PIŠE : Bine Kordež
Ali je naša pokojninska blagajna res tempirana fiskalna bomba?

Ali je naša pokojninska blagajna res tempirana fiskalna bomba?

Verjetno ne mine teden, da ne bi prebrali kakšnega prispevka o nevarnostih in tveganjih Slovenije zaradi neugodnih demografskih gibanjih zaradi vse večjega deleža starejših oseb. Že leta, če ne desetletja, tako beremo članke, kako je naša pokojninska blagajna prazna, kako bo vprašljivo izplačevanje pokojnin tudi v sedanji višini, kako bomo morali namenjati za pokojnine največ med vsemi državami EU, kako bo potrebno delati “do smrti” in podobno. A ko pogledamo tekoča gibanja, so vsaj dosedanji trendi daleč od zloveščih napovedi. V zadnjih 30 letih samostojne države namenjamo za pokojnine ves čas približno podoben odstotek BDP. O zlomu pokojninskega sistema govorimo že deset ali dvajset let, razmere v tem času pa so se celo nekoliko izboljšale …

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.

Namesto davčne reforme se nam obeta kvečjemu manjša “kozmetika”

Namesto davčne reforme se nam obeta kvečjemu manjša “kozmetika”

Vlada napoveduje več sprememb davčnega sistema, kar bo ponovno vznemirilo delodajalce, sindikate in javnost. Toda predstavljene številke in primerjave kažejo, da mogoče obstoječi davčni sistem vseeno ni tako zgrešen in da si bistvenih odstopanj niti ne moremo privoščiti. Zato se bomo mučili z iskanjem manjših korekcij, ki bodo sistem dodatno zapletle, kakega učinka pa ne bo. Mogoče je res boljši predlog, da v sistem ne posegamo in namesto tega iščemo rešitve v povečanju zaslužkov. Ter seveda zmanjšamo pričakovanja, kako bomo s popravki sistem znižali svojo davčno obremenitev in zadržali vsa upravičenja.

Kam nas pelje dvig splošne stopnje davka na dobiček?

Kam nas pelje dvig splošne stopnje davka na dobiček?

V zadnjih tednih je predlagano povišanje davčne stopnje na dobiček (natančneje: stopnje davka od dohodka pravnih oseb – DPPO) ena najbolj pogosto obravnavanih tem. Gospodarske razmere se nedvomno poslabšujejo in vsako povečanje davčne obremenitve, pogoje poslovanja podjetij dodatno poslabšuje. Pa tudi nasploh vsako povišanje davčnih stopenj pri plačnikih davka vedno naleti na odpor in pri tem iščejo razne argumente, s katerimi dokazujejo neupravičenost povečanja davčnih obremenitev.

Ali je Slovence sploh možno spraviti na vlake?

Ali je Slovence sploh možno spraviti na vlake?

Kadar v Sloveniji nanese beseda  na transport ali promet, bi se najbrž večina sogovornikov strinjala s splošno sprejeto oceno, da smo v preteklosti investirali predvsem  v cestno omrežje, vlaganja v železnice pa močno zanemarili. To naj bi bil tudi razlog, da tako malo ljudi koristi železniški prevoz in da je naše cestno omrežje vse bolj zatrpano s pločevino. Pa so takšnim razmeram res kriva napačna vlaganja? Smo res denar usmerjali predvsem v gradnjo cest? Na žalost takšne posplošene ocene praviloma ne temeljijo na številkah, temveč na zaznavanju ljudi in ponavljanju slišanega.

So davki res problem Slovenije?

So davki res problem Slovenije?

Da so plače v Sloveniji bolj obremenjene z davki kot drugje v Evropi, posebej v primerjavi s sosednjimi državami, je v resnici še eden izmed urbanih mitov. Realne primerjave Slovenije z Avstrijo in Hrvaško namreč pokažejo, da so davčne obremenitve v Avstriji za podobna delovna mesta kar okoli pet odstotnih točk višje kot v Sloveniji za večino zaposlenih. To izhaja tudi iz statističnih podatkov o povprečni davčni obremenitvi. Res pa je, so plače v Avstriji višje kot pri nas, kar velja za večino razvitejših držav EU, kamor se želimo uvrstiti. Za večino zaposlenih imamo v Sloveniji nižjo davčno obremenitev tudi v primerjavi s Hrvaško, slabše pogoje pa imamo pri nekaj višjih plačah, izraziteje odstopamo pri najvišjih prejemkih, ki jih prejema nekaj tisoč ljudi v Sloveniji.

Slovenski BDP v 2022: Izgubljeni 2 milijardi s popravkom

Slovenski BDP v 2022: Izgubljeni 2 milijardi s popravkom

Kaj je bil razlog za milijardni reviziji višine BDP lani in letos, verjetno ne bomo nikoli izvedeli. Toda vsi navedeni popravki vsekakor odpirajo dvome glede predstavljenih izračunov BDP. Obstaja upravičen strah, da mogoče tudi ti podatki niso dokončni in da bodo današnji zaključki na osnovi teh podatkov lahko čez pol leta ponovno drugačni.