Priznanje Palestine

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

Ljudje se sprašujejo, zakaj so računi na položnicah za elektriko vedno višji, če pa je cena električne energije na trgu padla. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral izrazit skok cen električne energije v letih 2021-2023, ki je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov. Svoj delež pri končni ceni ima sicer tudi t.i. zeleni prehod: razogljičenje oziroma usmeritev v zelene vire energije pomeni višje cene. Vseeno pa to ni ključni razlog za visoke cene elektrike na položnicah. Trgovci oziroma posredniki z električno energijo so.

Hrvaški povolilni cirkus z Domovinskim gibanjem in ustavnim sodiščem v glavnih vlogah

Hrvaški povolilni cirkus z Domovinskim gibanjem in ustavnim sodiščem v glavnih vlogah

Po volitvah, ki so precej nenavadno potekale v sredo, kar je sicer v skladu z zakonodajo določil predsednik Zoran Milanović, na hrvaškem potekajo intenzivni pogovori o sestavljanju vlade. HDZ ima sicer udobno relativno večino 61 glasov, a za oblikovanje vlade jih potrebuje 76, kar se na prvi pogled glede na sestavo Sabora morda zdi enostavno, a zadeve niso povsem preproste. Napetosti je dvignilo še ustavno sodišče, ki je odločilo, da Milanović ne more biti mandatar za sestavo vlade, tudi če odstopi z mesta predsednika Republike. To odločitev so na levem političnem polu nekateri označili celo za državni udar.

Od(rešitev) za izmučeno Ukrajino

Od(rešitev) za izmučeno Ukrajino

Ameriški kongres je po mesecih bizarne blokade republikancev s prepričljivo večino (311 proti 112) sprejel paket pomoči za Ukrajino (in za Izrael ter Tajvan), kar bo v naslednjih mesecih gotovo vplivalo na potek vojne, ki jo je Putin z različnimi hibridnimi metodami zastrupljanja mednarodne javnosti, sejanja dezinformacij poskušal spremeniti v neskončno izčrpavanje Ukrajine, uničevanje njene strateške infrastrukture ter postopno zbijanje morale in vdajo Ukrajincev. Računica ruskega diktatorja se ni izšla, v ozadju ga lahko skrbi tudi vedno večji skepticizem Kitajcev do njegovega agresivnega “preurejanja” svetovne ureditve.

Evropske volitve: recikliranje “znucanega” Antijanša sentimenta prek trave, Palestine in evtanazije

Evropske volitve: recikliranje “znucanega” Antijanša sentimenta prek trave, Palestine in evtanazije

Zadnje dni smo deležni precej intenzivnega uvoda v kampanjo za volitve v Evropski parlament. Ob žalostnem propadanju, samodestrukciji Socialnih demokratov, lahko spremljamo tudi nekakšno “die hard” politiko vladajoče Svobode, ki želi državljane v stiski zaradi katastrofalnega vladanja z različnimi medijskimi spini odvrniti, preusmeriti od vseh njenih napak, laži, zablod in ponovno, vsaj deloma, prebuditi ideološki antijanša sentiment, ki jih je izstrelil na oblast.

Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.

Politično zavožen projekt COBISS.Net: Sprenevedanja, zavajanja in skrivalnice

Politično zavožen projekt COBISS.Net: Sprenevedanja, zavajanja in skrivalnice

Minilo je deset let, odkar je takratno Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport z ministrom Jernejem Pikalom na čelu politično in finančno blokiralo podporo projektu COBISS.Net. Junija bo minilo pet let odkar so prvi direktor IZUM-a v Mariboru (vodilni avtor sistema COBISS), nekdanji rektorji Univerze v Mariboru, eden od nekdanjih rektorjev Univerze v Ljubljani in prva rektorica Univerze na Primorskem ustanovili Civilno iniciativo za rešitev strateških razvojnih vprašanj javnega zavoda IZUM in projekta COBISS.Net z naslednjimi cilji: (1) Povrnitev političnega zaupanja v projekt COBISS.Net v ciljnih državah (Albanija, Bolgarija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Kosovo, Makedonija, Srbija in Hrvaška), (2) Povečanje izvoza izvirnega slovenskega znanja in izkušenj pri izgradnji nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in informacijskih sistemov o raziskovalni dejavnosti ter (3) Dvig ugleda Slovenije v ciljnih državah projekta COBISS.Net in v mednarodnih organizacijah, ki podpirajo približevanje držav Zahodnega Balkana evropskim integracijam. In kje smo danes?

Legalizacija “trave”? Kulturna vojna na področju omame

Legalizacija “trave”? Kulturna vojna na področju omame

Zadnja v sklopu referendumskih pobud, ki so razgibale dogajanje na domačem političnem parketu, je bila pobuda stranke SDS, da bi državljane Slovenije na posvetovalnem referendumu povprašali o tem, ali se strinjajo, da je potrebno predstavnike ljudstva, ki sedijo v parlamentu, testirati na prepovedane droge. Povsem resna ta pobuda SDS ni. A tudi povsem neresna ni.

+IZJAVA DNEVA

“Na ministrstvu za zdravje očitno mislijo, da je Fran Milčinski napisal Butalce kot priročnik, ker podvojitev dopustne čakalne dobe je kot, če bi policija podvojila dopustno hitrost v naselju s 50 na 100 km/h, da bi se število kršiteljev zmanjšalo.”

“Na ministrstvu za zdravje očitno mislijo, da je Fran Milčinski napisal Butalce kot priročnik, ker podvojitev dopustne čakalne dobe je kot, če bi policija podvojila dopustno hitrost v naselju s 50 na 100 km/h, da bi se število kršiteljev zmanjšalo.”

Ekonomist Matej Lahovnik ugotavlja, da je ministrstvo za zdravje namesto resnih ukrepov določilo, da se bodo dopustne čakalne dobe pač podaljšale, kar bo kozmetično popravilo statistiko tistih bolnikov, ki nedopustno dolgo čakajo na preglede. Ciniki se sprašujejo, ali ne bi bilo lažje sprejeti kar pravilnika, da ne sme nihče več zboleti. (Vir: Slovenske novice)

+SMEH TEDNA