Ključnik: EU
Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023

Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023

Skupni bruto domači proizvod Slovenije je po začasnih podatkih lani znašal 63 milijard evrov, od tega celotna dodana vrednost 56 milijard. Neka splošna ocena bi lahko bila, da so bili lani naši gospodarski dosežki solidni, glede rasti boljši od povprečja v Evropski uniji, a pričakovani upoštevaje doseženo stopnjo razvitosti. V gospodarstvu sicer ustvarjamo vsako leto več, a za to angažiramo vse večje število zaposlenih, zaradi česar se je rast produktivnosti precej ustavila. Po gospodarski rasti se sicer uvrščamo nekje okoli desetega mesta med evropskimi državami. Glede na višino BDP v primerjavi s povprečjem vseh držav EU pa smo seveda še vedno spodaj, po kupni moči na 91 % povprečja. Še dolgo, dolgo bo trajalo, da ulovimo EU po tem kazalcu.

Putin vabi razočarane Zahodnjake, tudi Slovence, naj emigrirajo v Rusijo

Putin vabi razočarane Zahodnjake, tudi Slovence, naj emigrirajo v Rusijo

Predsedniški odlok Vladimirja Putina deluje kot televizijska reklama za tropske počitnice sredi zime. Selitev v Rusijo se marsikomu res zdi slaba šala, vendar ne vsem Evropejcem. Tistim, ki so žrtve uličnih tolp, islamistov z noži ali pa imajo enostavno dovovlj posiljevanja s “pozitivno diskriminacijo”, namreč ena besedna zveza pomeni več od Evropske unije, demokracije in liberalnih vrednot: Mir in varnost! To namreč Putin, ki je v vojni z Ukrajino, ponuja zahodnjakom, če pridejo živet v Rusijo. Cinizem par excellence!

Mpox, opičje koze: Ali je pred vrati nova pandemija?

Mpox, opičje koze: Ali je pred vrati nova pandemija?

Zaradi hitrega širjenja virusa opičjih koz, ki jih zaradi politične korektnosti imenujemo mpox, so v nekaterih afriških državah že razglasili izredne razmere, odzvala se je tudi Svetovna zdravstvena organizacija, prvi primeri mutiranega virusa pa so že v Evropski uniji. Milan Krek, ki je bil med leti 2020-2022 generalni direktor NIJZ, opozarja, da ni izključeno, da smo na pragu nove epidemije ali celo pandemije in da se vsaj v Sloveniji iz obdobja kovidne epidemije nismo nič naučili. Manjka samo še izjava Roberta Goloba, da sonce in slana morska voda pomagata pri zdravljenju te okužbe.

Evropa na olimpijskem dopustu, Ukrajina pa s taktičnim napadom “najeda” živce besnemu Putinu

Evropa na olimpijskem dopustu, Ukrajina pa s taktičnim napadom “najeda” živce besnemu Putinu

Po tednu dni presenetljivega vdora Ukrajine na območje Rusije se počasi izrisuje obseg in namen te taktične “specialne operacije Kijeva”, ki je poleg prepotentnih in uspavanih Rusov presenetila tudi olimpijsko in dopustniško razpoložene ZDA in EU ter njeno patološko obremenjenostjo z Gazo, čeprav določeni strokovni viri ocenjuejo, da brez podrobnih podatkov o moči ruske vojske na obmejnih območjih Ukrajina ne bi zmogla tako natančno in učinkovito izvesti prodora v regijo Kursk. Hkrati viri iz ZDA in zavezništva NATO tudi priznavajo, da Ukrajina sicer redno dobiva določene informacije, ki pa jih uporablja v svoje namene in jih seveda ne razkriva vsakomur.

Ukrajinsko ofenzivno presenečenje, ponižan Putin in prvi F-16 na ukrajinskem nebu

Ukrajinsko ofenzivno presenečenje, ponižan Putin in prvi F-16 na ukrajinskem nebu

Ukrajina je spet presenetila. Zaradi depresivne pat pozicije na vzhodni fronti, počasnega, a vztrajnega ruskega napredovanja, bolje rečeno rušenja, požiganja, uničevanja vsega, kar bi lahko bila obrambna infrastruktura Ukrajine, so naredili presenetljiv korak: vdrli so na očitno zelo slabo branjen del Rusije v regiji Kursk in s tem prevzeli pobudo, ki Putina sili v premeščanje enot. Ni pa tudi zanemarljivo, da so PR-ovsko dvignili domačo ukrajinsko javnost in Putina osmešili v njegovi domači, pa tudi mednarodni javnosti, kjer se predsednik Rusije predstavlja kot vsemogočni varuh Rusije, vsakega centimetra njenega ozemlja.

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Zadnji poletni dnevi, tedni so kljub uradnim parlamentarnim, sodnim. šolskim in splošnim počitnicam precej politično aktivni in zabavni. V glavni vlogi je spet predsednik vlade Robert Golob, ki skorajda vsak dan poskrbi za kakšno sočno novico dneva. Pri njegovih zadnjih aktivnostih pa so v ospredje spet priplavali njegova osnovna nrav, karakter, organizacijske (ne)sposobnosti, s katerimi državljanom vztrajno dopoveduje, da ga v bistvu ne zanimajo, se jim posmehuje iz dneva v dan s svojim praznim hvalisanjem, lažmi, prirejanjem podatkov. Strokovnjaki za politično nastopanje si sicer niso edini v oceni, ali enostavno zavestno laže in uživa v tem nategovanju ljudstva, ali pa resno misli, da je uspešen in se zato tako nekritično pojavlja v javnosti in razlaga svojo izumetničeno resnico, ki jo nekateri še vedno mirno kupujejo.

Zakaj je Poljska za Rusijo takšen trn v peti

Zakaj je Poljska za Rusijo takšen trn v peti

Poljska se pospešeno oborožuje in kadrovsko krepi svojo vojsko, ki šteje 200.000 aktivnih pripadnikov, izdatki zanjo pa presegajo 4,0% BDP. V nekaj letih naj bi poljska vojska narasla celo na 300.000 aktivnih pripadnikov, s čemer bi Poljska postala država z najmočnejšo vojsko znotraj Evropske unije. Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je vojska na Poljskem sploh ena najpomembnejših tem v javnih razpravah. In to z dobrim razlogom – zaradi Rusije. Rusija namreč vleče Poljsko vse globlje v hibridno vojno. V minulih mesecih je v državi izbuhnilo več velikih požarov, Rusija naj bi stala tudi za hekerskimi napadi na poljsko državno tiskovno agencijo, na poljsko-belorusko mejo vedno znova prihajajo skupine ilegalnih migrantov. Najnovejša provokacija pa so skupne vojaške vaje beloruske in kitajske vojske le nekaj kilometrov od poljske meje.

Kdo bo naslednji na vrsti, če Ukrajina podleže Putinu?

Kdo bo naslednji na vrsti, če Ukrajina podleže Putinu?

Spomniti velja na izjavo ruskega predsednika, da propad Sovjetske zveze predstavlja največjo rusko katastrofo 20. stoletja. Ne samo z besedami, tudi z dejanji jo očitno želi popraviti in ponovno ustvariti rusko interesno območje. Povsem na mestu je torej vprašanje, kdo bo na vrsti naslednji, če Ukrajina podleže. EU in njene članice, ki so s svojimi vrednotami trn v peti Putinovemu režimu, so že sedaj predmet ruske hibridne vojne. S tem, ko evropske države pomagamo napadeni Ukrajini, da se brani, branimo tudi sebe. Premalo je le verjeti v svobodo in druge vrednote, potrebno jih je tudi vseskozi aktivno braniti.

Putinova prijateljica Srbija mastno služi s prodajo streliva Ukrajini

Putinova prijateljica Srbija mastno služi s prodajo streliva Ukrajini

Da je vsaka vojna velik biznis ni nič novega, je pa v primeru sodobnih, hibridnih vojn, ki niso t. i. totalne vojne, ne glede na formalna zavezništva zanimivo opazovati pragmatičnost, ali bolje rečeno dvoličnost držav, ko gre za vprašanja gospodarskih koristi. To je lepo vidno v sami EU, ki po različnih posrednih kanalih še vedno posredno učinkovito posluje z Rusijo na področju dobav plina in nafte in še česa. Tudi Slovenija ni nobena izjema, še manj pa prijateljica Rusije in Putina Srbija, kar je je razkril Financial Times. 

Nova nuklearka bo draga le, če bodo z njo zaslužili finančni vlagatelji in posredniki

Nova nuklearka bo draga le, če bodo z njo zaslužili finančni vlagatelji in posredniki

V prvem delu teksta o energetski prihodnosti Slovenije, ki smo ga naslovili “Energetske dileme: Ali še ena nuklearka ali pa uvoz iz tujine”, smo prejšnji teden ugotavljali, da bomo v prihodnosti glede na trenutno znane tehnologije lahko na domačih tleh proizvedli pozimi manj kot 40 % potrebne elektrike. Zato je prvo ključno vprašanje, na kakšen način si bomo v tem letnem času zagotovili vso potrebno elektriko – z izgradnjo JEK2, z uvozom ali na nek tretji način, ki ga zaenkrat še ne poznamo. Vsi se najbrž strinjamo s tem, da se država brez zadostne oskrbe z električno energijo preprosto ustavi. Zato bi moral razpravljavec o tej tematiki predvsem predlagati, kje vidi vire oskrbe – in ne samo česa si ne želimo.

Invalidna, a ne povsem nepomembna mirovna konferenca o Ukrajini

Invalidna, a ne povsem nepomembna mirovna konferenca o Ukrajini

V Švici je čez vikend potekala t. i. mirovna konferenca o Ukrajini, ki to seveda ni bila, ker je za mizo manjkal napadalec na Ukrajino, Rusija. Bila pa je vsekakor konferenca o poenotenju stališč ključnih zaveznikov Ukrajine za pogajanja z Rusijo, Putinom. Čeprav se zdi to v tem trenutku nekako brez veze, ker se Putin, vsaj navzven, medijsko poigrava z mednarodno javnostjo s smešnimi idejami, ki spominjajo na cinične mirovne predloge Hitlerja leta 1938, 1939, pa se mogoče vendarle oblikuje osnovna platforma za nekakšna prihodnja pogajanja. Putin namreč na bojišču po novih zahodnih dobavah streliva Ukrajini ni več tako prepričljiv.

Energetske dileme: Ali še ena nuklearka ali pa uvoz iz tujine

Energetske dileme: Ali še ena nuklearka ali pa uvoz iz tujine

Električna energija je najpomembnejši energent in v bodoče bo z opuščanjem fosilnih goriv njena vloga v energetski preskrbi države samo še večja. Brez elektrike se država dobesedno ustavi, ostali energenti imajo alternativo, elektrika je nima. Čez 30 let bomo morda potrebovali še enkrat več električne energije kot danes, če mislimo resno z opustitvijo fosilnih goriv in brezogljično Evropo. Lani smo zaradi ugodnih vodnih razmer proizvedli preko 90 % potrebne elektrike (preostalih 9 % smo uvozili), leta 2022 pa smo morali zaradi suše v tujini kupiti skoraj 30 % vse potrebne električne energije. Dobrih 30 % elektrike v Sloveniji sicer proizvedejo hidroeletrarne, petino jedrska elektrarna, petino TEŠ, slabo desetino pa sončne elektrarne. Vetrne elektrarne pa pri nas smešnica, saj zadovoljijo komaj pol tisočinke potreb.

Golobova milijardna prevara s poplavami, padala za Palestino in selfiji z Dončićem

Golobova milijardna prevara s poplavami, padala za Palestino in selfiji z Dončićem

Ni bilo treba dolgo čakati, da smo dobili novo potrditev o spornih postopkih, potrjenih lažeh in sprenevedanjih predsednika vlade Roberta Goloba. Tokrat je cesarju ogledalo nastavila Evropska komisija, ki je, podobno kot vsa približno osveščena javnost, ugotovila, da so bile ocene o popoplavni škodi v Sloveniji v višini 10 milijard evrov napihnjene, hudo pretirane. Pomoč je Evropska unija ustavila, državni sekretar Srečko Đurov pa je ob odsotnosti predsednika vlade – Golob je bil seveda na nujni poti na košarkarsko tekmo v Dallasu – in pomenljivi tišini odgovornih ministrov “zagotovil”, da je Slovenija v Bruselj poslala ustrezno vlogo za sredstva iz solidarnostnega sklada EU. Komisija očitno “nima pojma”, saj bo menda Svetu EU in Evropskemu parlamentu predlagala nadpovprečno izplačilo Sloveniji v višini 428 milijonov evrov, dokončno odločitev pa pričakujejo “do jeseni”. Očitno je vlada v primeru evropskih sredstev zmagala tako prepričljivo, kot je slavila na evropskih volitvah.