Ključnik: Ukrajina
Kaj je sploh povedal ameriški podpredsednik JD Vance in kaj so slišali evropski politiki

Kaj je sploh povedal ameriški podpredsednik JD Vance in kaj so slišali evropski politiki

Govor ameriškega podpredsednika na Münchenski varnostni konferenci (MSC) ta konec tedna je dvignil veliko prahu. Pričakovano ga je večina evropskih voditeljev kritizirala. Zdelo se jim, da se je JD Vance s svojo nediplomatsko prostodušnostjo, ki je zaznamovala njegov govor, vmešaval v notranje zadeve evropskih držav. Toda Vance je povedal marsikaj, s čimer se boste najbrž tudi strinjali, četudi je po drugi strani izrekel tudi precej trditev v slogu svojega še(ri)fa Donalda Trumpa. Ker se v javnosti in vodilnih medijih pojavlja veliko delnih, celo prirejenih, predvsem pa politično usmerjenih interpretacij Vancevega govora, se nam je zdelo logično in pošteno, da ga objavimo. V celoti in v slovenskem prevodu.

Bo Putin s svojim “Z” mirom pretental tudi prepotentnega Trumpa?

Bo Putin s svojim “Z” mirom pretental tudi prepotentnega Trumpa?

Poleg obrobnih, simboličnih predsedniških odlokov o plastičnih slamicah, preimenovanju Mehiškega zaliva, smešnih verbalnih pretenzijah glede Grenlandije, Panamskega prekopa, priključitve Kanade, načrtov za etnično očiščeni Gaza resort, ideološke, verjetno deloma upravičene ukinitve nekritične pomoči “dvomljivim” nevladnim organizacijam po celem svetu … se morda resna zunanja politika nove ameriške administracije končno osredotoča na odnos ZDA do Ukrajine, Rusije, Kitajske, EU. Tudi tu se je že pokazalo nepremišljeno carinsko blefiranje, izsiljevanje. Predsednik Trump je v svoji kampanji razglašal konec vojne v Ukrajini v enem dnevu. Kot ste verjetno opazili, tega ni. Trumpov blef je razkrit tudi na tem področju, nejasni komunikaciji s “prijateljem” Putinom. Kaj sledi?

Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Kdo vse je lahko v ozadju bombnih groženj slovenskim šolam

Ponedeljkov množični napad z grožnjami na slovenski šolski sistem – elektronsko sporočilo z grozilno vsebino je prejelo kar 229 vzgojno-izobraževalnih institucij – je prvi takšne vrste doslej pri nas. Doslej smo se namreč soočali z indidvidualnimi grožnjami različnim državnim organom, sodiščem in občasno tudi kakšni osnovni ali srednji šoli. Tokrat pa je bil tarča sistem državnega šolskega sistema v razmeroma velikem obsegu, kajti v Sloveniji je približno 456 osnovnih in 150 srednjih šol, kar pomeni, da jih je bila prizadetih več kot tretjina. Vprašanje, ki ga zdaj razrešuje policija in verjetno tudi Sova, pa se glasi: Kdo stoji za tem napadom, islamisti, desni, levi radikalci, Rusi ali kdo tretji?

Od kmeta do predsednika: Lukašenkove predsedniške volitve v Belorusiji

Od kmeta do predsednika: Lukašenkove predsedniške volitve v Belorusiji

Poznavalci, ki niso v službi ruske ali srbske propagande, navdušene nad “patrioti”, se sprašujejo, s kakšno večino bo tokrat zmagal Lukašenko. Beloruski avtokrat, ki je na oblasti že več kot 30 let, velja pa za Putinovega postreščka, je namreč že zmagal, volilna komisija mora le še prešteti glasovnice in razglasiti rezultate. Tokrat ima Lukašenko štiri statiste v vlogi predsedniških kandidatov. Opozicija je v tujini, v izgnanstvu. Mlajši Belorusi, ki v genih nimajo strahu pred režimom iz obdobja Sovjetske zveze, pa pravijo: Lukašenko bo odšel šele takrat, ko bo mrtev. Predčasni ali prostovoljni odhod bi bil čudež.

Izstopajoča Melanija, politično “spolirani” Trump in usmerjeno neodvisna RTV

Izstopajoča Melanija, politično “spolirani” Trump in usmerjeno neodvisna RTV

V ponedeljek smo spremljali ustoličenje Donalda Trumpa, spet predsednika ZDA. Precej bolj umirjeno kot pričakovano s strani mnogih t. i. vplivnih deležnikov. Prenos oblasti v ZDA je potekal tekoče, demokratično, spodobno. Joe Biden se je na Kapitol pripeljal skupaj z Donaldom Trumpom, izmenjala sta si kar nekaj besed, demonstracije podpornikov in nasprotnikov v glavnem mestu ZDA so nekako poniknile, morda tudi zaradi temperatur in zimskega vremena. Civilna družba očitno deluje bolje v toplih časih. Podobno kot v Evropi.

WAR-nost

WAR-nost

Nekaj je očitno – varnost ni več samoumevna. Tudi ni več tema, kjer bi lahko posamezne stranke zganjale politično demagogijo o lepotah nevtralnosti. Še na študiju ekonomije bi bilo smiselno tisto znano dilemo o maslu ali topovih zamenjati s čim bolj realističnim, kajti prav lahko se zgodi, da brez topov ne bo niti kruha, kaj šele masla na njem. “Da bi preprečili vojno, se moramo nanjo pripraviti.” To je bistvo: doktrina odvračanja. Če se želimo izogniti vojni, je treba investirati v varnost. Smo priča paradoksu; razvoj Zahoda je prinesel dolgo obdobje miru, kjer so države počasi začele pozabljati, da so se vsi mejniki v zgodovini sveta zgodili preko vojn. Upadati je začela ambicija pri ohranjanju vojaške (pre)moči Zahoda. Zaradi zanemarjanja varnosti demokratičnega sveta (z izjemo ZDA) so nedemokratične velesile spoznale, da Zahod postaja ranljiv. Zato so začeli spodjedati svetovni red in mir.

Trumpove pravljice za lahko noč?

Trumpove pravljice za lahko noč?

Obstoječi mednarodni red seveda ni popoln in v marsikaterem oziru zastarel, ne upošteva novih razmer. Med drugim tega, da je moč v svetu danes bolj razpršena. Nekatere stvari bo tako treba zastaviti na novo, vendar se je pri tem treba vendarle zavedati, da je imel dosedanji red tudi dobre plati, ki se jim ne gre kar tako odpovedati. Namesto, da ga v celoti zavržemo, bi ga kot veljalo posodobiti in ohraniti temeljna načela, ki preprečujejo, da bi v svetu povsem prevagala logika moči velesil. Nedavne izjave bodočega ameriškega predsednika vsekakor zbujajo precej nelagodja povsod, kjer prisegamo na vladavino (mednarodnega) prava, po drugi strani pa se ob njih zadovoljno nasmihajo avtoritarni režimi, kakršna sta ruski in kitajski.

Kaj želi Trump z mednarodnimi bedastočami?

Kaj želi Trump z mednarodnimi bedastočami?

Je ameriški predsednik Donald Trump, ki bo prisegel že čez dobrih deset dni, res bolj neuravnavešen, odsoten kot Joseph Biden? Da bi bile Trumpove izjave glede nakupa, zasedbe Grenlandije, priključitve Kanade ali ponovne zasedbe Panamskega kanala, preimonovanja Mehiškega v Ameriški zaliv… posledica senilnosti, je menda za nekatere izključeno. Ali pač? Bodoči predsednik Združenih držav Amerike je imel glede največjega otoka na planetu, ki pod snegom in ledom skriva nepredstavljive zaloge dragocenih mineralov in rudnin, precej podobna stališča že med prvim mandatom. Znano je, da so Danci ogorčeno zavrnili njegovo nesposobno ponudbo, celo odpovedali obisk te skandinavske države, ki ima jurisdikcijo nad Grenlandijo. Trump je očitno na Putinovi liniji, Putin zaseda ozemlja z vojsko, Trump misli, da mu bo to uspelo z denarjem.

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Rusija se pod Vladimirjem Putinom ne glede na možnost premirja ali celo miru v Ukrajini pripravlja na naslednjo vojno. Evropa, ki je še vedno v svoji coni ugodja, tega še vedno ni dojela. Vojaško ni pripravljena za konfrontacijo z Rusijo, njena obramba bi zaradi nezadostnih zalog streliva brez pomoči Združenih držav zdržala le nekaj tednov. Na drugi strani pa se je Putinova Rusija od invazije na Ukrajino popolnoma militarizirala in vojni podredila tudi svojo ekonomijo. V ideološkem smislu je ultrakonservativna Ruska pravoslavna cerkev podprla fašistične teze skrajnih teoretikov t.i. ruskega sveta, ki temeljijo na občutku superiornosti ruske nacije in njenemu božjemu mandatu, da obvladuje ozemlje med Lizbono in Vladivostokom.

Decembrska politična veselica

Decembrska politična veselica

Če je včasih, v dneh mlade, a agilne slovenske demokracije, veljalo, da se v t. i. veselem decembru, vsaj tam po desetem, nima smisla ukvarjati z ničemer, ker nacija že precej apolitično praznuje po štantih in hodi na vse možne sprejeme, je očitno danes malce drugače. Predsednik vlade Robert Golob skače iz vseh paštet, gradov, soban, medijev, kjer pojasnuje svojo izgubljajočo in rotirajočo resnico, policijski minister razlaga o neustreznem, napačno razumljenem sklepu sodišča, opozicija pa na oblast juriša prek komisij, interpelacij, shodov in pohodov za demokracijo, proti krivosodju, za Trento, pri čemer se poslužuje vseh sodobnih komunikacijskih prijemov. Svoje je morala v parlamentu povedati tudi predsednica Nataša Pirc Musar. Ob bojkotu poslancev SDS in vlade, kar je precej dober pokazatelj bolnega stanja v državi.

Zakaj je vojna za populiste tako čudovit posel

Zakaj je vojna za populiste tako čudovit posel

Nevarnost vojne v Evropi je prišla v ospredje glavnih medijev. Nič več ni v domeni teoretikov zarot in paranoidnih alternativnih portalov, vojna je zdaj v t.i. prime time. Vojna je že na pragu politike, zato gorje nam, če populisti in demagogi zavohajo priložnost zase. Ker potem bo vojna na dnevnem redu vsak dan. Z njo se bo tudi oblast za nekaj časa otresla jeznih in nezadovoljnih državljanov, ki naj zdaj v okolici svojih domov iščejo zaklonišča, si ustvarjajo zaloge vode, prepečenca, sveč in baterij. Vojna je poslednja priložnost za tiste, ki celotno politično kariero živijo v izrednih razmerah. Takšne priložnosti zdaj gotovo ne bodo želeli zamuditi.

V letu 2025 vojna z Rusijo ni izključena

V letu 2025 vojna z Rusijo ni izključena

Prihodnje leto, to zdaj že skoraj zanesljivo domnevamo, bo odločilno za razplet vojne v Ukrajini. Sredi januarja bo Donald Trump tudi formalno prevzel oblast v Združenih državah in to utegne pomeniti konkretne spremembe ne le v politiki do Bližnjega vzhoda, pač pa tudi glede Rusije in Ukrajine. Za Evropo bo 2025 poleg tega pomembno tudi zaradi nemških volitev, kajti prav Nemška politika do Rusije je za ključna za to, ali je v Evropi mir ali vojna. In ta trenutek se žal vse bolj pomikamo v smeri vojne.