načelno zunanjo politiko, utemeljeno na spoštovanju mednarodnega prava, človekovih pravic in multilateralizma. Ta trditev je v kontekstu izraelsko-palestinskega konflikta še posebej izpostavljena, pri čemer naj bi Slovenija celo “reševala obraz” Evropske unije. Toda natančnejši pogled pokaže precej kompleksnejšo sliko; takšno, ki odpira vprašanja o doslednosti, kredibilnosti in predvsem strateški smiselnosti slovenske zunanje politike. Ključni problem ni v tem, da Slovenija zagovarja načela, temveč v tem, da jih zagovarja selektivno, hkrati pa svojo politiko predstavlja kot dosledno načelno.

Bližnji vzhod med pravom in realnostjo

Bližnji vzhod med pravom in realnostjo

O tem, ali je bila odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede napada na Iran res dobro premišljena glede na vse možne posledice za regijo in svet – pa tudi za Združene države same –, bi se dalo razpravljati. Enako velja za vprašanje njihove skladnosti z mednarodnim pravom. Med pravniki in politiki prevladuje ocena, da je šlo za pravno sporno oziroma nelegalno ravnanje Izraela in ZDA, s čimer se strinja tudi pisec teh vrstic. Če želimo, da ima sklicevanje na mednarodno pravo resnično težo, moramo biti pri njegovem zagovarjanju dosledni – ne glede na to, kdo ga krši. Samo tako bodo majhne države, kot je Slovenija, ohranile verodostojnost: pravila veljajo za vse, ne le za nekatere.

Melania Trump na čelu Varnostnega sveta

Melania Trump na čelu Varnostnega sveta

Ko bo v ponedeljek ameriška prva dama Melania Trump predsedovala zasedanju Varnostnega sveta OZN, to ne bo prvoaprilska potegavščina, temveč precedens v diplomatski praksi. Prvič v zgodovini bo sejo najpomembnejšega organa OZN za mednarodni mir in varnost vodila prva dama ene od držav članic. Stephane Dujarric, tiskovni predstavnik generalnega sekretarja ZN Antónia Guterresa, je predsedovanje opisal kot znak pomena, ki ga Združene države pripisujejo Varnostnemu svetu in obravnavani tematiki.

Kako se v multipolarnem svetu končuje liberalni mednarodni red

Kako se v multipolarnem svetu končuje liberalni mednarodni red

Razplet dogajanja v Venezueli in okrog nje, ki smo mu bili priča ob koncu tedna, je bil vse prej kot nepričakovan. Napovedoval se je že nekaj časa in je hkrati jasen simptom širšega procesa – postopnega razkroja liberalnega mednarodnega reda ter vračanja logike interesnih sfer in selektivne uporabe mednarodnega prava. Odhod diktatorja Madura sam po sebi ni razlog za obžalovanje. Večina demokratičnih držav ga že dolgo ni štela za legitimnega predsednika. A ravnanje Združenih držav potrjuje bojazni, da se oblikuje nova mednarodna ureditev, v kateri mednarodno pravo velja predvsem takrat, ko je skladno z interesi najmočnejših.

Nova ameriška varnostna strategija: konec neke dobe

Nova ameriška varnostna strategija: konec neke dobe

Nova varnostna strategija Združenih držav Amerike naj bi omogočila, da ostanejo najmočnejša in najbolj uspešna država v zgodovini. Dokument je nujno pozorno brati, saj je govora o manjših državah, Evropski uniji in zvezi Nato ter še o čem, kar se nas tiče. Kljub nekaterim protislovjem je iz besedila razvidno, da ZDA drastično spreminjajo svoj odnos do preostalega sveta in da nova varnostna strategija predstavlja daleč največjo preusmeritev ameriške zunanje politike po drugi svetovni vojni. Vrednote niso važne, demokracija ni pomembna. Enako boj proti podnebnim spremembam. Prednost se namreč daje fosilnim gorivom in jedrski energiji, ne pa vetru, soncu in drugim obnovljivim virom.

Volilni turizem na Balkanu: tihi udar na demokracijo

Volilni turizem na Balkanu: tihi udar na demokracijo

Ob študentskih demonstracijah v Srbiji, kjer mladi na ulicah Beograda zahtevajo svobodne in poštene volitve, se je znova odprlo vprašanje kakovosti demokracije na Zahodnem Balkanu. Protesti, ki so jih sprožili očitki o korupciji in nepravilnostih pri volitvah, niso le izraz notranjega nezadovoljstva, temveč tudi opomin Evropski uniji (EU): demokratični standardi, ki jih morajo države regije spoštovati kot pogoj za vstop v evropsko skupnost, so pogosto krhki, selektivno uporabljeni in prelahko spregledani. Med problematičnimi praksami, ki spodkopavajo legitimnost volitev, je tudi t. i. organizirana migracija volivcev (OMV) – ali z zvenečim izrazom volilni turizem. Gre za pojav, pri katerem politične stranke sistematično premeščajo volivce v druge občine ali celo države, da bi vplivale na izid volitev. Ta oblika volilne manipulacije je v zadnjih letih postala ena nevarnejših groženj demokratičnim procesom v regiji.

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je ponovno oživel

Slovenski odbor za NATO je bil ustanovljen leta 2003, v času naših prizadevanj za članstvo v Severnoatlantskem zavezništvu. Po vstopu v zavezništovo, sploh pa v zadnjih letih pa je njegovo delovanje zamrlo. Zaradi vse bolj burnega dogajanja v Evropi je bila sprejeta odločitev, da se Slovenski odbor za Nato reaktivira. Za njegovega predsednika je bil izvoljen Jelko Kacin, nekdanji obrambni minister in nekdanji stalni predstavnik Slovenije v Severnoatlantskem svetu. V njegovem upravnem odboru pa so med drugim tudi dr. Dimitrij Rupel, dr. Igor Senčar in dr. Božo Cerar.

Prepletanje diplomacije, erotike in prostitucije

Prepletanje diplomacije, erotike in prostitucije

Diplomata se ne pošlje na delo v državo njegovega tujega partnerja. Iz podobnih razlogov se diplomata ne pošlje dvakrat, kaj šele večkrat na predstavništva v isto državo. Vzrok je nevarnost, da bi diplomatu država službovanja postala bližja kot država, ki jo zastopa. So pa tudi države, ki temu ne posvečajo posebne pozornosti in se ne zatekajo k omenjenim ukrepom, saj so prepričane, da se njim odtekanje zaupnih informacij zaradi intimnih povezav ne more zgoditi. Zanašajo se na lojalnost svojih uslužbencev in funkcionarjev. Med njimi je tudi Slovenija. Imamo se za nezanimive zaradi majhnosti in nepomembnosti. Kar seveda ni res. Zanimivi smo kot članica EU in Nata in tudi kot sosednja država. Ruska vohuna v Sloveniji nista bila na počitnicah.

Na Bližnjem vzhodu nobena stran ni brez krivde

Na Bližnjem vzhodu nobena stran ni brez krivde

Kršitve in selektivne razlage mednarodnega prava so na Bližnjem vzhodu del vsakdana. Izrael pogosto krši mednarodno humanitarno pravo in načelo suverenosti drugih držav, oborožene palestinske skupine kršijo mednarodno pravo z napadi na izraelske civiliste in z uporabo lastnih civilistov kot živega ščita. Iran financira paravojaške enote, skuša uničiti Izrael, spodkopava regionalno stabilnost ter krši Ustanovno listino OZN in Pogodbo o neširjenju jedrskega orožja. Združene države izvajajo enostranske vojaške posege brez jasne pravne podlage. Potreben je celovit pristop k dogajanju na Bližnjem vzhodu, ki mora vključevati pritiske in pozive k odgovornosti za vse kršitelje – ne glede na politično ali ideološko pripadnost.

Bomo še enkrat po balkansko prelisičili nasprotnike – pardon, zaveznike v Natu?

Bomo še enkrat po balkansko prelisičili nasprotnike – pardon, zaveznike v Natu?

Peljali bi se v udobnem in varnem Natu avtobusu, polne vozovnice pa ne bi plačali. Vprašanje, če nam bo tudi tokrat uspelo. Možnosti izigravanja bo zavezništvo preprečilo s podrobno opredelitvijo, kaj vse spada med osnovne obrambne zahteve in kaj ne. O izvrševanju zavez bo potrebno predložiti letne načrte, računati na zamik ali se zanašati, da bo pregled strateškega položaja leta 2029 prinesel nove in bistveno nižje odstotke za obrambi, ne gre. Gre za evropsko varnost in solidarnost, s tem pa tudi našo varnost in kredibilnost kot zaveznice. In da ne bo pomote, v Haagu se ni zavezal le predsednik vlade in vlada, ampak Republika Slovenija – in to za 5 % BDP za obrambo do leta 2035, od tega 3,5 % v osnovne vojaške namene.

Trumpove pravljice za lahko noč?

Trumpove pravljice za lahko noč?

Obstoječi mednarodni red seveda ni popoln in v marsikaterem oziru zastarel, ne upošteva novih razmer. Med drugim tega, da je moč v svetu danes bolj razpršena. Nekatere stvari bo tako treba zastaviti na novo, vendar se je pri tem treba vendarle zavedati, da je imel dosedanji red tudi dobre plati, ki se jim ne gre kar tako odpovedati. Namesto, da ga v celoti zavržemo, bi ga kot veljalo posodobiti in ohraniti temeljna načela, ki preprečujejo, da bi v svetu povsem prevagala logika moči velesil. Nedavne izjave bodočega ameriškega predsednika vsekakor zbujajo precej nelagodja povsod, kjer prisegamo na vladavino (mednarodnega) prava, po drugi strani pa se ob njih zadovoljno nasmihajo avtoritarni režimi, kakršna sta ruski in kitajski.

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti

V minulih mesecih in letih je bilo slišati precej očitkov, tudi zelo hudih, na račun Izraela. Bolje rečeno – na račun izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja in njega osebno. Za nekatere lahko rečemo, da so bili na mestu, drugi spet ne. O par njih se bodo izjasnila mednarodna sodišča. Zelo malo ali pa skoraj nič pa ni bilo slišati o očitkih Izraela – in to upravičenih – na račun drugih. Veljalo bi jim prisluhniti, če je naš cilj prenehanje spopadov in mir na Bližnjem vzhodu.

Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

Kaj je “nedemokratična” Tzipi Livni dejansko povedala na Blejskem strateškem forumu

V dneh pred nedavnim Blejskim strateškim forumom (BSF) je prah dvigovalo vabilo predstavnici izraelske civilne družbe Cipi Livni. Nekaj nevladnih organizacij in stranka Levica so namreč zahtevale, da se vabilo prekliče. Kot neposrečenega ga je na dan začetka foruma označila tudi predsednica države, potem ko je bilo jasno, da bo izraelska gostja vendarle nastopila. Kdo je torej gospa Cipi Livni, katere prisotnost na forumu, na katerem je tekla razprava tudi o vojni v Gazi, je tako razburila omenjene? Kakšna so njena stališča, ki jih udeleženci foruma in slovenska javnost ne bi smeli slišati?

NATO je kljub 75-letnici v boljši kondiciji kot kadarkoli prej

NATO je kljub 75-letnici v boljši kondiciji kot kadarkoli prej

NATO ni le vojaško obrambno zavezništvo, ampak tudi politična organizacija, ki enako kot Evropska unija temelji na vrednotah, kot so demokracija, človekove pravice in vladavina prava. Natu ni vseeno, ko se te zanikajo. Pri tem lahko ugotovimo, da ne tako majhen del slovenske javnosti ob ruskam napadu na Ukrajino, torej ob največji varnostni krizi na našem kontinentu po drugi svetovni vojni, ostaja dokaj neprizadet. Naš diplomatski komentator Božo Cerar ob tem ugotavlja, da se del Slovencev obnaša tako, kot da nova pravila, ki jih skuša v Evropi uveljaviti imperalistična Rusija, izrecno za Slovenijo ne bodo veljala. In kot da je slovenska varnost razumljiva, za vedno dana sama po sebi in da nam zanjo ni treba skrbeti oziroma k njej skoraj nič prispevati. Ankete kažejo, da kljub zelo kritičnemu mednarodnemu trenutku naša javnost ni naklonjena dodatnemu trošenju za obrambo in da je podpora našemu članstvu v zavezništvu med vsemi članicami sploh najnižja.