Ključnik: EU
V senci obsesije z Gazo Putin hiti z ofenzivo na Harkiv

V senci obsesije z Gazo Putin hiti z ofenzivo na Harkiv

Medtem, ko so so fanatični, nekritični podporniki Palestine in njihovih “demokratičnih” prizadevanj, ideološki nasprotniki Izraela in v osnovi mnogi tudi zahodnega sveta na splošno (čeprav tega ideološkega sovraštva do vsega zahodnega ne znajo prav dobro razložiti in nekritično uživajo v dobrobitih njegovega razvoja) celo Evrovizijo spremenili v nekakšno politično platformo za “izbris” Izraela (kar je bilo sicer precej neuspešno, saj je glasovanje “ljudstva” na finalnem izboru pokazalo nepričakovano visoko simbolično podporo Izraelu, pa tudi Ukrajini), Putin očitno začenja dolgo načrtovano ofenzivo na drugo največje ukrajinsko mesto Harkiv, ki ga je neuspešno poskušal zavzeti že v prvih dneh agresije na Ukrajino.

Grošljeva predvolilna petarda

Grošljeva predvolilna petarda

Ko se je že zdelo, da so se liste za evropske volitve nekako “izkristalizirale”, je prišlo do zanimivega preobrata. Čez ramo predsednika vlade Goloba vržen Klemen Grošelj očitno ni obupal in je našel zanimivega zaveznika – zelenega Andreja Čuša, nekdanjega poslanca SDS. Ta mu je prek stranke omogočil kandidiranje, če seveda do petka zbere dovolj zakonsko overjenih podpisov za svojo listo. Zdi se, da bo, čeprav bo težko. Volilna veselica na levi sredini je tem primeru zagotovljena.

Od(rešitev) za izmučeno Ukrajino

Od(rešitev) za izmučeno Ukrajino

Ameriški kongres je po mesecih bizarne blokade republikancev s prepričljivo večino (311 proti 112) sprejel paket pomoči za Ukrajino (in za Izrael ter Tajvan), kar bo v naslednjih mesecih gotovo vplivalo na potek vojne, ki jo je Putin z različnimi hibridnimi metodami zastrupljanja mednarodne javnosti, sejanja dezinformacij poskušal spremeniti v neskončno izčrpavanje Ukrajine, uničevanje njene strateške infrastrukture ter postopno zbijanje morale in vdajo Ukrajincev. Računica ruskega diktatorja se ni izšla, v ozadju ga lahko skrbi tudi vedno večji skepticizem Kitajcev do njegovega agresivnega “preurejanja” svetovne ureditve.

(INTERVJU) Anže Logar: “Robert Golob je popolnoma zgrešil zgodovinsko nalogo, ki mu jo je naložila podpora volivcev”

(INTERVJU) Anže Logar: “Robert Golob je popolnoma zgrešil zgodovinsko nalogo, ki mu jo je naložila podpora volivcev”

Anže Logar, občasno prvi, trenutno menda drugi najbolj popularen slovenski politik po meritvah agencije Mediana, še vedno vztraja, da ustanovitve lastne politične stranke nima v načrtu, čeprav dnevno, tedensko, mesečno s svojo Platformo sodelovanja izvaja nekakšno kontinuirano predvolilno kampanjo. Mnogi so najprej ocenili, da mu bo “mencanje” z odločitvijo o obliki politične prihodnosti škodilo. Zaenkrat mu glede javnega mnenja prav veliko ne. Vpliva pa na njegov položaj v Državnem zboru. Njegova stranka SDS ga je posadila v zadnjo klop Državnega zbora in izločila iz vseh delovnih teles, kar mu onemogoča resno vsebinsko udejstvovanje v parlamentu. Pravi, da ga to ne moti in da se je s tem sprijaznil. No, verjetno je vsem jasno, da bo morala ta politična opereta prej ali slej dobiti nek zaključek. Tudi o tem in pa o ekstremmo zapletenih zunanjepolitičnih razmerah smo se z njim pogovarjali pred začetkom kampanje za volitve v Evropski parlament.

Se Kitajska odkrito pridružuje Putinovi informacijski vojni proti Zahodu?

Se Kitajska odkrito pridružuje Putinovi informacijski vojni proti Zahodu?

Da se Rusija izredno trudi destabilizirati Zahod, relacije med ZDA in Evropsko unijo (EU), razmerja znotraj EU, v NATO paktu, razmerja med EU in Afriko, Bližnjim Vzhodom z različnimi informacijskimi prijemi, promoviranjem dezinformacij, svojih stališč na različnih družbenih omrežjih, v medijih…. ni več nič novega. Navsezadnje se s tem odkrito soočamo tudi v Sloveniji.  Zadnji pomenljiv “incident” je izgon ruskega diplomata, ki ga je Slovenija razglasila za nezaželeno osebo (“persona non grata”), ker je opravljal aktivnosti, neskladne z njegovim diplomatskim statusom. Slovenijo je moral zapustiti do prejšnjega četrtka, 28. marca. Pred dnevi pa je prišlo do “ruske” vohunske afere še v Avstriji, kjer je na to temo 9. aprila sklican svet za nacionalno varnost.

Tanja je vrgla puško v koruzo. Bodo njeni tovariši sposobni resnične preobrazbe?

Tanja je vrgla puško v koruzo. Bodo njeni tovariši sposobni resnične preobrazbe?

Socialne demokrate, ki jih pričakovano zapušča Tanja Fajon, še danes definira, a hkrati tudi notranje frustrira fenomen Boruta Pahorja. Nekdanji predsednik republike in šef stranke SD, ki se mu nekateri luzerji na levici posmehujejo in ga podcenjujejo, je namreč edini voditelj stranke SD, ki je doslej z njo zmagal na volitvah in ji omogočil prevzem oblasti. O številnih razlogih, zakaj je Pahorju to uspelo, lahko debatiramo na široko, ampak ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so mu šle v prid, gotovo ne moremo mimo tega, da je Borut Pahor otrok stranke SD, insajder, narejen in zgrajen politični človek, ki je dojel pomen spoštljive komunikacije in spoštovanja drugače mislečih, političnih konkurentov na obeh ideoloških polih.

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je morda res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.

Srbija mora v Evropsko unijo, vendar mora tudi Evropa v Srbijo

Srbija mora v Evropsko unijo, vendar mora tudi Evropa v Srbijo

V zadnjem času javnomnenjske raziskave kažejo drastičen padec podpore državljanov Srbije članstvu v Evropski uniji, kar je zaskrbljujoče. Le nekaj več kot 40 % državljanov Srbije si želi v EU. Zame je to hkrati porazen podatek, predvsem nezainteresiranost mladih za članstvo v EU. Hkrati se je povečalo zanimanje za nekatere druge integracije, kot je BRICS. Srbija mora sodelovati z vsemi deli sveta, vendar je članstvo v EU srbski strateški interes in nedvoumna zaveza, kar pogosto poudarja tudi predsednik Aleksandar Vučić, in pri tem je treba vztrajati.