17. decembra bodo v Srbiji predčasne parlamentarne volitve, pokrajinske volitve v Vojvodini ter lokalne volitve v Beogradu in še 65 občinah. Najpomembnejše so seveda parlamentarne, saj od njih ni odvisna le politična prihodnost srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki si želi še okrepiti oblast, pač pa tudi nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu. V tem smislu so to zagotovo najpomembnejše letošnje volitve v tem delu Evrope, ki bodo vplivale tudi na dogajanje v prihodnjem letu.
Ko sem natančno pregledal poročilo Evropske komisije, sem ugotovil, da je minister Boštjančič zavajal Bruselj. Tja je namreč (namerno?) poslal napačno verzijo proračuna. Tisto, ki je še vsebovala solidarnostni dodatek. Tisto, ki še ni upoštevala zvišanih povprečnin za občine. Takšno, ki še ni upoštevala indeksacije socialnih transferjev. In ki je še vedno predvidevala zamrznitev plač javnih uslužbencev. Vse te postavke, ki tehtajo nekaj debelih sto milijonov evrov, je Boštjančič dal v proračun tik pred sprejemanjem v parlamentu in o tem ni obvestil Bruslja.
Prihodnost Gaze ne more ali bolje ne sme biti le v rokah Hamasa in izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja. Je preveč pomembna za mir v regiji in svetu. Medtem, ko si mednarodna skupnost prizadeva za končanje vojne med njima, je prav, da že zdaj enako pozornost namenja tudi času, ko bo orožje utihnilo. Od takšne ali drugačne rešitve je odvisno, ali bo orožje umolknilo le za kratek čas in ali ne bomo čez čas soočeni še z večjim problemom, da ne rečemo katastrofo svetovnih razsežnosti.
V Sloveniji imamo dva informacijska sistema o raziskovalni dejavnosti z bazami podatkov o raziskovalnih organizacijah in raziskovalcih, ki med seboj sploh niso usklajene. Poleg tega je skrajno zastarela tudi metodologija zbiranja podatkov. Osnovni podatki za vodenje evidenc raziskovalnih organizacij in raziskovalcev se namreč še vedno zbirajo s pomočjo za to predpisanih obrazcev in ročno prepisujejo v računalniške baze podatkov kot pred 25 leti. Razlogi za navedeno stanje so zgodovinski, zakonodajni in kadrovski.
Po nevzdržno obremenjujočem pričanju Tatjane Bobnar, pričakovanih zaostritvah v stranki Gibanje Svoboda, povednih pričanjih, zgodbah svobodne skesanke Mojce Šetinc Pašek, predsednik vlade pri vstopu v zadnji »politično operativen« mesec pred novoletnim žurerskim premorom pričakovano zaostruje svojo obrambo in dviguje vložke na stavnici njegovega obstoja. Glede na javna dejstva sodeč se precej očitne laži, podtikanja, medijski spini.. v skladu z njegovimi osebnostnimi značilnostmi stopnjujejo. Odprte so številne možnosti, ki jih mlada slovenska demokracija še ni videla v praksi.
Nekoč so na Prešernovem trgu v Ljubljani brali poezijo in deklamirali odlomke iz nagrajenih knjig, danes pod spomenikom islamski skrajneži kričijo ‘Allahu Akbar’ skupaj s slovenskimi nevladnicami. Te naj bi se sicer borile za pravice žensk, toda nimajo težav istočasno klicati k bogu iz verske knjige, ki ženskam odvzame vsakršno svobodo do odločanja o oblačenju, druženju, poroki, otrocih, potovanjih, študiju, delu in še bi lahko našteval. Mesto žensk, Kombinatke in druge, ki so verjetno obsodile ravnanje aktivistov proti abortusu in podprle puljenje zastavic na Kongresnem trgu, niso obsodile vzklikanja na Prešernovem trgu.
Zahod se nahaja pod vse večjim pritiskom neliberalnih, avtoritarnih režimov. Gre za navezo Kremlja, Kitajske komunistične partije, iranskih mul in severnokorejskega diktatorja, ki zavračajo zahodne vrednote kot so demokracija in človekove pravice. Obenem pa jih združuje težnja, da bi svoj položaj v svetu okrepili na račun slabitve Zahoda. Še najraje bi videli kar njegov konec. Nekateri opazovalci zato trenutno stanje v svetu označujejo kot nekakšno novo hladno vojno.
Ukrajina je po terorističnem napadu Hamasa na Izrael praktično popolnoma izginila iz medijev. Tudi sicer je večina svetovne javnosti po več kot letu in pol te vojne tozadevno tematsko »utrujena«. Lastnost sodobnih medijev pač je, da se lepijo na aktualnost, dramatičnost, katastrofalnost dogodkov, intenzivnost poročanja pa je žal odvisna tudi od »specifične teže« posameznega globalnega problema v notranji politiki posameznih držav.
Državni sekretar za mednarodne zadeve v kabinetu predsednika vlade Vojko Volk je v luči zadnjega terorističnega napada...
Pogosto je govora o tem, kako bo Rusija izšla iz vojne z Ukrajino, o usodi Putina in njegovega režima. Samoumevna je implikacija o stroških, če ne celo neuspehu ruske “posebne operacije”, ki vodi v iskanje notranjih nestabilnosti v Ruski federaciji, ki bi lahko ogrozile njeno kontinuiteto. Manj pozornosti je namenjene usodi Ukrajine. Kakšna bo, ko bo te vojne konec?
Če so Natašo Pirc Musar zaradi nespretnih besed, ki bi jih lahko razumeli kot lapsus, mediji pribili na križ, deležna pa je bila tudi ostrih kritik vladne koalicije, potem jo je senatorka Tatjana Rojc odnesla brez praske. Niti besedice o njenem sramotnem glasovanju 3. oktobra, ko je kot članica levičarske Partito Democratico (PD glasovala za novelo Zakona o fojbah in eksodusu Italijanov iz Istre, Reke in Dalmacije.
Francosko-nemška delovna skupina za institucionalno reformo Evropske unije je septembra objavila obširno gradivo o reformiranju in širitvi EU. Občutljivi deli poročila zadevajo sestavo Evropske komisije, odločanje s kvalificirano večino in razporejanje različnih držav pri prihodnjem evropskem združevanju. Predlogi bistveno zmanjšujejo pristojnosti držav članic in predvidevajo, da bi o vseh ključnih zadevah pravzaprav odločali le dve največji državi, Nemčija in Francija.
V La Sambuyu, majhnem smučarskem središču pod Mont Blancom, so pred dnevi podrli sedežnice, odmontirali vlečnice in se tako za vedno poslovili od smučarskega turizma. V zadnjih letih namreč ni bilo več dovolj snega, da bi bilo smiselno še ohranjati pri življenju šport, za katerega bodo fanatiki politične korektnosti verjetno kmalu povedali, da je rasističen do temnopoltih in da bi ga bilo že zato potrebno propovedati.
Končuje se leto, kakršnega si še pred 365 dnevi ni bilo moč predstavljati brez obilo domišljije ali pa vsaj kopice...
Kaj, če bi imeli spet pravo zimo? Kaj, če bi decembra ali vsaj januarja lahko kidali sneg? Kaj, če bi lahko veselo...