Levi Logar?

Levi Logar?

V ponedeljek je Vladimir Prebilič ne glede na različne javne “usmeritve” iz ozadja o nedrobljenju levega pola napovedal ustanovitev svoje stranke. Ta naj bi nastala konec oktobra. Načrtovanje novice je bilo sicer precej posrečeno in verjetno dobro načrtovano, saj je Prebilič svojo kandidaturo v javnost vrgel pred začetkom šolskih počitnic in slovensko vsesplošno selitvijo v južne kraje. Svojo nominacijo za novega šefa levega pola je vrgel v “paco”, čeprav je še pred kratkim dejal, da brez enotne podpore levega političnega življa (beri Kučana) ne bo šel v prvorazredno domačo politiko. Zato je težko verjeti, da zadeve niso usklajene, ali pač.

Trumpov napad na Iran je usluga prijatelju Putinu in sredinec Kitajcu Šiju

Trumpov napad na Iran je usluga prijatelju Putinu in sredinec Kitajcu Šiju

Tisto, kar nas lahko tolaži, je nekakšna predvidljivost ali pa vsaj obvladljivost razmer, kajti obstreljevanje med Izraelom in Iranom se bo sčasoma umirilo, islamska republika bo morala žrtvovati svoj jedrski program, če bo režim hotel preživeti,. Ceno za vse to pa bomo plačevali lastniki avtomobilov po večjem delu sveta. Poleg tega je bilo po 13. juniju, ko je Izrael začel z napadi na cilje v Iranu, dejansko le vprašanje časa, kdaj bodo tudi ameriška letala in manevrirne rakete udarili po islamski republiki. “Neporavnani računi” segajo še v leto 1979, ko je konservativni kler strmoglavil preveč prozahodno usmerjenega šaha Rezo Pahlavija in razglasil islamsko republiko.

Kultura je, ko veš, da je, tudi če ne veš, kaj je

Kultura je, ko veš, da je, tudi če ne veš, kaj je

Ministrstvo za kulturo je najbolj oglaševana vladna institucija v državi. Njihov logotip je večji kot grb same države. Imajo lasten marketing, TikTok kanal, sodelujejo z vsako banko in vsakim reality šovom. Njihovo geslo: “Kultura je, ko veš, da je, tudi če ne veš, kaj je.” Vsak državljan je enkrat letno obvezen oddati “kulturno izjavo,” kjer opiše, kaj je letos ustvaril – tudi če je to samo fotografija bureka v vintage filtru. V zameno dobi točke, ki jih lahko zamenja za vstopnice, subvencije ali pogovor z nadintelektualnim botom “Govorica™”, ki ti razloži tvojo umetnino bolje, kot jo ti sam razumeš.

Iran bi imel lahko teoretično že letos prvo atomsko bombo

Iran bi imel lahko teoretično že letos prvo atomsko bombo

Poročilo Mednarodne agencije za atomsko energijo IAEA razkriva, da pravzaprav niče ne ve, kaj zadnji dve leti z jedrskim programom počnejo v Iranu. Islamska republika se je odpovedala sporazumu z Zahodom, ki ga je formalno razdrl sicer Trump leta 2018, zato da lahko danes razmišlja o tem, ali bi se pridružil Netanjahujevi križarski vojni proti teheranskim ajatolam. Dve leti po propadu tega dogovora je Iran naznanil, da se ne čuti več dolžnega spoštovati omejitev glede razvoja jedrskega orožja. Toda kaj pa če Iran atomsko bombo že ima!? Ali je na to sploh kdo pomislil?

Poplava prava in etike

Poplava prava in etike

Veliko posameznikov, ki prevzamejo vodilne funkcije v državi ali njenih podsistemih se obnaša tako, kot da se je razvoj slovenske družbe začel z njimi in zato pogosto spreminjajo zakonodajo ter utečene prakse tudi tam, kjer to ni potrebno, ali pa ne želijo nadaljevati že začetih zakonodajnih in drugih projektov svojih predhodnikov. K temu še posebej botrujejo ideološke in druge skrajnosti v politiki, zaradi katerih želi vsaka politična opcija, ki zmaga na volitvah, v čim večji meri izbrisati vse, kar so pred tem naredili njihovi politični nasprotniki, ter vse to nadomestiti z novimi zakonodajnimi in drugimi pristopi in rešitvami. Poseben dejavnik, ki vpliva na povečanje in slabo kakovost regulacije je tudi zloraba nujnih zakonodajnih postopkov v državnem zboru, saj se preveč zakonov sprejema na ta način.

Blef “dvojne rabe”

Blef “dvojne rabe”

Državni zbor je s precej bornim rezultatom in udeležbo pri glasovanju, 38 poslancev je glasovalo za in 6 proti, prejšnji teden potrdil vladno resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040, ki med drugim predvideva dvig izdatkov za obrambo na 3 % BDP, kar pomeni na približno 2 milijardi evrov na leto. Sicer še vedno manj kot zahteva NATO, kar bo postala politična zgodba sama po sebi. Vlada se je s svojo klasično blefersko strategijo sicer (spet) ujela v svojo past: zavezništvu NATO in EU z neko votlo resolucijo obljublja realen dvig obrambnih izdatkov, domači javnosti pa vzporedno “prodaja” t. i. dvojno rabo dodatnih investicij v obrambo, s čimer bolj ali manj odkrito sporoča, da bomo nekako “nategnili” zaveznike z kreativnim računovodstvom.

Kako daleč v Evropo lahko priletijo iranske rakete?

Kako daleč v Evropo lahko priletijo iranske rakete?

Po dveh predhodnih raketnih obstreljevanjih je tokratni spopad med Izraelom in Iranom že postal de facto vojna, zato je prvo vprašanje, ki si ga moramo zastaviti v Evropi, kdo bo v njej zmagal oziroma ali bi lahko Iran uresničil svoje grožnje in kakšno raketo poslal dlje od sredozemske obale. Kajti Islamska republika, kjer je na oblasti duhovščina, je znana kot najbolje založena država z balističnimi raketami na Bližnjem vzhodu. To pomeni, da ima v svoji orožarni ne le rakete kratkega, ampak tudi srednjega dosega, ki bi lahko teoretično priletele do 3.000 kilometrov daleč. To pa pomeni, da bi dosegle tudi večji del Evrope.

Kako na družbenih medijih manipulirajo z nami

Kako na družbenih medijih manipulirajo z nami

Za izdelavo lažnega novičarskega medija je danes potrebnih le nekaj dni in ker je umetna inteligenca vse močnejša in dostopnejša, je preplavljanje interneta s prepričljivimi, dobro napisanimi lažmi le še lažje. Zahod je v digitalni informacijski vojni z avtoritarnimi režimi, kot sta Rusija in Kitajska, in takšni režimi so danes v tej vojni uspešnejši. Rusija in Kitajska sta namreč več let spreminjali dezinformacije v enega osrednjih stebrov umetnosti vodenja države. Ne le, da ti režimi lažejo, temveč lažejo glasno, nenehno in na vseh razpoložljivih platformah. Rusija za državno propagando porabi skoraj 2 milijardi dolarjev na leto, kitajske medijske operacije pa so še bolj obsežne in netransparentne.

+IZJAVA DNEVA

+SMEH TEDNA