Pripravljeni na Trumpa 2.0?

Slika. FB Donald Trump

Avtor: | 12. februarja, 2024

Predvolilna tekma v Združenih državah Amerike vedno bolj intenzivno polni medije po vsem svetu. Deloma zaradi osnovnega bizarnega dejstva, da se v boj podajata precej starostno “iztrošena” kandidata, pri čemer s svojimi izjavami, ki kažejo na mejno opravilno sposobnost, gotovo izstopa kandidat demokratov Joe Biden, veliko razburjenja pa povzroča tudi kandidat republikancev Donald Trump s svojimi »šank« idejami in domislicami, ki lahko dodatno destabilizirajo že tako majavo globalno ureditev.

V osnovi ves svet zanima, se čudi, kako je možno, da vodilna svetovna demokracija v boj pošilja dva ostarela človeka, ki občasno nista čisto pri sebi. Kako je možno, da celotna ameriška republikanska, demokratska, multimilijonarska, NY, Hollywood, LA, Las Vegas mašinerija ne sproducira opravilno sposobnih kandidatov za vodenje prve, menda naddržave, ki bo poslala ljudi na Mars in še kam? Kaj, kje je “catch”? Komu to koristi?

Ponujajo jim, nam, dva možgansko in telesno skurjena upokojenca, en večinoma niti ne ve, kje je doma, drugi meni, da je Rusija njegova sosedska, prijateljska občina, ki sega od Japonske do Dunaja, kjer se vse spore reši s presežnimi količinami smodnika in litrom vodke ter nekaj tisoči tankov. Indija, Brazilija, Afrika … pa so za te arhaične politične ciprese itak kolonialne pravljične dežele. Banane, kokos, čaj, kakav … in te zadeve.

Ta, drugi, ki podpira v preteklost zataknjenega, “carskega”, ekspanzionističnega Putina, ki je hotel zavzeti menda “nacistično” Ukrajino v treh dneh (kot je priznal v zadnjem intervjuju, je imel menda napačne, nepopolne informacije, zato mu ni uspelo), še vedno podpira sanje o veliki Rusiji od Beringovega preliva do Baltika in Sredozemskega morja. Zrihtal je tudi intervju, svojega novinarskega “prijatelja” z Zahoda na tuckercarlson.com, ki je postal tragikomični promocijski portal Ruske federacije in Putinove agresivne ekspanzionistične politike.

Putin je Tucker Carlsonu razložil, da je vojna v Ukrajini v bistvu državljanska vojna med Rusi. Ta mu ni zastavil resnega podvprašanja na to temo. Če bi, bi verjetno končal v celici z Navalnim v Sibiriji. (Slika: tuckercarlson.com)

Komično, žalostno, povedno, tragično je, da domnevni novinar Tucker Putina ni vprašal, kam so izginili vsi kritični novinarji v Rusiji, pa zakaj ljudje, ki nekaj preveč vedo, padajo z balkonov s sedmega do osmega nadstropja blokov in podobnih konstrukcij. Pa zakaj so iz tekme za predsednika države izločeni vsi, ki so minimalna grožnja sedanjemu predsedniku? Pa zakaj opozicijski voditelji v Rusiji vedno pijejo radioaktivno, zastrupljeno vodo ali končajo na pokopališčih v rosnih letih svojega življenja? Pa zakaj je opozicijski voditelj Navalni v gulagu nekje v Arktiki brez dostopa do medijev?

Novinarska beda, seveda pa super promocija. Kot bi bil intervju s Hitlerjem leta 1941.  Tucker Carlson je novinarski predator prve sorte, ki je postal del vojne, propagandne industrije Rusije. Pač tako je. Denar je sveta vladar. Samo, da vemo, kam paše. Ni edini. Tudi na Zahodu mrgoli Tuckerjev. Za vse pa ne vemo, kam pašejo, zato je morda Tucker še najbolj “transparenten” na svoj način. Je pa tudi res, da nekateri ta razvpiti intervju vidijo kot nekakšen Putinov predlog za pogajanja. Upajmo, da imajo prav, čeprav je besedo mir izredno težko izluščiti iz Putinovega dvournega besedičenja o neobstoju Ukrajine kot resnične države. Gotovo pa morebitnih pogajanj o miru ne bi bilo, če Zahod Ukrajine ne bi vsaj minimalno oborožil. Brez tega samostojne Ukrajine ne bi bilo več.

V teh dneh je na nitki prihodnja ameriška pomoč Ukrajini. Ameriški Senat je sicer po medijskih mukah odobril nadaljevanje postopka za odobritev pomoči. Putin pa pred volitvami nujno potrebuje simbolični uspeh svojega osvobajanja Ukrajine. Tudi njemu doma postavljajo vedno več vprašanj o vsemogočnosti ruske vojske. V nedogled ne bo šlo. Verjetno bo Rusija simbolično “zavzela” do tal porušeno, požgano Avdiivko, zavzetje treh kilometrov požgane, porušene pokrajine bo Putin razglasil za strateško zmago. Žrtve niso pomembne. Po podatkih mednarodnih portalov (tudi ruskih družbenih omrežij), ki spremljajo to večmesečno “ofenzivo”, je (bo) za teh nekaj kilometrov razmeroma nepomembne ruševine padlo 30.000 ruskih vojakov (pa verjetno podobno število ukrajinskih) in njihovih plačancev. Humanitarna katastrofa, vojaška blamaža, eden večjih flopov na tej “bratski” fronti.

Mesto Avdiivka je deloma obkoljeno že leto dni. Pritisk Ruske vojske pa bo verjetno za ukrajinske branilce, ki jim že kronično primanjkuje streliva, v naslednjih dneh prevelik. No, morda pa tudi ne, mesto so Rusi pred več kot letom skorajda že zavzeli pa so jih Ukrajinci vsaj deloma potisnili nazaj. (Slika: liveuamap.com)

Putin pa spet močno računa na svojega presenetljivega prijatelja Trumpa. “Reagan se obrača v grobu”, je dejal sedanji predsednik poljske vlade Donald Tusk ob obnašanju novodobnih ameriških republikancev pri blokiranju pomoči Ukrajini. Hja, očitno Rusi niso problem, dokler niso na tvojih mejah, pravijo Poljaki in ostali, ki dobro poznajo to “vzhodno” nevarnost. Tudi Finci, ki so po desetletjih vztrajanja pri nevtralnosti sprevideli, videli nevarnost poblaznele Rusije in šli v NATO. Švedi tudi. Le zakaj?

Gremo nazaj k Trumpu, kaj prinaša njegov “domači” program, če ga sploh ima? Na kaj mora biti pozorna Evropa. Trump doma najprej napoveduje vojno drogeraškim kartelom, potem konec izumetničenega izobraževanja, vojno proti kriminalu, zunanjo politiko v korist ZDA, svobodo medijev, konec nadzora državljanov, več izdatkov za obrambo, varnost pred vplivi tujih sil … Kar všečno. (VIR)

V njegovem preprostem jeziku, ki ga redno prakticira na svojih zborovanjih, po domače to lahko pomeni manj ali celo nič pomoči Ukrajini, Evropi, razgraditev NATO pakta, dvomljiva pomoč Tajvanu, možna trgovinska vojna s Kitajsko, nove carine, omejevanje mednarodne trgovine, razgraditev povojne mednarodne ureditve, organizacij, egoizem, nepredvidljivost v mednarodnih odnosih … Vprašanje sicer je, koliko predvolilnih populističnih “neumnosti” mu bo njegova stranka dovolila izpeljati v praksi, če seveda zmaga.

Vse skupaj pa ima kljub vsemu eno povezovalno lastnost: večjo nestabilnost, manjšo globalno gospodarsko rast! Na to bi se sicer morala EU pripraviti tudi v primeru dementnega Bidena. Že sedaj se lahko upravičeno vprašamo, kdo, kako dejansko vlada ZDA, z vsem spoštovanjem do aktualnega predsednika. Je pa seveda to vprašanje primarno namejeno za volivce v Združenih državah.

Aktualni predsednik ZDA ne more več skrivati, da ni v najboljšem zdravstvenem stanju. (Slika: youtube.com)

V bistvu nič novega, ZDA to “oddaljevalno” politiko, politiko ukvarjanja s svojimi problemi, v neki mehki obliki izvajajo že sedaj, razen načina, surovosti uveljavljanja, PR, izvedbene strategije. Bistvo je, kako se bo EU prilagodila na vse te izzive nove svetovne ureditve. Namesto utopičnega sanjanja o prijateljstvu med vsemi svetovnimi narodi, ki ga med drugim izvaja tudi Slovenija kot nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov, bo EU potrebovala neko resno, samostojno, operativno razvojno politiko. Sedaj, v bistvu že včeraj.

Nujno je, da se konča brezciljno filozofiranje, spozna razvojne stranpoti, ki so značilne za trenutno Evropsko komisijo in številne jedrne članice. Drugače bo EU razpadla, implodirala v svojih, sicer plemenitih, a nerealnih idejah, ki niso več prilagojene realnosti, kraju, izzivom časa. Zanemarjanje potreb, želja Evropejcev bo prineslo vzpon nacionalističnih, t. i. samoohranitvenih radikalnih gibanj, strank. To se že kaže v Nemčiji, na Nizozemskem, v Avstriji

Napad Rusije na Ukrajino je bila prva streznitev, ki je vplivala na politike v EU na obrambnem, energetskem področju. Očitno ne dovolj. Spet so, smo zaspali in upajo (upamo) na srečni konec. Ne bo ga. Stebri prenovljene strateške razvojne politike Unije bi morali biti:

  1. redefiniranje samodestruktivnega, modnega, ekonomsko nepremišljenega, neučinkovitega “zelenega prehoda” in gospodarska rast, ki bo upoštevala obnašanja globalnih konkurentov (ZDA, Kitajska, Rusija, Brazilija, Indija …),
  2. energetska samozadostnost ob upoštevanju globalnih tveganj,
  3. zagotavljanje samooskrbe na področju hrane in ohranjanju podeželja ter kulture,
  4. zagotavljanje lastne obrambne strukture, neodvisne od ZDA,
  5. učinkovita zajezitev nelegalnih migracij in redefinicija družbeno razdiralne migrantske politike, ki ogroža kulturne temelje Evrope in socialno kohezijo.

S tem, podobnim programom, bodo verjetno zmagale stranke na naslednjih volitvah v Evropski parlament.

So pa v to konfuzno mednarodno politiko ujeti tudi naši domači politiki, ki se sicer trenutno bolj kot z državljani, svetovnim redom …ubadajo z raznimi nepremičninskimi posli. Levi pol nekako implicitno navija za ameriške Demokrate, čeprav ti v nasprotju z njimi podpirajo še večjo pomoč Ukrajini, desnica pa navija za Trumpa, ki se neokusno “brati” s Putinom, čeprav brezkompromisno podpirajo Ukrajino.

Da vprašanj Palestine, Irana, Kitajske … demokracije, človekovih pravic, pravic žensk, LGBTQ skupnosti in zmedenega, nekonsistentnega odnosa domačih političnih akterjev do teh, milo rečeno nedemokratičnih režimov, sploh ne odpiramo.

24 komentarjev

  1. slavkope

    Pravzaprav je najbolj šokantno, kako podobno se le še formalistično “demokratično” oblikuje trenutna oblast v ZDA in RS.

    Ob vse večji volilni abstinenci razočaranih državljanov ter ob vse bolj pogubnem ne-zaupanju volivcev v veljavni volilni sistem ter predvsem v politično kontaminirane volilne organe, ki glasove brez ustreznega nadzora preštevajo in samovoljno dokončno razglašajo volilne izide, so doseženi volilni izidi predvsem v službi neformalnih političnih interesov in sil “statusa quo”, ki nadzirajo vse politično in medijsko dogajanje iz nedotakljivih ozadij politično-kriminalnega podzemlja.

    Vse bolj nepregledno in neprepričljivo proizvedeni volilni izidi vržejo v organe začasne politične oblasti vse bolj politično, intelektualno in celo zdravstveno (duševno in telesno) šibke in celo opravilno nesposobne začasne voditelje, ki v najboljšem primeru še zmorejo pragmatično in oportunistično opravljati rutinske zadeve državniškega in diplomatskega administriranja, ne premorejo pa nikakršne dolgoročnejše strateške razvojne vizije gospodarskega, socialnega, varnostno-obrambnega, ekološkega, energetskega … razvoja lastne države in skupnosti zaveznikov.

    “Uzdaj se use in u svoje kljuse!”, je staro ljudsko vodilo, podobno Trampovemu vodilu “USA first!”.
    Kdor bo prej dojel, da je “vrag odnesel šalo” in da bomo morali Slovenci ter državljani RS sami in v zavezništvu s članicami EU in Nata z vsem zmogljivostmi najprej sami odgovorno in požrtvovalno poskrbeti za svojo varnost in suverenost ter nadaljnji gospodarski in družbeni razcvet, si bo zagotovil največje zaupanje in podporo med volivci.

    • Rokovnjac

      Ob vse večji volilni abstinenci razočaranih državljanov ter ob vse bolj pogubnem ne-zaupanju volivcev v veljavni volilni sistem !

      To ni veljalo za zadnje presdetial election.Biden je bil zmagovalec prav zato,ker je veliko ljudi volilo,zakaj in kako,?Vsi upravicenci so dobili po posti volilne listice in in obkrozili Bidna, spet zakaj.?To je tle tako enostavno,V gloirious US of A je veliko vec beracev,kot pa bogatasev.Beraci volijo demokrate,pa ce se Trumpelj na glavo postavi!Kapish?…Jaz sem ga volil zaradi Melanie!!!

  2. Zare

    Menim da avtor pravilno ugotavlja, kaksna katastrofa nas caka z nemskim ZELENIM PREHODOM. Nekje sem zasledil (ne vem, tocno, kateri avtor je to napisal, je bil pa nas slovenski novinar / kolumnist), da je to nemski nacizem 21. stoletja.

  3. ren

    Izredno slabo bi se končalo, če Američani – denimo v 2. vojni – ne bi pomagali Evropi. Zmagali bi Nemci, saj so Američani z orožjem in drugim vojaškim materialom pomagali tudi CCCP. Evropa v tej vojni sama ne bi mogla zmagati. Brez USA tudi zdaj ne bi mogla, če bi jo napadli Rusi. Upajmo, da bo Trump spremenil mnenje. Navsezadnje sta obe njegovi ženi Evropejki.

      • ren

        Ne poznam tega linka, toda tista “pravda” me spominja na moskovsko Pravdo. Tudi slo komunisti so popolnoma popačili zgodovinopisje.

  4. rOKC

    Eno kar deli ZDA in Evropo je tudi to, da je ZDA vedno bila bolj konservativna, desna, tudi bolj vojaška in se ni zafrkavala glede prehranske, energetske, tehnološke moči.

    Evropa se je pa igračkala kvazi “velesilo” na papirju …

    Trump je morda bedak, ampak kako je ta bedak v OZN-u jasno okrcal Nemčijo, da se je s plinom prodala Rusiji. Zdaj, da to vidi en “bedak” Trump in noben normalni politik v Evropi je pa tudi milo rečeno nenavadno …

  5. Miller

    Bruselj je pokleknil pred gospodarjem iz Washingtona in je storil samomor s sankcijami, ki so se dobro prijele in jih voditelji držav EU pridno zalivajo. Lokomotiva EU na povodcu pentagona se je ustavila in je v recesiji.

    Ko se prebivalci EU ukvarjajo s preživetjem, ki so POSLEDICA samomorilnih sankcij, voditelje eu zanima fronta v ukrajini in nagovarjajo prebivalce z idiotizmi naj izdelujejo orožje, ker gre za biti ali ne biti.

    Rusko gospodarstvo v času najhujše osame in sankcij, beleži po IMF od leta 2023 cca 3% gospodarsko rast.
    Antiruska propaganda je postala luknjičava, kot švicarski sir in je že tragikomična, verjamejo pa ji le še nerazgledani verniki..

    Od nekdaj obljubljenega EU raja je ostala samo še karnevalska povorka.
    1984

    • Peter Klepec

      Samo vi ste eden redkih razsvetljenih.
      Sicer pa smo po vase itak mrtvi.

  6. APMMB2

    ZDA in Evropo so zasedli nesposobni in nespametni levičarji zapakirani med zelene, Wokerje, LGBT+ in podobne. To je popolna dekadenca, ki razgrajuje zahodni svet, zahodno civilizacijo.
    Nujno je potreben oster preobrat v desno, če želimo ohraniti svojo kulturo, svojo demokracijo, svoj način življanja.
    Da bo bolj jasno, naj navedem vzporednice med ZDA in Slovenijo.
    Obe državi, ena velesila, ki naj usmerja svet in druga grahovo zrno v Evropi, sta žrtvi levičarjev.
    V ZDA se je pojavil Trump, v Sloveniji pa Janez Janša.
    Vsa leva srenija v ZDA se je spravila nad Trumpa, ki je želel ponovno utiriti ZDA. Vse kar je naredil so levičarji nemudoma ocenili kot neumnost, nasilje, ogrožanje človekovih pravic. Podobno se je dogajalo v Sloveniji. Trump je postal prvovrstni bedak, ki se ga je potrebno znebiti na vsak način, tudi z lažmi in volilnimi prevarami.
    Prav enako se je godilo Janezu Janši v Sloveniji.
    Čeravno je prevzel vlado in Slovenijo s praznimi skaldišči zaščitnih sredstev, s popolnoma nepripravljenim zdravstvom in vstopil v covid krizo jo je dokaj uspešno speljal. Zagnal je gospodarstvo in izkoristil finančno situacijo,ki jo je nudila EU.
    Podobno je počel Trump v Ameriki pod sloganom America First.
    Pod tem sloganom je začel krepiti Ameriko in jo ponovno uspostaviti kot velesilo.
    Pred vsem je napovedal boj z levico in gibanji,ki po svetu sprožajo nemire in vojne.
    Kitajcem se je uprl in jim napovedal tekmo, stresel je bolanega Kim Jon Una in bi ga, če bi nadaleval mandat tudi dokončno ukrotil.
    Evropo je pozval k enakopravnemu zavezništvu, čemur pa se je Angela Merkel uprla, saj ni verjela, da Rusija ni zaveznik Evrope, temveč sovražnik.
    Ameika je sama krvavela za ohranjanje demokracije, med tem, ko se je Evropa držala po strani.
    Trump zahteva enakopravnost. Če Evropa daje za obrambo manj kot 1% BDP, Ameika pa 4 ali 5 %, da brani zahodno civilizacijo, to ni pravično. Koliko daje za obrambo Slovenija? Kdaj bosta v NATO vstopila dva slovenska motorizirana bataljona? Najprej jih formirajmo, usposobimo in nato kritizirajmo Trumpa. Če je izjavil, da ne bo branil takšnih, kot smo Slovenci ima prav. Pometimo najprej pred svojim pragom.
    Sedaj Amerikanci brzdajo Hutije in omogočajo plovbo po Rdečem morju ladjam, ki tudi dovažajo dobrine v Slovenijo in polnijo Koprsko luko.
    Je Golob poslal Triglav v rdeče morje?
    Trumpa so odžagali demokrati in postavili za predsednika Bidena.Kdo je torej zakrivil napačen izbor?
    Podobno je v Sloveniji. Levičarji so nam ustoličili Goloba. Kaj smo z njim dobili? Demokracijo? Poštenje? Blagino? Odlično zdravstvo? Šolstvo? Davčno reformo?
    Oboji: Američani in Slovenci plačujemo nespametnost. Američani laho nespametnost odpravijo že letos. Do kdaj pa bomo v Sloveniji čakali na normalnost?

  7. Andrej Muren

    ZDA trenutno nimajo sreče s predsedniškimi kandidati. To pa je za Evropo lahko le dodatna vzpodbuda, da se čim prej postavi na lastne noge.

    • rOKC

      Kar jaz spremljam je veliko krivde, ker so v ZDA dopustili razmah (komunistične) Frankfurtske šole na ameriških univerzah in tega niso preganjali, potem pa je levo-sredinska demokratska stranka pustila, da jim je ta kader prišel k njim, dodatno so še ideološko (napačno) zaostrili s Sandersom.

      Demokrati so imeli včasih vrhunskega Billa Clintona, saj tudi Obama je bil čisto ok. Ampak pustili so, da je stranka šla v smer kulturne vojne z LGBTQ-jem in s socialnim progresivizmom, kopiranim iz levičarske Evrope, ki se je razmahnil na East in West coastu.

      To pa NI ameriško, ameriška levica je vedno bila zelo, hja ‘ameriška’ zelo ‘pull yourself up by the bootstraps’, kot v času Great Deala pod FDR-jem. Nekateri celo trdijo, da je prvi izlet v neameriško levičarstvo naredil predsednik Lyndon Johnson v šestdesetih s svojo ‘Great Society’ prerazdeljevalno politiko. Ta struja je nato takrat sesula demokratsko stranko, ko so komunistični študenti in anarhisti sesuli kandidaturi Humpreya in McGoverna v sedemdesetih, Jimmy Carter pa je nato bil en izmed najbolj šibkih predsednikov ever, in nato je prišel VELIKI Ronald Reagan.

      Seveda, ko je Hillary pred leti prinorela ven z ‘deplorables’ je vrag ušel iz steklenice – tega demokrati izpred 30 let nikoli ne bi govorili, to je bilo mimo vseh meril.

      Na vse to so reagirali republikanci s Trump-om, po lastni eskapadi z neo-konservatizmom. Sicer pro-business odnos republikancev nikoli ni bil sporen a vendarle jim je George Bush mlajši naredil ogromno škode z neokoni in Irakom in Afganistanom. Trumpove ideje v prvem predsedniškem mandatu pa so bile dejansko kar blizu idejam republikancev pred WWII, z malce republikanskega populizma 19. stoletja.

      Napaki Trumpa (ki sta vodili v poslabšanje politične situacije) sta IMHO dve:

      1) Odziv na COVID: Trump bi brez Covid-a, ki so mu ga naštimali Kitajci iz Wuhana GLADKO zmagal v drugo. Če bi se vsaj malce zadržal in bi ob upravičenih bolj zmernih ukrepih kot v Evropi, pokazal malce empatije do starejših, se ne bockal s Fauci-jem, in pustil pri miru teorije z Ivermectinom, potem njegovi sledilci ne bi tu naredili toliko zgage.
      Sicer Trump s programom Warp Speed je zaslužen za hitro izdelavo cepiva proti COVID-u.
      2) Neizpolnitev obljube infrastrukturno, gospodarske preobrazbe Main Streeta v gospodarsko opustošenih okoljih. Tu je izpustil ogormno priložnost, pravilno je ocenil pomanjkanje vložka v infrastrukturo a tu ni naredil obrata proti malce FDR New Deal strategiji. Tudi je malce čudno takrat spodbujal neke investicije, ki se niso izšle (Foxconn v Wisconsinu).
      Ironično so Trumpovo pravilno oceno skopirali Demokrati, jo prepakirali v Green Deal in sedaj kot “lastno” idejo furajo velik infrastrukturni projekt obnove Amerike (infrastruktura + reshoring, nove fabrike, nove tovarne čipov itd.)

    • Peter klepec

      Ne vem, ce se zavedate kaj pomeni v tem kontekstu „postaviti se na lastne noge“?
      Toliko denarja Slovenija nima ne na kratek, ne na dolgi rok, pa ce vsi takoj in za stalno nehate „hodit na morje“.

  8. deni

    So se že našli pametnjakoviči.

  9. deni

    Seveda je bilo in še bo prelitega veliko črnila o fenomenu Trumpa in Bidena. Zakaj so republikanci nominirali oholega, prevzetnega, egocentričnega narcisoidnega politikanta za kandidata za predsednika ZDA? Kakšni interesi so v ozadju? Ali neke, nekoga drži za j…a s kakšnimi ne ravno čednimi posli? Najbolj pada na sum, da naj bi ga odločevalci v ozadju, nekakšni strici iz ozadja vodili kot marioneto. A ni politika Amerike preresna zadeva in ne igračkanje za svoje parcialne interese.

    Najbrž na stavnicah premočno vodi proti senilnežu, ki je znan po bajdenizmih in ne loči niti predsednikov velikih držav in prestavlja države sem in tja kot nepomembne figurice. Še otrok zna sestaviti puzzle, da se lego kock niti ne omenja. Starček Trump bo v vsakem pogledu, da se TV duelov niti ne omenja, našišal še hujšega starčka in ga pohodil kot gosenico.

    Ima trobentar prav glede Evrope kot take. Vsaka država, skupnost itd. je najprej sama dolžna poskrbeti za svojo varnost in se ne zanašati na druge. Putin je to, kar se mu ne more reči drugače kot gobezdanje, označil kot brezpredmetno in omenjal stare strukture itd. ki vodijo ZDA, češ, ko bo predsednik tromba se pač ne bo nič spremenilo. Obenem pa se v brk smeji dekadentnemu zagamenemu zahodu in še priliva olja na žerjavico.

    EU ima okrog 450 milijonov prebivalcev, napram 143 milijonov Rusov. Razmerje med Eu je skoraj 1 proti 4 in če prištejemo še Britanskih 56 milijonov znese skupaj pol milijarde. Potem pa se cela Evropa trese pred apetiti velikega avtokrata. Zakaj že? Zato ker je Rusija od Putinovega ustoličenja vlagala ogromna sredstva v vojno industrijo z denarjem od nafte, plina itd. ki ga je Evropa veselo kupovala. Kar bo še potrebovala pa z lahkoto dobi kjer hoče, ponudnikov kupčevanja z orožjem pa že od pamtiveka ne manjka in za dober se dobi prav vse. Sploh v trgovini z orožjem.

    Medtem pa je Evropa kakor Trnjulčica spala in čakala na princa na belem konju, da jo reši iz trnja. Seveda Evropo ni pikalo, dokler ni prišel, pa ne princ, temveč kralj Trump in jo zbudil s tem, da ji je nalil čistega vina. Tako zbujeno Trnjulčico pa je medtem že ogrožal sosednji kralj. Vendar Trnjulčica v obliki Evrope je še kar dremala, in sanjala sanje pravičnega in živela v utvari, dokler končno ni spregledala. Ampak kot vsaka stvar v življenju, vse potrebuje svoj čas.
    Tistih ubogih 1 do 2% BDP namenjenih obrambi je prej kot ne le Blažev žegen. In, če cela Evropa ne stopi skupaj pod eno marelo se kaj slabo piše. Sanje SZ in najbrž tudi naslednice Rusije so bile kot že rečeno v prispevku že po koncu II. sv, vojne kako zasesti od vojne oslabljeno Evropo in jo pokoriti do obal Atlantika.

    Globalno gledano je Rusija po številu prebivalstva res daleč zadaj, vendar Putin razume rusko naravo in ko gre zares, vrag vzame šalo in se ne gleda na žrtve temveč na cilj. Vsa moderna orožja so in bodo sofisticirana do skrajnosti, ampak na koncu koncev se vojne odločajo s pehoto na bojišču.
    Seveda se Putin preveč zaveda pomena poženščenih Evropejcev, pa ne mislim žaliti žensk, ker znajo biti v danem trenutku veliko bolj sposobne se bojevati kot metrosexualci, mamini scrkljančki. Samo za primer Izraela, kjer so ženske enakovredne moškim ali pa še bolše vojakinje.

    V glavnem, filozofirajo naj filozofi, ki znajo presneto dobro obračati, kar se obrniti da. Resne stvari pa prepustiti resnim in odločnim ljudem, da bo mogoče kdaj Rusija samo še sosed in partner, ne pa grožnja. Kako doseči to, ve vsak pametnjakovič ob šanku, drugo pa je resno delo strokovnjakov izučenih za strategije, tako vojaške, politične kot vse kar spada v ta kontekst, da se iz relativno lokalne vojne ne sprevrže v katastrofo.
    Po vsaki končani vojni sledijo mirovna pogajanja, vendar brez ljudi tudi ta ne bodo več potrebna. Preprosto, tisti atomi zaenkrat še v mirujočem stanju bodo opravili svoje delo, ker v vojnah takšnih ali drugačnih se najdejo psihopati in narobe, namerno ali nenamerno pritisnjen gumb lahko sproži verižno reakcijo. Kaj temu sledi pa naj si vsak zapiše za uho!

  10. BraNe

    Še en prispevek Nato propagande.

    • Tilen Majnardi

      Aha, v katerem delu pa? Hvala.

      • Miro

        Aha, v vseh delih.

      • Brane Bogdanović

        – sanje o veliki Rusiji
        – padlih 30.000 Rusov (to je nemogoče preveriti)
        – nevarnost poblaznele Rusije za Finsko in Švedsko!?
        – razgraditev Nato pakta s strani Trumpa

    • bepi schiavo

      Dear BraNe, ne razumem take reakcije, precej VOTLO.

      v poduk naslednjim tvojim, takim demokratičnim reakcijam, ti p svetujem, da če se prijatelj,znanec sprevrže v homoseksualca, MU NIKOLI NE OBRNI HRBTA!

      • Luka

        Saj vidiš že po imenu (nadimku), da je podpornik rusije. Po rodu iz države, ki se vedno baha, na koncu pa vse vojne izgubi. Tudi zadnjo zato pa sovraži NATO.

      • Rokovnjac

        v homoseksualca, MU NIKOLI NE OBRNI HRBTA!

        Tle se pa morajo vsi strinjati s tabo,kajti namrec,vsi dobro veste katera stran se najbolj dopade buzerantu!

  11. Dolfe

    Upam, da kdo z vlade tole bere.

    • kdorkoli

      Nič ne bo z upanjem: ta vlada bere samo jedilne liste…

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

Lokalne volitve v kosovskem “loncu”

V nedeljo so potekale pete lokalne volitve na Kosovu od razglasitve neodvisnosti leta 2008, drugi krog je predviden za 2. november. Zaradi napetosti je v nekaterih regijah KFOR okrepil svojo navzočnost, saj si mednarodna skupnost nikakor ne želi novih zaostrovanj, pri katerih bi lahko imela v ozadju prste tudi Rusija. Župane in predstavnike občinskih skupščin državljani Kosova volijo v 38 občinah. Rezultati teh volitev imajo ključen vpliv na politično stabilnost, integracijo manjšin in mednarodni ugled države. Če bo Gibanje za samoodločbo (LVV) ohranilo ali razširilo nadzor nad večino občin, bi to okrepilo položaj premierja Albina Kurtija v pogajanjih z mednarodnimi akterji, vendar bi lahko hkrati poglobilo notranjo polarizacijo, zlasti če bosta opozicija in srbska skupnost volitve ocenili kot nepoštene in nepregledne.

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Zakaj so slovenske sankcije proti Dodiku votle

Sklep vlade, da razrešenega voditelja bosanskih Srbov razglasi za nezaželeno osebo v Sloveniji, ima dve plati. Prva je svetla in kaže na pripravljenost slovenske oblasti, da tudi z dejanji pokaže načelnost, ko gre za sankcije zoper kompromitiranega in v primeru Milorada Dodika celo pravnomočno obsojenega tujega političnega voditelja. Druga stran je bolj problematična: Slovenija je sanklcionirala zgolj Milorada Dodika, ne pa tudi njegovih širših družinskih članov, ki so v naši državi dejansko poslovno in tudi siver aktivni. Zlasti sin Igor Dodik, ki je v Sloveniji praktično vsak mesec.

Putin je predsednik vojne, mir ni v njegovem interesu

Putin je predsednik vojne, mir ni v njegovem interesu

Rusija v skladu s svojo strategijo sprenevedanja, laganja in ciničnega posmehovanja seveda zavrača vse obtožbe, da so bili droni na poljskem nebu namerna provokacija. Spomnimo, enako lažnivo so Rusi trdili, da leta 2014 v Ukrajini niso sestrelili malezijskega letala na letu MH17 in umorili 298 potnikov, da “zeleni možici”, ki so prav tako leta 2014 začeli z okupacijo Krima nimajo nobene veze z rusko vojsko… Še dan pred napadom na Ukrajino 24. februarja 2022 so Rusi prisegali, da nimajo nobenega načrta za napad, v sedaj že skorajda štiriletni vojni pa po njihovih zatrdilih nikoli niso napadli civilnih ciljev, ugrabljali ukrajinskih otrok, uporabljali iranskih dronov, severnokorejskih raket, streliva…. Ob vsej tej poplavi dokazanih Putinovih laži in zločinov je resnično neverjetno, skrajno bizarno, kako nekateri zahodni politiki s Trumpom na čelu še vedno ne razumejo prave nravi in namer ruskega diktatorja.

Holivudska taktika za drugi mandat

Holivudska taktika za drugi mandat

V šolske klopi se po sproščenem poletju vračajo šolarji, v državnozborske izbranci ljudstva, vlada pa je, z izjemo njenega predsednika, svoje dopustovanje končala s prvo popočitniško sejo že v četrtek. Na tej je sprejela najbolj nujen ukrep – nakazilo dodatnih 10 milijonov evrov za RTV Slovenija, menda za programe manjšin. Veliko dopusta pa gotovo niso imeli pripravljalci predvolilne strategije največje vladne stranke, obrisi te se že kažejo v zadnjih poletnh dneh. V njenem jedru bo odvračanje pozornosti javnosti od neizpolnjenih obljub, problemov, ki jih je ustvarila, ali ni rešila vlada, ter minimiziranje številnih spornih ravnanj predsednika vlade. Za ustrezno “prepariranje” volivcev bodo verjetno uporabljena praktično vsa sredstva in prijemi. Naloga je glede na realno stanje v državi gromozanska, ampak glede na izkušnje nekaj prejšnjih volitev ne nemogoča. Sploh ob ustreznem “angažiranju” ključnih medijev, ki bodo imeli nalogo ustvariti nekakšen vzporedni svet, ki bo pokazal na zgodovinsko uspešnost te vlade, genialnost njenega predsednika ter nepredstavljive nevarnosti ob morebitni zamenjavi oblasti.

Bitka za Arktiko

Bitka za Arktiko

Arktika postaja vse pomembnejši dejavnik v svetovni geopolitiki in gospodarstvu zaradi svoje edinstvene kombinacije naravnih virov in strateške lege, ugotavlja analiza ljubljanskega Inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije (IFIMES). Arktika je najsevernejša regija planeta in pokriva površino približno 14,5 milijona kvadratnih kilometrov, razdeljena pa je na pet držav – Rusijo, Kanado, Združene države Amerike (zvezna država Aljaska), Norveško in Dansko (Grenlandija). Zaradi tega je Arktika izjemno kompleksen geopolitični prostor, kjer se prepletajo interesi velikih držav in novih globalnih akterjev. Glede na obilje naravnih virov in strateški pomen pomorskih poti je ta del sveta postal igrišče za tekmovanje za moč ter razvoj diplomatskih in vojaških zmogljivosti. Vprašanje suverenosti in teritorialnih pravic v tej regiji bo še posebej pomembno v bližnji prihodnosti.

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

Ob idejah o uvedbi univerzalnega otroškega dodatka se velja spomniti, da slovenska zakonodaja že zdaj pozna otroški dodatek in olajšavo za otroka (otroke). Državni proračun oboje skupaj letno stane okoli 600 milijonov evrov. Pri otroškem dodatku gre za socialni instrument, ki je povezan z višino osebnega dohodka, olajšava za otroka pa pomeni, da država vsem staršem za vsakega otroka mesečno izplačuje okoli 110 evrov podpore ne glede na njihov socialni status. Smiselno bi bili torej odpraviti tako otroški dodatek po dohodkovnih cenzusih kot tudi olajšave za otroke pri izračunu dohodnine ter enostavno vsakemu otroku izplačali 110 evrov mesečno, kar bi bil neke vrste univerzalni otroški dodatek. Učinek bi bil enak tako za starše kot tudi za proračun, bi pa bistveno poenostavili birokratske postopke, ki nas na letni ravni stanejo 10 milijonov evrov.

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Priznanje Palestine: Zgolj politični marketing Zahoda ali vseeno kaj več?

Palestinsko vprašanje ostaja odprta rana na Bližnjem vzhodu, ki zahteva iskren in odgovoren pristop vseh vpletenih. Priznanje Palestine brez prave državnosti ostaja predvsem simbolična in marketinška poteza brez dejanske teže in učinka. Palestici si zaslužijo pravico do življenja v lastni državi, v miru in dostojanstvu, skupaj z Izraelom. Le medsebojno priznavanje in dialog prinašata trajen mir, ugotavlja analiza ljubljanskega inštituta za balkanske in bližnjevzhodne študije. Mir med Palestinci in Izraelci bo zahteval velik pogum, saj bo nujen kompromis za sobivanje, tako kot med Nemci in Franczi, ki so se borili več vojnah (1870-1945), danes pa so ključni partnerji v Evropski uniji. Samo sprava bi prinesla trajno stabilnost ne le na Bližnjem vzhodu, ampak tudi v mednarodnih odnosih nasploh.

Tako zelo si želijo miru, da bi bili zanj pripravljeni požgati ves svet

Tako zelo si želijo miru, da bi bili zanj pripravljeni požgati ves svet

Potrebe po obrambi so vzpostavile državo, ki je osredotočena na varnost in nadzor, avtoritarno državo, ki je prepričana, da se mora nenehno spoprijemati z notranjimi in zunanjimi grožnjami, in da je edini način, na katerega lahko to počne, s silo in preventivno. To je ideja, ki jo tudi Vladimir Putin omenja v svojih spominih: da je namreč ena od stvari, ki se jih je naučil od pouličnih tolp v Leningradu svoje mladosti, da če se že moraš zaplesti v spopad, moraš udariti kot prvi. Te Putinove zgodnje življenjske izkušnje z leningrajskimi pouličnimi tolpami lahko danes razumemo tudi kot nekakšno karikaturo ruske vojaške doktrine.