O "ekoloških profiterjih" in ugodnostih pri nakupu električnih vozil

PIŠE : Bine Kordež

O “ekoloških profiterjih” in ugodnostih pri nakupu električnih vozil

27. maja, 2026 | Razkrivamo | 16 Comments

Ko govorimo o električnih vozilih v Sloveniji, ne moremo mimo dveh dejstev. Prvo je to, da se ljudje zanje ne odločajo toliko zaradi nekakšne ekološke osveščenosti, pač pa večinoma zato, ker se to splača. Država namreč subvencionira njihov nakup. Toda to se bo končalo, ko bo število električnih vozil občutno naraslo – in takrat bo njihovega subvencioniranja konec. Izračun namreč pokaže, da bi se prilivi v proračun iz davščin na vozila z notranjem izgorevanjem zmanjšali kar za okoli 2 milijardi evrov, če bi vsi prešli na električna vozila.

Nižji davki na plače pomenijo tudi manj prihodkov v proračun

13. maja, 2026 | Razkrivamo | 32 Comments

Po sprejemu Zakona o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije, ki ga je 11. maja potrdil Državni zbor na predlog t.i. trojčka, se zastavlja vprašanje, kakšni bodo njegovi dejanski učinki. Predlagatelji namreč zatrjujejo, da gre za nujen odziv na pričakovano gospodarsko krizo, ki jo povzročajo mednarodne nestabilnosti, cilj interventnega zakona pa naj bi bil razbremenitev gospodarstva, zmanjšanje administrativnih ovir in izboljšanje dostopnosti javnih storitev. Ko gre za obdavčitev dela, opozarja Bine Kordež, so korekcije sicer v nekaj primerih smiselne, saj so najvišji prejemki danes res preveč obdavčeni. Po drugi strani pa pričakovanja, da bo to pospešilo gospodarsko rast ali pomembno izboljšalo dohodkovni položaj prebivalstva, nimajo realne osnove. Podatki o poslovanju podjetij kažejo, da imajo najvišje dohodke v podjetjih, v katera se veliko vlaga in v katerih so tudi visoki dobički.

Družmirski čudež: Plavajoča sončna elektrarna v Šaleški dolini

7. maja, 2026 | Razkrivamo | 12 Comments

Slovenski državni holding (SDH) po politično motivirani odločitvi o zaprtju razvpite Termoelektrarne Šoštanj načrtuje postavitev plavajoče sončne elektrarne na Družmirskem jezeru. To naj bi bila največja tovrstna elektrarna v Evropi in naj bi letno proizvedla 140 GWh električne energije, kar predstavlja energijo, potrebno za oskrbo 35.000 gospodinjstev. Vzporedno naj bi postavili tudi največji baterijski hranilnik v Sloveniji. Preobrazba zajema tudi celovito prenovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki ga danes zagotavlja TEŠ.Vse tri naložbe naj bi skupaj stale okoli 370 milijonov evrov, investitorji pa v luči t.i. zelenega prehoda javnosti doslej še niso pojasnili vseh podrobnosti projekta. Sploh tistih, ki so lahko predmet argumentiranih pomislekov, ne.

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

9. aprila, 2026 | Razkrivamo | 22 Comments

Lani so na Kitajskem v le dveh dneh odprli kar tri nove železniške proge v dolžini 200, 300 in 400 kilometrov, s katerimi so povezali nekaj mest in omogočili potovanje s hitrostjo tudi 350 km/h.. Ob takšnih novicah v Sloveniji pomislimo na desetletja priprav o gradnjji 27-kilometrskega “drugega tira”, ki je tik pred volitvami prejšnji mesec dočakal svojo (ne)uradno otvoritev. Ob tej pridobitvi smo v zadnjem desetletju na železnicah dobili samo še nekaj obnov prog in železniških postaj, brez kakega večjega izboljšanja možnosti in hitrosti potovanj. In to ob tem, da za železnice letno iz proračuna namenjamo najmanj pol milijarde evrov, kar je precej več kot za ceste, ki se financirajo s prispevki uporabnikov, čeprav so mnenja v javnosti drugačna.

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

31. marca, 2026 | Opazili smo | 25 Comments

Analiza predvolilnih soočenj je pokazala, da vidijo politične stranke na področju gospodarstva predvsem nujnost davčnih sprememb. Predstavniki so v zadnjih tednih kar tekmovali, kdo bo ponudil večje davčne olajšave ter znižanje stopenj, ki bi razbremenile gospodarski sektor in povečala neto prejemke zaposlenih. Te spremembe naj bi bile glavni motor povečanja konkurenčnosti in gospodarske rasti, kar je nujno za dvig blaginje prebivalstva, s čemer se vsi nastopajoči celo strinjajo. Vseeno pa se ob tem lahko vprašamo, če je nekaj sto milijonsko prerazporejanje davčnih bremen res ključni element hitrejšega razvoja Slovenije in lovljenja razvitih držav.

Komu še koristijo letna poročila

24. februarja, 2026 | Komentar | 61 Comments

Zaradi vedno novih zahtev in predpisov letna poročila naših največjih družb že presegajo 300 strani, a vsebinsko pomembnih za uporabnike je mogoče največ 50, pa še te se izgubijo v množici podatkov. Pogosto kakšne ključne informacije celo manjkajo. Takšno razmišljanje in ocene vsebine letnih poročil bodo regulatorji seveda ostro zavrnili, ker se jih lahko razume kot marginalizacijo njihovega truda in naporov, kako zagotoviti čim bolj celovito poročanje gospodarskih družb. A če se boste neformalno pogovarjali s sestavljavci teh poročil, vodstvi družb in uporabniki poročil (cenilci, ocenjevalci) ter tudi revizorji, bodo takšnim ocenam večinoma pritrdili. Le da o tem nihče noče govoriti, ker je to njihovo področje dela in se ne želijo izpostavljati.

Ekscesno politično “urejanje” gospodarstva ni nikoli prineslo dobrih rezultatov

3. februarja, 2026 | Opazili smo | 61 Comments

Politiki pred volitvami mnogo govorijo, zaradi kratkega spomina volivcev pa pogosto malo naredijo, za volivce namreč. Mnogo več naredijo za svoje prijatelje, zase. Odločitev na volitvah bi morala zato biti odločitev o integriteti posameznika, ki nekaj obljublja. Je obljubo izpolnil, udejanil v praksi? Ali gre za nekakšno vzporedno realnost, v kateri se politiki hvalijo na davkoplačevalske stroške, medtem pa razočarani volivci ne vedo več, kaj bi sami s seboj in njihovo glasovnico. Dejanskim glasovom ljudstva, ne tistim promocijskim, ki so si ga nekateri nadeli v ime svojih aktivistično-političnih organizacij v želji zamegljevati dejanski glas ljudi, v realnosti prisluhne vedno manj politikov.

Pravljice o obnovljivih virih energije

16. januarja, 2026 | Razkrivamo | 33 Comments

Bombardiranje z ideologijo zelenega prehoda in oskrbo z elektriko iz obnovljivih virov je vsak dan hujše. To je seveda uradna usmeritev Evropske unije ter s tem tudi Slovenije, temu so podrejeni vsi energetski načrti in tudi razmišljanja. Namen takšne usmeritve sta skrb za okolje in trajnostni razvoj, kar je nedvomno pohvalno. Vendar pa vsi avtorji in ključni akterji našega energetskega prehoda pogosto zanemarjajo dejanske razmere in realne možnosti. Primerjave, ki nam jih ponujajo, so pogosto nerealne, manipulativne. Realnost je eno, govorjenje o “čisti energiji brez uporabe fosilnih goriv” pa vse bolj spominja na pravljice za lahko noč.

Jalta, reparacije in cena vojne: kako se je odločalo o povojni Evropi

11. januarja, 2026 | Opazili smo | 14 Comments

Konferenca v Jalti ostaja simbol trenutka, ko so se velike sile odločale o usodi celin, pogosto brez neposrednega glasu manjših narodov. Reparacije so bile del tega procesa – hkrati orodje pravičnosti in sredstvo političnega pritiska. Današnje razprave o Ukrajini dokazujejo, da se zgodovina ne ponavlja dobesedno, a njeni vzorci ostajajo presenetljivo podobni. Razumevanje Jalte in povojnih reparacij ni zgolj akademsko vprašanje. Je opomin, da mir ni nikoli brezplačen in da način, kako se konča ena vojna, pogosto določa začetek naslednjega obdobja – bodisi stabilnosti bodisi novih napetosti.

Vladno božično darilo nas bo stalo več kot 600 milijonov evrov

5. januarja, 2026 | Razkrivamo | 33 Comments

Vlada je lani vse zaposlene razveselila z božičnico. Politiki so se pridušali, da je treba narediti več za izboljšanje gmotnega položaja zaposlenih. Hvalevredno, ampak nekaj previdnosti vseeno ni odveč. Kajti po božičnici imamo na mizi že predlog o skoraj 15 % dvigu minimalne plače (ob 2,5 % inflaciji) ter tudi nov predlog o davčno ugodnejši delitvi dobička za zaposlene. Ta naj bi bila sicer prostovoljna, a glede na dosedanjo prakso ni izključeno, da neka vlada nekoč ne pride z idejo, da je desetino dobička potrebno izplačati zaposlenim. Bistveno je ohraniti treznost in ob dobrih željah imeti pred očmi tudi gospodarske rezultate države.

Slovenija in njen problem samooskrbe z elektriko

30. decembra, 2025 | Razkrivamo | 61 Comments

Ali je v Sloveniji možna samooskrba s solarno električno energijo? S povečanim vlaganjem v solarne panele, hranilnike in s pametnim upravljanjem porabe marsikdo lahko pokrije svoje celoletne potrebe po elektriki, a le pod pogojem, da mu država ta prehod sofinancira. Vseeno pa se računica ne izide v hladnejpi polovii leta, ko mu mora država zagotavljati elektriko iz drugih virov, hidroelektrarn, termelektrarn ali nuklearke. Brez njih pozimi enostavno nimamo (dovolj) elektrike. Alternativa je seveda uvoz, a ta elektrika je praviloma iz fosilnih goriv in pogosto tudi dražja. Letošnji oktober je dober dokaz, kako smo kljub možnosti uvoza vseeno rajši zagnali TEŠ in se s tem izognili kar 60-odstotni uvozni odvisnosti.

Kakšen je pravzaprav izvoz Slovenije?

12. decembra, 2025 | Razkrivamo | 23 Comments

Ste opazili neobičajne komentarje visokih državnih uradnikov o mednarodni menjavi Slovenije? Najbolj izstopa tista, kako je postala Švica največji partner Slovenije v mednarodni trgovini. Ali kako imamo s Kitajsko skoraj 7 milijard evrov negativne trgovinske bilance. Takšne številke sicer res potrjujejo podatki Statističnega urada Slovenije o blagovni menjavi v lanskem letu, vendar pa imajo ti podatki imajo določeno omejitev: navedena vrednost mednarodne blagovne menjave zajema namreč tudi posle oplemenitenja. Kaj to v resnici pomeni?

Slovenski paradoks obdavčitve kapitala

7. decembra, 2025 | Opazili smo | 33 Comments

V Sloveniji delo pri visokih dohodkih obremenjujemo nenormalno visoko, kakršen koli predlog za omilitev tovrstnih obdavčitev dela pa takoj naleti na močno nasprotovanje, češ da bi s tem razbremenili najbogatejše. A na drugi strani uvajamo dodatne davčne ugodnosti za donose iz premoženja, ki omogočajo neobdavčeno podvojitev premoženja po sedmih ali desetih letih. Takšen pristop zaradi svojega interesa, spodbujajo finančni svetovalci, država pa vse to podpira. Zato se lahko vprašamo, je res potrebno, da davčno tako močno stimuliramo donose iz kapitala, pri najvišjih prihodkih iz dela, pri ljudeh, ki pošteno v takšni obliki redne zaposlitve tudi ostajajo in ne iščejo kakih vzporednih poti izplačila, pa ohranjamo nenormalno visoko obdavčitev?

18 milijonov evrov za 13 kilometrov kolesarske poti Bled – Bohinj

11. septembra, 2025 | Opazili smo | 90 Comments

Strošek gradnje 16-kilometrske kolesarske poti med Bledom in Bohinjsko Bistrico naj bi presegel 18 milijonov evrov, če ne bodo dodatna dela investicije še podražila. Cena gradnje, kar 1,5 milijona evrov na kilometer, je na nivoju stroškov klasične dvopasovne ceste na normalnem terenu. Ta kolesarska pot je res kvalitetno narejena, vseeno pa je potrebno dodati, da je bila na večini trase pot že pred tem, razen enega ali dveh odsekov. S sanacijo samo teh delov bi z bistveno manjšimi sredstvi že imeli kolesarsko pot v Bohinj. Resda ne bi bila asfaltirana, z ograjami in škarpami, a bila je na nek način še bolj prijetn in v celoti v naravnem okolju. A kolesarsko cesto sedaj imamo in če bo sreča, se bomo lahko naslednje leto ali v letu 2027 vozili po njej. Kot takšna bo služila dolga leta, denar pa pozabljen. Vseeno ni odveč razmislek, da bi kakšno podobno pot lahko naredili manj bogato in raje trikrat daljšo.

Kako misli Matjaž Han v petih letih povečati slovensko produktivnost za dobro tretjino

26. avgusta, 2025 | Opazili smo | 96 Comments

Minister za gospodarstvo, turizem in šport je razkril akcijski načrt, s katerim bi v Sloveniji dodano vrednost na zaposlenega v gospodarstvu v naslednjih letih povečali na 100.000 evrov. Danes je ta številka nekaj manj kot 64.000 evrov, kar pomeni, da bi Hanov ambiciozni plan pomenil za več kot tretjino višjo produktivnost, kar se zdi za vsako levo vlado izjemno drzen načrt. Ustvarjena dodana vrednost v gospodarstvu je vsekakor ključen kazalec razvitosti države, določa nivo in gibanje BDP, od nje je odvisna tudi višina prejemkov zaposlenih. Celotna ekonomska stroka se seveda strinja, da je povečevanje produktivnosti ključna naloga naše ekonomske politike.