Da za univerzalni otroški dodatek, ne za 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov

United Nations Photo (Flickr)

Avtor: | 25. avgusta, 2025

Hrvaška vlada je napoevdala uvedbo uvedbo univerzalnega otroškega dodatka po vzoru nekaterih drugih evropskih držav. Univerzalni otroški dodatek poenostavljeno pomeni, da je vsak otrok upravičen do dodatka ne glede na socialni status družine in se ga razume kot del družinske politike. V Sloveniji je izplačilo otroškega dodatke povezano z višino dohodka v družini in je torej del socialne politike. Nižji ko so povprečni dohodki na člana družine, do višjih otroških dodatkov je družina upravičena. Ideje o uvedbi univerzalnega dodatka so se v preteklosti končale pri denarju. Tudi na Ministrstvu za solidarno prihodnost so potrdili, da ne pripravljajo kakih zakonskih sprememb, da pa “potekajo interni razgovori znotraj strokovnih služb”.

Ob takšnih informacijah se postavlja vprašanje, ali v vladnih strukturah – pa tudi drugje – nihče ne pomisli, da imamo v Sloveniji že ves čas v davčni zakonodaji uvedeno tudi olajšavo za otroke, katere učinke bi lahko umestili med pomemben del družinske politike. V skladu z določili Zakona o dohodnini lahko pri izplačilu plače starši uveljavijo olajšavo za vse otroke in si pomembno znižajo plačilo dohodnine. Za razliko od otroškega dodatka se ta prejemek na plačilni listi sicer ne vidi, ker se odraža samo v nižjem plačilu dohodnine, kot če olajšave ne bi uveljavljali, a je po višini podoben kot otroški dodatek. Predvsem pa je za to olajšavo značilno, da deluje v obratni smeri socialnih korektivov. Ta olajšava ali prejemek v obliki nižjega plačila dohodnine se namreč z višino plače povečuje – več kot nekdo zasluži (in ima otroke), do večjega popusta pri plačilu dohodnine je upravičen.

Poglejmo podatke o finančnih učinkih otroških dodatkov in olajšave za otroke na konkretnem primeru na priloženi sliki. Upoštevali smo najbolj standardni primer družine, kjer sta oba starša zaposlena, imata enako plačo in dva otroka, mlajša od 18 let. Lahko bi sicer upoštevali tudi drugačno razmerje plač staršev, a rezultati ne bi bili bistveno drugačni, zato izbrana varianta v zadostni meri odraža učinke, ki jih želimo predstaviti.

V Sloveniji je v veljavi zakonodaja, ki omogoča, da starši za svoje otroke do starosti 18 let zaprosijo za izplačevanje otroškega dodatka. V ta namen oddajo vlogo na Center za socialno delo (CSD) in ta na osnovi povprečnega dohodka v družini določi višino dodatka za posamezno leto.

Družine z najnižjimi dohodki so upravičene do 144 evrov mesečno za prvega otroka in nekaj več za drugega, nato pa se z rastjo dohodkov družine ti zneski v osmih razredih znižujejo. V zadnjem dohodkovnem razredu do 1.293 evrov mesečnega dohodka je otroški dodatek za enega otroka 25 evrov, ob višjih dohodkih pa starši do dodatka niso več upravičeni. To je osnovna višina dodatka, ki se v specifičnih primerih lahko tudi poveča, a tega v tem prikazu ne bi vključevali.

Na spodnji osi slike so navedene različne višine mesečne bruto plače vsakega od staršev (kot da prejemata oba enako plačo), začenši s 1.000 evri, nato tudi primer z minimalno plačo (1.278 evrov bruto mesečno), zatem pa še različne višine plač vse do variante z bruto mesečno plačo v višini 10.000 evrov. Z rdečo črto je torej navedena višina otroškega dodatka za enega otroka, ki ga prejema družina glede višino dohodkov. Trend je seveda pričakovan. Pri dveh minimalnih plačah prejme družina 99 evrov povprečno za enega otroka mesečno, pri 4.000 evrov bruto plače mesečno 30 evrov, pri višjih prejemkih pa družina ni več upravičena do otroškega dodatka.

Po uradnih podatkih je lani v Sloveniji po teh določilih prejemalo otroški dodatek 320.000 otrok. Skupni izplačani znesek iz proračuna je znašal 279 milijonov evrov ali v povprečju 73 evrov na otroka mesečno.

Vir: FURS, MF, lastni izračuni

Povsem drugačna slika pa je dodatnem prejemku zaradi uveljavljanja olajšave za otroke. Višja ko je plača, višji so ti prejemki kar prikazuje modra črta na sliki. Ker pa ti prejemki niso nikjer neposredno prikazani, večina nanje niti ni pozorna. Nekdo z na primer 5.000 evri bruto plače po veljavni zakonodaji plača mesečno 894 evrov dohodnine. Če pa uveljavlja olajšavo za enega otroka (237 evrov), se mu za ta znesek zniža osnova za izračun dohodnine in zaradi tega plača le 816 evrov dohodnine, torej 78 evrov manj. In toliko je višja njegova neto plača, kar v bistvu lahko poimenujemo tudi dodatek za otroka. Na drugi strani pa imamo osebe z zelo nizkimi prejemki, ki dohodnine sploh ne plačujejo in zato tudi v primeru uveljavljanja te olajšave kakega znižanja dohodnine seveda niso deležni. Tisti z najvišjimi prejemki pa dohodninsko osnovo zaradi otroka znižajo za 237 evrov in ker bi na ta znesek sicer plačali 50 % dohodnine, je njihov neto prejemek toliko višji (118 evrov).

Glede na veljavno zakonodajo je torej ta olajšava pravzaprav nekakšen “antisocialni” korektiv. Ker to ni nikjer eksplicitno prikazano, na te učinke najbrž tudi ni nihče posebej pozoren. Upravičenci praviloma niti ne vedo, za koliko imajo višjo plačo zaradi teh olajšav. Ali je takšno izplačevanje ustrezno, upravičeno, ali je celo namensko tako zastavljeno, na tem mestu ne bi ocenjevali. Izhajamo pač iz dejstva, da na osnovi upravičenj iz naslova olajšav za otroke bolje plačani dobijo pomemben dodatek k plači, primerljiv z otroških dodatkom.

Po oceni je skupna višina teh potencialnih prejemkov letno prav tako okoli 300 milijonov evrov. To pomeni, da bi zaposleni, ki uveljavljajo olajšave, v proračun vplačali takšen dodaten znesek, iz proračuna pa bi potem nazaj dobili tolikšno izplačilo. Vendar se to pobota in ljudje niti ne vedo, da to dobijo oziroma da plačajo manj dohodnine kot sicer. Prav tako tudi v proračunu ti potencialni prihodki niso izkazani, kot tudi ne izplačila. Končni rezultat pa je enak.

Starši so do uveljavljanja olajšave upravičeni tudi za otroke do dopolnjenega 26 leta, če do takrat (redno) študirajo. Po dopolnjenem 18. letu otrokove starosti starši izgubijo pravico do prejemanja otroškega dodatka, olajšavo pa lahko še vedno uveljavljajo.

Vzorčna družina torej za otroke prejema otroške dodatke glede na višino mesečnih dohodkov, dodatno pa še “skriti” prejemek zaradi uveljavljanja olajšav. Če oba prejemka seštejemo, dobimo znesek, ki ga prikazuje zgornja zelena črta. Kot vidimo dobi družina iz enega in/ali drugega vira za enega otroka nekje med 100 in 120 evrov mesečno – ali v povprečju okoli 110 evrov. In to ne glede na višino dohodkov staršev zaradi sorazmerno obratnih učinkov obeh vrst podpore za otroke. Številke so verjetno precej presenetljive, a takšna so pač dejstva, le da jih nihče ne računa na tak način, ker se finančni učinki olajšav ne izkazujejo v nobenih evidencah.

Tak rezultat torej pomeni, da država v bistvu izplačuje staršem za vsakega otroka mesečno okoli 110 evrov podpore ne glede na njihov socialni status. Za doseganje tega končnega rezultata pa se pri izplačevanju mučimo s pripravo vlog za otroške dodatke, obravnavami in preverjanji vlog, prijavami olajšav za otroke, pogosto tudi spore med zakonci, kdo je do tega upravičen in podobno. In vse to je dejansko nepotrebno, če na koncu dobijo vsi otroci približno enak znesek. Znesek, ki v končni fazi pravzaprav pomeni nek univerzalni otroški dodatek, za katerega niti ne vemo in za katerega menda tudi nimamo sredstev (!).

Skupni znesek obeh navedenih prejemkov (pri olajšavi gre sicer za potencialne prejemke) je torej okoli 600 milijonov evrov letno na nivoju države. To bi se približno ujemalo tudi z izplačevanjem 110 evrov mesečno vsem otrokom do 18 leta starosti oziroma do 26 leta, če se še šolajo.

V Sloveniji imamo trenutno okoli 400.000 otrok, starih manj kot 18 let, od katerih jih 320.000 prejema otroški dodatek. Potem pa imamo še 166.000 prebivalcev starih med 18 in 26 let; če predpostavimo, da se jih od tega kaka polovica še šola, bi bilo skupnih upravičencev okoli 480.000. Ob omenjenem mesečnem znesku univerzalnega otroškega dodatka bi to pomenilo dobrih 600 milijonov evrov. Formalno je to sicer preko 300 milijonov evrov več, kot so današnji izdatki proračuna za otroške dodatke, a v proračun bi se tudi nateklo toliko več dohodnine, ker dosedanji upravičenci ne bi več uveljavljali olajšav pri izračunu dohodnine (podoben znesek bi dobili avtomatično preko izplačila otroškega dodatka).

Glede na navedeno bi bilo vredno razmisleka, da bi odpravili tako otroški dodatek po dohodkovnih cenzusih kot tudi olajšave za otroke pri izračunu dohodnine ter enostavno vsakemu otroku izplačali 110 evrov mesečno. Učinek bi bil enak tako za starše kot tudi za proračun, postopke pa bi bistveno bolj poenostavili. Če predpostavimo, da je strošek obravnave ene vloge za dodatek ali olajšavo samo 20 evrov, to pomeni na letnem nivoju kar 10 milijonov evrov nepotrebnih stroškov, najbrž pa še več. In to bi bil še dodatni pozitivni učinek sprememb – poleg tega, da bi se lahko pohvalili, da imamo v državi univerzalni otroški dodatek, do katerega so upravičeni vsi otroci.

Vsekakor bi bilo zanimivo slišati argumente, zakaj tega ne bomo naredili in bomo ostali na starem načinu izplačevanja podpore otrokom. Pišemo v pogojniku, ker se iz izkušenj za takšno vsekakor smiselno spremembo ne bomo odločili. Ministrstva bodo najbrž pojasnila, da gre za zahteven poseg v pravice in veljavno zakonodajo, kar terja veliko časa in bodo nadaljevali interne razgovore znotraj služb. Podoben odpor do sprememb smo lahko opazovali že pri spremembi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno dodatno zavarovanje, kjer bi to lahko nadomestili s preprostim povišanjem obstoječe prispevne stopnje. A smo izbrali zahtevnejšo pot z uvedbo dodatnega nominalnega zneska prispevka in z zahtevnim oblikovanjem novih procedur.

Ljudje pa bodo najbrž komentirali, da odgovorni nimajo želje po spremembah, da je takšno izplačilo v interesu določenih krogov, da imajo več birokratskega dela ter podobno. In tako bomo še naprej pisali vloge, jih pregledovali in zavračali, na koncu po vseh birokratskih postopkih pa še vedno prejemali tistih standardnih 110 evrov za vsakega otroka …

67 komentarjev

  1. Influencer

    Zaradi ukrofanatikov to čaka tudi Slovenijo: »Država blagostanja ni več vzdržna, pravi Merz!«

    Insajder – avtorski članek

    Zaradi ukrofanatikov to čaka tudi Slovenijo: »Država blagostanja ni več vzdržna, pravi Merz!«
    Merz napoveduje konec države blagostanja v Nemčiji… Vir:X

    Ko gre za energetsko politiko, za okoljsko politiko, celo za (v veliki meri) zunanjo politiko, se Slovenija že desetletja ravna po enostavni logiki, ki je diplomatom v MZEZ zelo všeč, saj jih odvezuje prevelikih miselnih naporov – sledi namreč Nemčiji.

    In ob Nemčiji seveda tudi ZDA.

    Friedrich Merz je izjavil, da Nemčija nima več ekonomskih zmogljivosti za vzdrževanje svojega modela univerzalnega socialnega varstva.
    Ta politika je v zadnjem času, ko se je »očka« Donald Trump glede gospodarskih in vojaških zadev skregal s svojimi evropskimi vazali naletela na nekaj resnih ovir, zaradi katerih so bili tudi slovenski politiki precej zmedeni.

    Kljub temu pa Slovenija povsod, razen ko gre morda za Palestino, ravna tako, kot pravijo v Berlinu.

    In kam bo to pripeljalo?

    To lahko vidimo po tem, kar je osupli nemški javnosti pravkar sporočil njen kancler Friedrich Merz.

    Merz je namreč v zadnjem intervjuju sporočil, da si Nemčija ne more več privoščiti svojega univerzalnega sistema socialnega varstva!

    Friedrich Merz je izjavil, da Nemčija nima več ekonomskih zmogljivosti za vzdrževanje svojega modela univerzalnega socialnega varstva.

    »Ne moremo več zagotavljati finančne vzdržnosti tega sistema.«

    Izjava ni nenavadna.

    Že marca so nekateri opozarjali, da potrebuje Nemčija nekaj novega.

    Dobila pa je – Merza…

    Nemški univerzalni sistem socialnega varstva je eden najobsežnejših v Evropi in zajema zdravstveno varstvo, nadomestila za brezposelnost, pokojnine, stanovanjsko pomoč, družinske subvencije in drugo.

    Vendar pa so pritiski staranja prebivalstva, visokega priseljevanja in naraščajočih dolžniških obveznosti privedli do vse večjega političnega pritiska za reformo ali zmanjšanje pravic.

    Nemčija je zaradi vojne v Ukrajini in sankcij proti Rusiji ostala brez poceni energentov, vendar si oper svojo podrejeno vlogo do ZDA ne upa niti pisniti.

    Gospodarsko zato vsak dan bolj propada, z njo pa tudi tisti, ki so od njenega gospodarstva najbolj odvisni. Med njimi je tudi Slovenija.
    Gospodarsko zato vsak dan bolj propada, z njo pa tudi tisti, ki so od njenega gospodarstva najbolj odvisni.

    Med njimi je tudi Slovenija.

    Ne glede na to pa Nemčija, Slovenija in podobne države smeri zunanje politike ne spreminjajo, pač pa topoumno vztrajajo na isti poti.

    Nemčija je koruptivni diktaturi v Ukrajini izročila osupljivih 44 milijard evrov ter zagotavlja nastanitev in plačuje za 1.200.000 ukrajinskih »beguncev«.

    In potem se mora seveda posloviti od svojega hvaljenega sistema, ki je sedaj »kaput«.

    Slovenija po tej poti sledi z zamikom enega ali nekaj let, zato je to tudi dobra napoved prihodnosti, če bodo slovenski volivci še glasovali za sedanje parlamentarne stranke.

    Chay Bowes je ob neumnih izjavah evropskih politikov, ki gredo v popolnoma isto smer kot Nemčija objavil podučen del zadnjega govora Josepha Goebbelsa, ko so se Rusi leta 1945 približevali Berlinu.

    Slišite lahko rusko topništvo.

    “Vsi se morajo podrediti ukazom civilnih in vojaških oblasti, mi zmagujemo,” je dejal Goebbels

    Vse skupaj se sliši nenavadno znano, kajne, je vprašal novinar RT-ja, ki je tudi v Sloveniji – preopvedan.

    Verjetno zato, da ljudstvu ne bi grenil užitkov ob uživanju v plodovih podobne evropske zmage danes…

    • Miller

      Merzovi naciji so kot komunisti…
      1. Iskanje notranjih in zunanjih sovražnikov,
      2. oboroževanje do amena,
      3. gospodarstvo pa propada.

    • Dezerter

      Masovna tučnjava u kampu na Pagu: Sudjelovali Hrvati, Srbi, Crnogorac i Bosanac
      Novo v ponudbi:
      Bloody Mary na “crvenom” vrhu.🐒🤗

      Borat, ti nisi influencer ampak skorumpirana pičketina 👍

      • Miran

        @Dezi

        Vi pa pripravljate in prodajate pičketino na žaru.
        😁

        • Halopb

          miranće,

          a si se ti ričk najedu, da si tako pohoten danes?

          • Miran

            @Haloopb

            Zase se brigi pa boš imel čez in čez zadost dela.
            🥱

          • Halopb

            miranće ričke , ričke ti škodijo,
            jaz ti pišem, ker sam meniš kako si dominanten na tem portalu, milančku reč, da vam honorar dvigne, sej kasira več zdej iz trajnostne oskrbe … hmmm kumrovčkov , al?

            Pojdi se mal kopat v bohinjsko jezero, namest kužekov hov hov miranće

    • Peter Klepec

      Nekoliko slabo prevajate, tega Merz ni rekel.

      • Miller

        Hočeš biti pametan in prdiš čez usta.
        Kdo pravi, da je rekel.
        Tako dela !

  2. Švejk

    Nsajboljša sociala so polna zaposlenost in dobre plače. Ko smo se osamosvojili,so nam obljubljali, da bomo v 20 letih imeli evropske plače. Toda relativno smo še vedno tam, kjer smo bili: v evropski drugi ligi in prav nič ne kaže na preskok v prvo ligo. Celo obratno: čeprav smo imeli najboljši startni položaj, nas prehitevajo druge postkomunistične države, od katerih pa nobena po plačah ne sodi v 1. evropsko ligo.

    Vzroki so tako interni kot eksterni. Glavni interni razlog za počasen napredek je korupcija in klientelizem ter z nima povezan obstoj parazitske globoke države. Glavni eksterni razlog pa je neučinkovita politika Bruslja, ki je ravno tako talec koruptne globoke države.

    • Peter klepec

      Re:.. neučinkovita politika Bruslja

      Dali smo vam valuto, odprli meje in zrihtali posel. A naj se delamo za vas?

      • Švejk

        Daj daj Peter Klepec, s tvojo puhlostjo in oholostjo si presegel samega sebe.
        Ti nisi nikomur dal nič, razen svojega praznega blebetanja. Slovenija ima eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU in še ji primanjkuje delavcev. To pomeni, da Slovenija dela.

        To, da je Bruselj korumpiran in da je celotno EU, vključno s Slovenijo, zapeljal v slepo ulico s številnimi zgrešenimi politikami, čivkajo že vrabci.
        Seveda pa ni vsakomur dano razumeti tudi enostavnih stvari.

        • Peter klepec

          Pa saj sem rekel, da smo vam dali posel. Brez tega bi tolkli kamen.

          • Švejk

            Ti nisi nikomur dal nič, razen kppice natolcevanj na tem portalu
            .
            Članice EU imajo vzajemno korist druga od druge ob medsebojnem gospodarskem sodelovanju in nihče nikomur ničesar ne daje.

            Problem EU je, da je bila to sprva ekonomska unija, od katere so imele vse članice korist, zdaj pa je postala politična unija, ki ji vlada zakulisna globoka država v skladu s svojimi interesi, od česar imajo vse članice škodo. Celo Merz je priznal, da je Nemčija izgubila razvojni zagon in ritem in da zaostaja za konkurenčnimi regijami, Ameriko, Kitajsko in drugimi.

            Nemčija nikoli več ne bo to, kar je bila, če ne pride do sprave z Rusijo, ki je zaledje Evrope za energente in surovine.

            Žal je tako, da ne moreš uvažati zadev z Lune in ohranjati konkurenčnost. Energenti in surovine, ki jih Evropa nabavlja prekomorsko, so nekajkrat dražji od ruskih. Tega nobena ekonomija ne bi prenesla na daljši rok.

          • Peter Klepec

            Svejk, dal, dalk, ampak sedaj ne vec:-)

        • Miran

          @Švejk

          Slovenija ima eno najnižjih stopenj brezposelnosti v EU in še ji primanjkuje delavcev
          ———-

          Ko bi še ta delo ustrezno prodala bi bili v raju.
          🥱

  3. Dezerter

    Kot pravi, se trenutno na Hrvaškem izvaja evropski projekt Pobuda za izboljševanje varnosti (Safe Tourist Destination)🐒

    • Dezerter

      Bitka “plavih” za Debeli (r)tič še traja.?
      Se makarunsi režijo ko vidijo “osvoboditelje” ,ki se pretepajo za plen🤣🐒🍌

  4. Miller

    Če smo že pri denarju:

    Dnarja je zadosti.
    Nič bat !
    Včeraj sem si med polčasom fuzbala, za 5 min ogledal na Nori24 posnetek 6. srečanja Podpornikov SDSa, ali po domače Molznih krav kulta SDS.

    Hahaha, v stilu partizanskega mitinga iz l. 1944 na osvobojenem ozemlju. Malo harmonike, agitatorski govor, kulturno umetniški program…
    Udeleženci over 70 +, demenca, prostata, inkotinenca. Treba jim je pobrat zadnje fičnke, drugo leto jih polovica ne bo več. .

    Zato hitro ožemanje – centrifugiranje: kdor da, dvakrat da, je moto Butca iz Nore24.
    Enako, kot so ta črni pedofili svoj čas ožemali mamce, da so znosile pol penzjona v puščico…, ker streha pušča na župnišču, pa audi je že star…

    Vnuki za piz.dijo čez starino, ki jih v kultu nategujejo na suho in jim filajo betice z udbo in povojnimi poboji.

    • Marjana

      Žaljenje tudi ne zahteva kakšnega visokega intelekta kajneda Miler?

      • tohuvabohu

        Žaljenje je pravica klošarjev.

      • Miller

        Marjana, KAJ NI RES ?

        No, lahko pa še dodam.
        Joj, kako resnica peče…

    • mario

      Miller alias peder, mrš v kevder, nisi dobil dovoljenja, da smradiš po tem portalu, mrš…..

      • Peter klepec

        Problem je v tem, da ga je dobil!

    • Miran

      @Miller

      Udeleženci over 70 +, demenca, prostata, inkotinenca. Treba jim je pobrat zadnje fičnke, drugo leto jih polovica ne bo več. .
      ————-

      😅👍

      • Halopb

        miranće,

        a si ti bil un pred Prešernovim spomenikom, ki je klošaril in zbiral denar za milanove planičke ?

        Priporočam eko prehod, začni – te uporabljat tetra planičke in v Ljubljanici prat, bodo futrije zadovoljne!

        zeleni prehod lubeničarjev (zunaj zeleni, notri krvavo rdeči)

  5. Martin

    Volitve se bližajo. Verjetno lahko kmalu pričakujemo še predlog za Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji.

    • Dezerter

      In penzije 2000€….🐒✌

    • beri

      @martin, malce te bom dopolnil/popravil. Univerzalni temeljni dohodek v Sloveniji bo mišljen kot še en davek, ki so bo stekal na neznano mesto/kraj tako kot to dela ekstremna Levica z oskrbo za starostnike. Tudi črni humor je zanimiv, kajne? Lep dan.

  6. BEE, BEE

    Ne gre zanemarit možnosti, da gre v primeru tegale prispevka za spin levice, katere svetovalec je avtor.

    Torej kako pod pretvezo obljube univerzalnega otroškega dodatka doseči ukinitve otroških olajšav v okviru dohodnine. Po ukinitvi olajšav pa z medijsko gonjo preparirati slovenske ovce, kako nesolidarna in nesocialna je ureditev, kjer mati samohranilka dobi za enega otroka enako kot premožen par.

    Skratka gre lahko za poizkus še enega natega Levice, kako produktivnemu delu prebivalstva pobrati denar in ga kanaliziratu svojim, za dobro vago pa ga malo frcnit še revežem.

    • beri

      @bee,bee – točno to sem imel v mislih. V dveh prispevkih sem napisal kako si ta ultra-leva vlada Golobnjaka “genialno” izmišljuje nove in nove davke. Največji “geniji” so seveda v ultra ekstremni Levici. Kaviar socialisti se ne vozijo več v fičkih, kajne? Lep dan.

      • ren

        Ker imamo veliko bebcev, ki volijo, se bojim, da bodo skrajni (ultra) levičarji zmagali na volitvah.

        • Miran

          @ren

          Iz vaših ust v,…..

    • Miran

      @bib

      za dobro vago pa ga malo frcnit še revežem

      ________
      Grozhn, si morš mislit.
      Reveži naj bi kej dobl.

      😱

  7. slavkope

    Dogmatično-socialistična oblast je seveda zainteresirana za čim nižje neto osebne dohodke in druge neto osebne prejemke davkoplačevalcev
    ter obenem za čim višje državne sklade za brezštevilne socialne transferje,
    s katerimi lahko svobodno razpolagajo in samovoljno delijo “miloščino”
    začasno vladajoči politični funkcionarji in vselej prilagodljivo servilni aparatčiki iz nerazumno razbohotene in neučinkovite javne uprave.

    Najbrž je RS ta čas edina država na svetu,
    kjer lahko kandidati za najvišje funkcije v izvršni in zakonodajni veji oblasti celo zmagajo s predvolilno napovedjo
    višjih davkov na osebne prejemke ter z nenehnim omejevanjem razpolaganja delojemalcev ter davčnih zavezancev
    z lastnim pošteno zasluženim denarjem.

    • Peter klepec

      Drugje po svetu imajo ljudje bruto placo in potem gledajo kakor vedo in znajo, da bo od bruto ostalo cim vec neto.
      V Sloveniji bruto placa ni noben podatek za ljudi, edino neto je podatek.

      • Miran

        Tud mi imamo bruto plačo.
        Kje na svetu ljudje na roko dobijo bruto plačo ?

        Kar nekaj nakladate.

        Tud če ni res, se pa dobr sliši.
        Kajnede ?

        • Peter klepec

          Ce v SlO kdo pove koliko place ima, pove neto, povsod drugje je to bruto. Ker od bruto dohodka lahko uveljavljas neskoncno veliko stroskov, ki dajo razlicno neto zneske. Zadosca ze, da si porocen, med drugim.

        • Halopb

          Seronja sprevržena pozemnokevdrska,

          malo potuj po svetu pa boš videl, MONA ozkotirna.

          za razgled, pa malo preberi, koliko ljudi na svetu vozi po LEVI?

          Prosvetli se malo, ma ne kvasi neumnosti, zamenjaj kanal na TV, ne glej samo Gruntovčane 🙂
          Res si en velik DUDEK!!

    • Miran

      @slavkope

      Zdej bodo volitve, pa boste frcnili trenutno oblast na smetišče zgodovine.
      Je brez veze, se na zalogo sekirat.

      🥱

  8. BEE, BEE

    Za nekoga s “knjigovodsko” miselnostjo je 100 EUR manj plačane dohodnine zaradi otroške olajšave lahko res primerljivo s 100 EUR neposrednega javnega transferja. Z vidika družbenih posledic pa gre za dva popolnoma neprimerljiva instituta. Prvi podpira družino, delo, ustvarjalnost, drugi podpira freeriding, neodgovorno starševstvo, samohranilke, imigracije tujih ljudi z velikimi družinami…

    O moraliziranju glede socialnosti pa raje ne bi.

    • beri

      @bee,bee – hvala za te misli, sicer bi bil prepričan, da le še sam razmišljam enako. Sva že dva. Lep dan.

    • Peter klepec

      Poanta od Bineta je, da bi se dalo z manj kompliciranja za isti rezultat prihraniti veliko upravnih stroskov.
      Pa za tak zakljucek sploh ni treba biti zelo pameten, druge davkarije so to ze zdavnaj ugotovile. Treba je samo prepisat.

      Druzbe, ki so predolgo gruntale ali bi uporabile kolo, ki so ga drugi ze prej izumili, so propadle.

      • tohuvabohu

        Vendar Binetu ne pride na misel, da bi predlagal uvedbo enotne davčne stopnje (se pravi, ukinitev progresije in poenostavitev DDV) in s tem precejšnje zmanjšanje javne uprave.

        • Peter klepec

          Enotna davcna stopnja je sicer ena ideja, ampak ta ideja propade ob dejstvu, da vecina ljudi sploh ne zasluzi dovolj, da bi placala se dohodnino. Ce bi pa bil enoten % za vse, bi bogati tudi komaj kaj placali in drzava sploh od dohodnine ne bi imela omembe vrednih dohodkov. Ostal bi samo se DDV, ki je za vse enak – iz enostavnega razloga, ker se drugace ne da narest.
          Vse drzave imajo narejeno tako, da revni ne placujejo davkov, ampak le tisti, ki niso revni.

          • Peter köepec

            Sedaj boste najbrz argumentirali, da bi morali revni zasluziti dovolj, da bi lahko placali dohodnino. V principu res, a to bi toliko dvignilo minimalne place, da si takih dragih zaposlenih vecina ne bi mogla privoscit. Posledica bi bila unicujoca za druzbo. Ne bi bilo vec delavcev v tovarnah, ne gradbenikov, ne se smetarjev.
            Ali drugace: nacionalna ekonomija je neprimerno bolj komplicirana zadeva kot ekonomija ene firme.

          • tohuvabohu

            Da revni ne plačujejo (preveč) dohodnine, se da doseči z olajšavami oziroma s pragom, do katerega se dohodnina ne plačuje.

          • tohuvabohu

            Nič takega ne bom rekel.

            Nacionalna ekonomija ni nič komplicirana, dokler ne vpletete vanjo pravičnosti in sociale. Ta dva pojma sicer nista identična, ampak se deloma celo izključujeta (socialna pravičnost je zato nesmisel).

        • Miran

          @tohu

          Vendar Binetu ne pride na misel, da bi predlagal uvedbo enotne davčne stopnje
          ———-

          Morte upoštevat, da je Bine sam.
          Vse drugače bi bilo, če bi lahko uporabljal vaše umotvore.
          🤔

          • tohuvabohu

            A ja, sam? Kam so pa izginili prijateljčki, skupaj s katerimi je haral po Merkurju?

      • đems

        Ne, ravno obratno. Izračuni kažejo, da sedanji sistem deluje relativno dobro. Reforma bi politiko obremenjevala cel mandat, rezultat pa bi bil razlika reda velikosti nekaj evrov na otroka. Smiselneje je energijo usmeriti na področja, kjer so potrebne resne spremembe. Prihranek nekaj vrstic v računovodskem programu pač ni velika pridobitev.

        • Miran

          @Dems

          👍

        • Miran

          @tohu

          V nesreči te vsi frendi zapustijo.😰

          • tohuvabohu

            Čuj, neroda, najprej se nauči replicirati.

  9. Dezerter

    Da v drekasto-pravičniški velesili imajo tudi lačne otroke?
    Ne moreš verjet 👍

    • Miran

      @tohu

      Kaj vas muči ?

      Se vam je zopet zaprfuknlo ?
      Sam ponižno fprašam?
      🥱

      • tohuvabohu

        Kaj tebe muči, neroda smotana.

    • Miran

      @tohu

      Mal razložite, če boste znali.
      🥱

  10. APMMB2

    Pravično je, da dobijo vsi otroci enak otroški dodatek.
    Takoj ko začnemo z diferenciranje in s socialno pravičnostjo, sprožimo val potegavščin, ki niso socialna kategorija, temveč plod spretnosti, prevarantstva in celo kriminala.
    Potem začnemo loviti prestopnike, jih prijavlamo, sledijo tožbe in sodbe in potem niti ne vemo, kdo pije , kdo plača.
    Skrb za socialo pa naj prevzamejo socialne službe, ki odobrijo dodatke tistim, ki so potrebn pomoči, pred vsem v dobrinah, ne v denarju,ki v veliko primerih postane last zapravljivih staršev.

    • Peter klepec

      Re:… pred vsem v dobrinah, ne v denarju,ki v veliko primerih postane last zapravljivih staršev.

      Tudi to potegne za seboj velike administrativne stroske.
      V Nemciji so migranti dobili denarni podporo, ki so jo ti posiljali svoji druzini domov. To so hoteli prepreciti s tem, da so jim nanesto denarja dali kartice, s katerimi so si lahko samo kupili „dobrine“, niso pa mogli dvigniti denarja iz avtomata. Razen nekaj malega. Posledica je bila, da so morali potem migranti na veliko menjat kartice za denar na ulici. Z dezja pod kap.

      • Dezerter

        Bone za hrano na kateri piše ,da ni v prosti prodaji ampak je humanitarna pomoč.
        Nič novega ,samo prepisati.👍

        • Peter klepec

          Bon ima vrednost v denarju in je torej blago, ki ga zatausas – bon za denar, inkl. skonto.

          Ne vem, ce ste zadosti stari, da bi se spomnili bonov za bencin v stari yugi. Na koncu, preden so jih odpravili, s(m)o jih imeli nekateri za stran metat, ceprav je vsak dobil za 20 litrov na mesec.

          • Dezerter

            se spomnim👍

          • Miran

            @Dezi
            se spomnim👍
            ——-

            Ja prav drek.🥱

          • Dezerter

            @mongol(oid) miran
            nehaj nasilno beračiti,ker ti ne dam centa.👍

    • Peter klepec

      Pravicno?
      Otroci ne dobijo nic, denar dobijo starsi in to v skupen zakelj.

      • Miran

        @Dezi

        Zdej mi je pa posel propadu.
        😰

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Logarjeva dilema in Janšev moralni relativizem

Ne glede na to, kako ceneni so poskusi nekaterih desnih likov, da bi opravičili petkovo sramoto v Državnem zboru in vse skupaj prikazali kot nekakšno zgodovinsko nujnost, pa v načelni politiki, kakršno so svoje dni zagovarjali slovenski demokrati, liberalci in socialdemokrati, še vedno velja, da cilj ne posvečuje sredstva in da tudi v politiki obstajajo meje spodobnosti, ki jih niti moralni relativizem ne more zabrisati. To ni moraliziranje, ampak preprosta ugotovitev, ki ima svojo zgodovinsko logiko, ki se je že večkrat tragično končala z mislijo o peklu in dobrih namenih. Vzrok za stanje, v katerem smo se znašli, je proporcionalni volilni sistem.

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

Lani so na Kitajskem v le dveh dneh odprli kar tri nove železniške proge v dolžini 200, 300 in 400 kilometrov, s katerimi so povezali nekaj mest in omogočili potovanje s hitrostjo tudi 350 km/h.. Ob takšnih novicah v Sloveniji pomislimo na desetletja priprav o gradnjji 27-kilometrskega “drugega tira”, ki je tik pred volitvami prejšnji mesec dočakal svojo (ne)uradno otvoritev. Ob tej pridobitvi smo v zadnjem desetletju na železnicah dobili samo še nekaj obnov prog in železniških postaj, brez kakega večjega izboljšanja možnosti in hitrosti potovanj. In to ob tem, da za železnice letno iz proračuna namenjamo najmanj pol milijarde evrov, kar je precej več kot za ceste, ki se financirajo s prispevki uporabnikov, čeprav so mnenja v javnosti drugačna.

Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Belgija je brez vlade zdržala 541 dni. Kako dolgo bo Slovenija?

Volitve so mimo, dobili smo relativnega zmagovalca in poraženca, ki tega nikakor ne misli priznati. Rezultat volitev tako ostaja dvoumen in Robertu Golobu načeloma daje pravico do mandatarstva, vendar brez sodelovanja Logarjevih Demokratov ne bo imel dovolj glasov za izvolitev. Zgodilo se je natanko to, kar sem napovedal že pred nekaj tedni: ali bo naslednja vlada v koalicijskem smislu “nenačelna”, saj bo v njej tudi stranka, ki nikakor ni leva, ali pa nas čakajo nove volitve. Manjšinska vlada Roberta Goloba bi bila v takšnih razmerah preveč tvegan projekt, Janševa domnevna vpletenost v prisluškovalno afero pa mora dobiti sodni epilog, preden bomo šli na nove predčasne volitve.

Pisma iz Teherana: Kjerkoli je vojna, se sanje spremenijo v pepel

Pisma iz Teherana: Kjerkoli je vojna, se sanje spremenijo v pepel

Sem proti vojni. Ni pomembno, kje na svetu izbruhne ta požar. Kjer koli je vojna, ljudje gorijo, domovi, sanje in prihodnost pa se spremenijo v pepel. Nasprotujem politični veri. Nasprotujem vladi, ki vero spreminja v orodje oblasti. Ni pomembno, ali se imenuje Islamska republika ali katerikoli režim v Afganistanu, Iraku, Izraelu, Vatikanu ali Iranu, ki vlada nad usodami ljudi na podlagi vere. Ko vera postane orodje vladanja, pokvari tako vero kot človeštvo, so besede Golšan Fati, mlade iranske pisateljice, aktivistke in pravnice iz Teherana. Pred leti je obiskala Slovenijo, ki je ni pozabila. Dovolila nam je, da prevedemo nekaj njenih misli in jih objavimo na našem portalu.

Česa nam o vojni z Iranom niso povedali

Česa nam o vojni z Iranom niso povedali

Koliko balističnih raket ima Iran, kako dolgo lahko še traja vojna v Perzijskem zalivu, ki je očitno le nadaljevanje lanskoletne junijske 12-dnevne, v kateri sta Izrael in Združene države domnevno uničila iranske jedrske zmogljivosti? Očitno nista dobro opravila svojega dela, če naj bi imel režim v Teheranu, ki v teh dneh dobiva nov, menda še radikalnejši obraz vrhovnega vodje, zdaj na voljo dovolj materiala za 10 atomskih bomb. Odgovor se spremeni le v primeru, če je dejanski cilj napada na Iran padec režima in njegova zamenjava. V tem primeru nas čaka še precej presenečenj.

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

V soboto zjutraj je nekje v Iranu potekal sestanek najvišjih funkcionarjev teheranskega režima. Izraelski Mosad je sicer poznal natančen čas, lokacijo pa le približno. Če bi izraelske rakete zadele cilj, bi z enim samim zamahom odsekali vse ali vsaj večino glav, ki upravljajo z nekdanjo Perzijo. Iranska oblast je resda preživela prvi dan vojne, vendar je izgubila vse zaveznike. Izrazi solidarnosti z iranskim ljudstvom, ki prihajajo od vsepovsod, tudi iz Slovenije, nimajo nič skupnega s podporo režimu. Ajatole so trenutno najbolj osovraženi ljudje na planetu. In tudi osamljeni, saj so jih na cedilu pustili vsi, ki so jih lahko. Iran je vojno že izgubil.

Volitve 2026: Rekordne izgube v državnem zdravstvu

Volitve 2026: Rekordne izgube v državnem zdravstvu

Tri tedne pred volitvami začenjamo s serijo kratkih, a enostavnih objav najbolj kritičnih področij, s katerim se bo morala soočiti prihodnja slovenska vlada. Na prvo mesto smo postavili t.i. javno zdravstvo, kjer niti tako opevana reforma ni uspela zmanjšati rekordnih izgub. Ponovno je na vrhu ljubljanski klinični center. Institucija, o kateri je naš medij od leta 2015 objavil nešteto prispevkov, v katerih smo razkrivali najhujše anomalije, afere in škandale. Spremenilo se ni (skoraj nič). Psi lajajo, zdravniško-dobaviteljska karavana gre dalje …

Kaj Slovenci sploh še gledamo na olimpijskih igrah?

Kaj Slovenci sploh še gledamo na olimpijskih igrah?

Nobena skrivnost verjetno ni, da so Slovenci z največjo nestrpnostjo in pozornostjo na olimpijskih prizoriščih spremljali smučarske skoke, kjer smo dejansko med elito, ki seveda osvaja tudi medalje. Tokrat so jih naši skakalci in skakalke domov prinesli štiri, dve pa sta se nekako izmuznili, čeprav sta bili v realnem dometu (tekma dvojic moških na veliki skakaklnici in posamična moška tekma na mali). Smučarski skoki so se potrdili kot najbolj spremljan šport v Sloveniji med zimskimi olimpijskimi igrami in tudi širše med zimskimi športi, vendar je največjo rast zanimanja na spletu doživelo deskanje na snegu.