Čemu sploh služi tajno glasovanje v Državnem zboru?

Čemu sploh služi tajno glasovanje v Državnem zboru?

Namen tajnosti glasovanja je v varovanju reprezentativnosti poslanskega mandata in svobodne opredelitve volje poslancev, ki niso vezani na kakršnakoli navodila. Zadnji primer tajnega glasovanja predsednika, ki je potekalo v Državnem zboru, je zavoljo krepitve pravne varnosti in utrjevanja demokracije v Republiki Sloveniji treba osvetliti tako s pravnega kot tudi s političnega zornega kota. Pri označevanju glasovnic ne gre za vprašanje politične preference ali ideološke pripadnosti, temveč za vprašanje dejanske izvedljivosti ustavno varovane tajnosti glasovanja. Če je mogoče posamezno glasovnico neposredno ali posredno povezati z določenim poslancem, potem tajnost glasovanja obstaja zgolj formalno, ne pa tudi vsebinsko. Na ta način se lahko ustvari položaj, v katerem je mogoče naknadno preverjati politično lojalnost posameznega poslanca ali njegovo usklajenost s pričakovanji politične skupine, ki ji pripada.

Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

Po sprejemu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je 11. maja potrdil Državni zbor na predlog t.i. trojčka, se zastavlja vprašanje, kakšni bodo njegovi dejanski učinki. Predlagatelji namreč zatrjujejo, da gre za nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, cilj interventnega zakona pa naj bi bil razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje dostopnosti javnih storitev. Ko gre za obdavčitev dela, opozarja Bine Kordež, so korekcije sicer v nekaj primerih smiselne, saj so najvišji prejemki danes res preveč obdavčeni. Po drugi strani pa pričakovanja, da bo to pospešilo gospodarsko rast ali pomembno izboljšalo dohodkovni položaj prebivalstva, nimajo realne osnove. Podatki o poslovanju podjetij kažejo, da imajo najvišje dohodke v podjetjih, v katera se veliko vlaga in v katerih so tudi visoki dobički.

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa “specialne vojaške operacije” ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa “zarotnikov”, ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.

Tri poti iz iranskega konflikta

Tri poti iz iranskega konflikta

Adnan Šihab-Eldin, nekdanji generalni sekretar OPEC, v prispevku o iranskem konfliktu na globalno ekonomijo analizira tri možne scenarije. Vsak od njih bo imel velik vpliv tudi na evropsko energetsko varnost, saj ima zapora Hormuške ožine, preko katere je šla pred začetkom vojne z Iranom približno petina svetovne trgovine z nafto in zemeljskim plinom, asimetrične posledice za ključne regije in svetovne energetske tokove. Kateri od treh scenarijev je najbolj realističen, bo jasno do začetka poletja.

Putinovo “prosjačenje” za paradno premirje

Putinovo “prosjačenje” za paradno premirje

Moskovska parada na dan zmage 9. maja je bila predvsem za domačo rusko javnost vedno simbolično razkazovanje ruske moči, neomajnosti, superiornosti, tudi prikaz najsodobnejšega orožja. Letos pa bo prvič po letu 2008 po objavi ministrstva za obrambo parada minila brez kakršnekoli prisotnosti težke vojaške opreme (tankov, oklepnih vozil, različnih vrst raket, drugih sistemov…). Ministrstvo za obrambo je odločitev obrazložilo s “trenutno operativno situacijo”, kremeljski predstavnik za medije Dimitrij Peskov pa je kot razlog navedel “morebitne teroristične dejavnosti”, kar se seveda nanaša na potencialne ukrajinske napade. Moskva je v bistvu prvič neposredno priznala, da se boji Ukrajincev oziroma njihovega orožja dolgega dosega. Zato prosi “prijatelja” Trumpa, da uredi paradno premirje.

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Četrtkova razprava na skupnem odboru Državnega zbora o t. i. interventnem zakonu je pokazala, kakšen bo politični dialog v primeru, da vlado dejansko sestavi Janez Janša. Odhajajoča koalicija bo vse, kar bo predlagala nova, označila za škodljivo, še več, vsako odločanje, ki ni po njihovem okusu bo v skladu z njihovimi ideološkimi priročniki označila za nekakšno diktaturo. Roko na srce, tudi prihajajoča nova koalicija se je sprejemanja interventnega zakona lotila po “Golobovo”. Ignorira dobronamerne pripombe, določene predloge s strani stroke, pretirano bezlja, pri čemer to svoje ravnanje opravičuje z ignoranco in spornimi ravnanji odhajajoče vlade, kar je milo rečeno otročje.

Družmirski čudež: Plavajoča sončna elektrarna v Šaleški dolini

Družmirski čudež: Plavajoča sončna elektrarna v Šaleški dolini

Slovenski državni holding (SDH) po politično motivirani odločitvi o zaprtju razvpite Termoelektrarne Šoštanj načrtuje postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. To naj bi bila največja tovrstna elektrarna v Evropi in naj bi letno proizvedla 140 GWh električne energije, kar predstavlja energijo, potrebno za oskrbo 35.000 gospodinjstev. Vzporedno naj bi postavili tudi največji baterijski hranilnik v Sloveniji. Preobrazba zajema tudi celovito prenovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki ga danes zagotavlja TEŠ.Vse tri naložbe naj bi skupaj stale okoli 370 milijonov evrov, investitorji pa v luči t.i. zelenega prehoda javnosti doslej še niso pojasnili vseh podrobnosti projekta. Sploh tistih, ki so lahko predmet argumentiranih pomislekov, ne.

Slovenska odsotnost na vrhovih: med legitimnimi razlogi in strateško napako

Slovenska odsotnost na vrhovih: med legitimnimi razlogi in strateško napako

Odsotnost najvišjih predstavnikov Slovenije na nekaterih ključnih mednarodnih srečanjih v zadnjem času je odprla vprašanje, ki presega dnevno politiko. Namreč koliko si lahko majhna država v teh zahtevnih časih sploh privošči, da je ni tam, kjer se oblikujejo neformalna zavezništva in dolgoročne pobude? Gre za dogodke, kot sta vrh Pobude treh morij in vrh Evropske politične skupnosti, ki sicer nimajo formalne zakonodajne moči, vendar v praksi služijo kot pomembna platforma za mreženje, politično signaliziranje in utrjevanje vpliva. Mandat vlade, tudi odhajajoče, traja do njenega formalnega zaključka. To pomeni, da ima tudi v tem času ne le pravico, temveč dolžnost zastopati državo v mednarodnem prostoru.

+IZJAVA DNEVA

“Med drugo svetovno vojno je umrlo tudi 2000 nedolžnih ljudi, tudi žensk in otrok, med bombardiranji zahodnih zaveznikov pa jih ne imenujemo žrtve liberalnega kapitalizma”

“Med drugo svetovno vojno je umrlo tudi 2000 nedolžnih ljudi, tudi žensk in otrok, med bombardiranji zahodnih zaveznikov pa jih ne imenujemo žrtve liberalnega kapitalizma”

Poslanec Gibanja Svoboda Martin Premk je precej posmehljivo komentiral predlagani zakon o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, s katerim bi znova razglasili nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja, posmrtne ostanke žrtev povojnih pobojev pa prenesli na ljubljanske Žale. (Vir: 24ur zvečer)

Video

+SMEH TEDNA