Černobil 40 let kasneje

Černobil 40 let kasneje

26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj po lokalnem času je v četrtem reaktorju jedrske elektrarne Černobil v Ukrajini prišlo do hude eksplozije. V zrak je vrglo večji del reaktorja, vendar pa je to še ni bilo najhujše spoznanje. Eksplozija, ki je uničila reaktor RBMK-1000, je v ozračje sprostila med 5 in 30 odstotkov jedrskega goriva. Radioaktivni oblak se je v nekaj dneh zaradi vetrov razširil čez večino Evrope, vključno s Slovenijo. Kljub molku in poskusom sovjetskega režima, da bi zmanjšali razsežnosti katastrofe v Černobilu, je kmalu postalo jasno, da se je zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini.

Obvladate varno vožnjo?

Obvladate varno vožnjo?

Na cesti vas lahko presneti marsikaj. Čeprav je pomlad pred vrati, je lahko na določenih predelih in še posebej zjutraj in zvečer, ko ostaja hladno, še vedno poledica. Izziv pa vam za volanom lahko predstavljajo tudi tema, gosta megla ali močno sonce  –  vse to so dejavniki, ki povečajo tveganje za prometne nesreče. Vozniki se morate zato res dobro zavedati, kako pomembna je prilagoditev vožnje razmeram in pa tudi ustrezna priprava vozila nanje.

Sejemo sončno prihodnost – najboljša nacionalna zelena kampanja v Evropi

Sejemo sončno prihodnost – najboljša nacionalna zelena kampanja v Evropi

Slovenske železnice so prejele prestižno mednarodno nagrado za najboljšo nacionalno zeleno kampanjo v Evropi, ki jo podeljuje European Travel Commision – Rail Tourism Awards 2025. Gre za nagrado vseslovenskemu projektu, ki je prerasel v gibanje, Sejemo sončno prihodnost. Slovenske železnice so v sodelovanju z občinami letos spomladi ob železniških progah sejale sončnice  kot simbol svetle prihodnosti, upanja, vztrajnosti, skrbi za naravo in sodelovanja. Sončnice so v polnem razcvetu pozdravile evropski teden mobilnosti in simbolično povezale skrb za naravo, trajnostno mobilnost in lokalne skupnosti.

Čez 70 let nas bo na sončni strani Alp 230.000 manj

Čez 70 let nas bo na sončni strani Alp 230.000 manj

Ob spremljanju medijske histerije in brutalnega začetka abstinenčne krize levega bloka ob izgubi oblasti je mimo medijev zgrmel zelo pomemben podatek Eurostata glede katastrofalne demografske slike v Evropski uniji. Glede na najnovejše projekcije Eurostata naj bi se namreč prebivalstvo EU med letoma 2025 in 2100 zmanjšalo za 11,7 %. To pomeni predvideno zmanjšanje za 53 milijonov ljudi v EU do začetka naslednjega stoletja. Za Slovenijo to pomeni, da bo imela leta 2100 le še 1,9 milijona prebivalcev. In seveda posledično manj davkoplačevalcev.

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

V ponedeljek se je pri predsednici države Nataši Pirc Musar odvil prvi krog posvetovanj glede novega mandatarja. Rezultat je bolj ali manj pričakovan. Robert Golob je končno priznal, da (zaenkrat) nima glasov za sestavljanje vlade, pri čemer je v svojem stilu užaljeno, agresivno, žaljivo opletal z obtožbami o prevarantih, ki menda sestavljajo novo nenačelno koalicijo. Bolj kot Golobov pričakovan nastop je zanimivo obnašanje Janeza Janše. Javno je spet zatrdil, da ne sestavlja nobene koalicije, čemur morda verjamejo samo osnovnošolci nižje od petega razreda. Je pa res, da se je iz dogajanj v letih 2020 in 2022 nekaj naučil: z določenim zavlačevanjem bo poskušal vzpostaviti stanje, v katerem bo morala odhajajoča koalicija formalno prevzeti odgovornost za katastrofalno vodenje države in izredne razmere v javnih financah.

Monopol nad lažjo in oblastjo

Monopol nad lažjo in oblastjo

Dogajanje na slovenski politični sceni, ki ga je sprožila petkova izvolitev Zorana Stevanovića za predsednika Državnega zbora, je milo rečeno bizarno. Pa ne zaradi samega dejstva, kdo je postal predsednik, ampak zaradi povolilne histerije, panike na levici, ki je najbolj značilna za Gibanje Svoboda. V bistvu vse izhaja iz precej zaskrbljujoče predpostavke, prepričanja do sedaj vladajoče stranke, da jim nova vlada enostavno pripada. To so sicer govorili že pred volitvami. Ne glede na rezultat (še) vladajoče koalicije, ki je v Državnem zboru dobila le 40 poslancev so v nekem vzporednem vesolju očitno mislili, da bodo naprej vodili Slovenijo. Še bolj bizarno je izpostavljanje dejstva, da gre za politično korupcijo, da je nekdo “prevaral” volivce, lagal, ob dejstvu, da smo imeli zadnja štiri leta predsednika vlade, ki je v slovenski samostojni zgodovini verjetno izvedel največ prevar in povedal največ laži, kar je medijsko dokumentirano.

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Si lahko kdo predstavlja scenarij, po katerem Anže Logar postane mandatar s podporo SDS, krščanskih demokratov in Resnice? Resda je blizu znanstvene fantastike, vendar pa bi bil za t.i. desni pol v resnici edina rešitev. V tem primeru bi se Janez Janša preselil v Bruselj, saj bi se nova vlada zaradi nepojasnjene vloge evropske komisarke Marte Kos v prejšnjem režimu – zadnja knjiga zgodovinarja Igorja Omerze jo obtožuje sodelovanja z nekdanjo Službo državne varnosti – odločila za njeno zamenjavo. Bi bil komisarski položaj za Janšo dovolj, da se odreče poželenju po še četrtem mandatu?

Cene goriv in dodatne subvencije spet povečujejo zanimanje za električne avtomobile

Cene goriv in dodatne subvencije spet povečujejo zanimanje za električne avtomobile

Dogajanje na trgu naftnih derivatov, ki ga s svojimi mednarodnimi vojaškimi “ekskurzijami” diktira ameriški predsednik Donald Trump, ter dodatne subvencije države (sprejete v aprilu) so vsaj začasno spet dvignile zanimanje slovenskih državljanov za električna vozila. Googlov indeks iskanj pojma “električna vozila” v Sloveniji je dosegel najvišjo vrednost v zadnjem letu dni. Podoben vzorec kaže tudi iskalni pojem “električni avto”, ki je v tednu po objavi razširitve subvencijskega sklada zabeležil 37-odstotni skok v primerjavi s prejšnjim tednom in dosegel absolutni vrhunec v zadnjih 12 mesecih.

Kakšen bo vpliv anticepilcev na bodočo desnosredinsko vlado?

Kakšen bo vpliv anticepilcev na bodočo desnosredinsko vlado?

Pred enim tednom je Metka Paragi pisala Sabini Senčar, naj v stranki Resnica skuša ustaviti proces približevanje Janezu Janši. Zdaj je Sabina Senčar pisala Zoranu Stevanoviću, strankarskemu kolegu, in Janši, najverjetnejšemu bodočemu mandatarju, naj ne pozabita na predvolilne obljube. Med njimi ni le izstop iz Svetovne zdravstvene organizacije, ampak tudi novela Zakona o nalezljivih boleznih. Med volivci Resnice je namreč precej anticepilcev, ki jih levičarsko-desničarska psihoza ne zanima in jim je v bistvu vseeno, kdo bo vodil prihodnjo vlado. Zanima jih – in to dokazuje tudi pismo Sabine Senčar Stevanoviću in Janši – zgolj in samo anticepilska agenda.

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Ne glede na to, kako ceneni so poskusi nekaterih desnih likov, da bi opravičili petkovo sramoto v Državnem zboru in vse skupaj prikazali kot nekakšno zgodovinsko nujnost, pa v načelni politiki, kakršno so svoje dni zagovarjali slovenski demokrati, liberalci in socialdemokrati, še vedno velja, da cilj ne posvečuje sredstva in da tudi v politiki obstajajo meje spodobnosti, ki jih niti moralni relativizem ne more zabrisati. To ni moraliziranje, ampak preprosta ugotovitev, ki ima svojo zgodovinsko logiko, ki se je že večkrat tragično končala z mislijo o peklu in dobrih namenih. Vzrok za stanje, v katerem smo se znašli, je proporcionalni volilni sistem.

+IZJAVA DNEVA

+SMEH TEDNA