Pogled iz Bruslja – Kako evropski mediji ocenjujejo slovenske akrobacije z Natom?

Pogled iz Bruslja – Kako evropski mediji ocenjujejo slovenske akrobacije z Natom?

Ni trajalo dolgo, da so se evropski mediji začeli ukvarjati s slovenskimi akrobacijami glede obrambnih izdatkov in morebitnega izstopa iz Nata. Trajalo je sicer kar nekaj dni, ker mnogi niso verjeli tem neverjetnim informacijam in so na vseh možnih koncih in krajih, tako pri politikih kot pri lokalnih medijih, preverjali, ali je napoved referenduma o izstopu iz Nata nekakša šala, lažna novica, poceni ruska propaganda… Bruseljski Politico, ki je pogosto tudi nekakšen neformalni glasnik razpoloženja v bruseljski politiki, je na to temo pripravil precej “poučen” članek, ki lepo kaže, kako se slovenska vladajoča politika igra z usodo, ugledom Slovenije in njenim razvojem.

Gre Koper po poti balkanskega upravljanja Ljubljane?

Gre Koper po poti balkanskega upravljanja Ljubljane?

V Kopru ne glede na počitniški čas in množice turistov vre. V odprtem pismu premierju Robertu Golobu so delavci Marjetice Koper razkrili sliko politično-kadrovskih povezav, ki se odvijajo pod krinko ustanovitve javnega holdinga. Opozarjajo na zlorabe, pritiskanje na zaposlene, prerazporejanje kadrov in netransparentnost. Očitki letijo neposredno na župana Aleša Bržana ter tesno povezane kadre, ki naj bi si znotraj prihodnje strukture holdinga razdelili ključna mesta. Zaposleni v Marjetici Koper so že na zboru delavcev 13. maja izrazili zaskrbljenost in opozorili na različne informacije, povezane z ustanavljanjem holdinga.

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Še nekaj tednov nazaj je predsednik vlade Robert Golob razlagal, da ga bodo volivci menda ocenjevali po reformah in realnih dosežkih “za ljudi”, ne pa po obljubah in ideoloških vprašanjih. Kje smo danes? Namesto reform, sklicevanja na realne dosežke… imamo poplavo političnih, ideoloških, infantilnih dimnih zaves, ki naj bi volivce odvrnile od (ne)realnega učinka vlade na gospodarskem, reformnem področju. Tega reformnega področja seveda ni. Namesto analiz delovanja vlade pri reševanju realnih problemov ljudi smo dobili poplavo nekih novih “razdelilnih” tem, ki bodo po preverjenem načrtu dodatno ideološke polarizirale že tako precej zabetonirano volilno telo. Tudi popoplavna obnova je izginila, ker je očitno ni.

Marčeve Ide v juliju ali kako so v hrbet zabodli Roberta Goloba

Marčeve Ide v juliju ali kako so v hrbet zabodli Roberta Goloba

Morda pa ni naključje, da so bivši komunisti in podmladek Rdečih Kmerov ravno na ameriški dan neodvisnosti pokazali Natu in Združenim državam dvignjeni sredinec. To, da so z referendumom o dvigu obrambnih izdatkov uspeli izključno zaradi kolaboracije Nove Slovenije in SDS, jih očitno ne moti. Kot tudi to ne, da so s tem zabodli v hrbet lastnega premierja in sprožili morebiten razpad vladne koalicije. Stranka Levica namreč doživlja Nato izključno kot simbol zahodnega triumfa nad nekdanjo Sovjetijo, danes reinakrnirano v Putinovi osvajalski Rusiji, hkrati pa ob populističnem poudarjanju negativnih posledic članstva v zavezništvu ne ponujajo nobene alternative.

Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

Pri spremljanju razprave in medijskih poročil o zvišanju obrambnih izdatkov zbode v oči, da je fokus samo na odstotku BDP, ki naj bi ga namenjali za obrambne namene, nismo pa prebrali nobene širše analize, za kakšne namene naj bi ta denar porabili, kako naj bi s tem denarjem oblikovali učinkovito obrambno strukturo, se pravi vojsko v zaveznicah Nata. Danes vemo, da ameriški, ruski ali kitajski predsednik z ukazom napoti denimo 10 ali tudi 50 tisoč vojakov na krizno območje. Kako bo takšno operativno poveljevanje potekalo v “vojski EU”? Kako bomo na osnovi porabe tega denarja zgradili učinkovito obrambno sposobnost za vse članice? Nobene vsaj okvirne analize in projekcije, zakaj ravno 5 odstotkov,. Zakaj ne 4 ali 6 %? Nakup orožja, če zagotoviš denar, je še najlažja naloga.

Ozadje “vojne” med Petrolom in Golobovo vlado

Ozadje “vojne” med Petrolom in Golobovo vlado

Mnogim v Sloveniji dejansko ni jasno, čemu smo priča davčni in medijski vojni med na pol državnim podjetjem Petrol in vlado Roberta Goloba. Menda gre v ozadju tudi za precej hude osebne zamere, ker vladi v podjetje ni uspelo “inštalirati” svojih kadrov. Predsednik vlade je seveda pobesnel in začel s politiko “metanj čez ramena”. Kolateralna škoda so seveda državljani. Za mnenje smo povprašali dolgoletnega “Petrolovca”, tudi nekdanjega člana uprave te energetske družbe, sicer strokovnjaka, svetovalca za makroekonomske teme, Romana Dobnikarja. Vse skupaj ocenjuje kot precej neracionalno kazanje mišic zaradi osebnih in drugih zamer.

“Debalkanizacija” United Group kot izgovor za odstrel Dragana Šolaka?

“Debalkanizacija” United Group kot izgovor za odstrel Dragana Šolaka?

Vodilni regionalni telekomunikacijski in medijski koncern United Group se je znašel v središču enega največjih korporativnih sporov zadnjega obdobja v jugovzhodni Evropi. V ospredju sta Dragan Šolak, ustanovitelj in pomemben manjšinski delničar, ter britanski zasebni kapitalski sklad BC Partners, ki je zadnja leta večinski lastnik družbe. Konflikt se odvija pred nizozemskimi in britanskimi sodišči, vsaka stran ima svojo resnco: Šolak govori o osebnem obračunu in kršitvah korporativne etike, BC Partners pa zatrjuje, da gre za racionalno prestrukturiranje v korist dolgoročne stabilnosti in rasti podjetja.

Bomo še enkrat po balkansko prelisičili nasprotnike – pardon, zaveznike v Natu?

Bomo še enkrat po balkansko prelisičili nasprotnike – pardon, zaveznike v Natu?

Peljali bi se v udobnem in varnem Natu avtobusu, polne vozovnice pa ne bi plačali. Vprašanje, če nam bo tudi tokrat uspelo. Možnosti izigravanja bo zavezništvo preprečilo s podrobno opredelitvijo, kaj vse spada med osnovne obrambne zahteve in kaj ne. O izvrševanju zavez bo potrebno predložiti letne načrte, računati na zamik ali se zanašati, da bo pregled strateškega položaja leta 2029 prinesel nove in bistveno nižje odstotke za obrambi, ne gre. Gre za evropsko varnost in solidarnost, s tem pa tudi našo varnost in kredibilnost kot zaveznice. In da ne bo pomote, v Haagu se ni zavezal le predsednik vlade in vlada, ampak Republika Slovenija – in to za 5 % BDP za obrambo do leta 2035, od tega 3,5 % v osnovne vojaške namene.

+IZJAVA DNEVA

“Izid, ki bi bodisi nasprotoval tisti zavezi, ki jo je Slovenija že dala zvezi Nato, bodisi da bi celo volivci zavrnili članstvo v zvezi Nato, bi v mednarodnem pravu ustvaril novo mednarodno pravno dejstvo in slovenska vlada, pa ne samo slovenska vlada, ampak Republika Slovenija bi v celoti izgubila kredibilnost v tem zavezništvu.”

“Izid, ki bi bodisi nasprotoval tisti zavezi, ki jo je Slovenija že dala zvezi Nato, bodisi da bi celo volivci zavrnili članstvo v zvezi Nato, bi v mednarodnem pravu ustvaril novo mednarodno pravno dejstvo in slovenska vlada, pa ne samo slovenska vlada, ampak Republika Slovenija bi v celoti izgubila kredibilnost v tem zavezništvu.”

Pravnik Matej Avbelj je izpostavil dejstvo, da je populistično igračkanje z mnenji državljanov, ki pogosto temeljijo na nepopolnih informacijah in izkrivljenem političnem marketingu, nesprejemljivo. Sploh na strateških področjih, ki lahko dolgoročno zaznamujejo razvoj države. S tem se je strinjal celo zadnji predsednik Centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije in nekdanji ustavni sodnik Ciril Ribičič. (Vir: TVSLO1)

+SMEH TEDNA