PIŠE : Bine Kordež
Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

Zaradi koga bomo Evropejci zapravili tisoče milijard evrov za orožje?

3. julija, 2025 | | 53 Comments

Pri spremljanju razprave in medijskih poročil o zvišanju obrambnih izdatkov zbode v oči, da je fokus samo na odstotku BDP, ki naj bi ga namenjali za obrambne namene, nismo pa prebrali nobene širše analize, za kakšne namene naj bi ta denar porabili, kako naj bi s tem denarjem oblikovali učinkovito obrambno strukturo, se pravi vojsko v zaveznicah Nata. Danes vemo, da ameriški, ruski ali kitajski predsednik z ukazom napoti denimo 10 ali tudi 50 tisoč vojakov na krizno območje. Kako bo takšno operativno poveljevanje potekalo v “vojski EU”? Kako bomo na osnovi porabe tega denarja zgradili učinkovito obrambno sposobnost za vse članice? Nobene vsaj okvirne analize in projekcije, zakaj ravno 5 odstotkov,. Zakaj ne 4 ali 6 %? Nakup orožja, če zagotoviš denar, je še najlažja naloga.

Nam bo država “nabila” še dodaten davek na dedovanje?

Nam bo država “nabila” še dodaten davek na dedovanje?

6. junija, 2025 | | 29 Comments

Slovenci imajo trenutno okoli 300 milijard evrov premoženja. Največji del predstavljajo nepremičnine, sledi premično premoženje, drugi sklop premoženja pa je finančno premoženje. Samo v bančnih depozitih prebivalstva naj bi bilo skoraj 28 milijard evrov, potem pa so tu še vloge v raznih skladih ter vrednost naložb v podjetjih. Omenjenih 300 milijard evrov premoženja lahko razdelimo na 2,1 milijona prebivalcev Slovenije, verjetno bolj primerno pa je upoštevanje odraslih oseb, ki so praviloma lastniki premoženja. Upoštevaje okoli 1,5 milijonov odraslih prebivalcev to pomeni približno 200.000 evrov v povprečju na eno osebo. Premoženje je praviloma vezano na družino ali gospodinjstvo, kar omogoča še en pogled. Povprečna družina ima tako v Sloveniji okoli 500.000 evrov celotnega premoženja. Delovne generacije, torej vsi zaposleni od pokojnih staršev ali starih staršev vsako leto podedujejo 5 do 6 milijard evrov različnega premoženja, največ v obliki hiš in stanovanj. In za vse to ne plačajo niti evra davka …

Svobodno predpisovanje pravilnega dobička

Svobodno predpisovanje pravilnega dobička

30. aprila, 2025 | | 51 Comments

Ob prebiranju vsakodnevnih člankov na temo zdravstva in nove zdravstvene zakonodaje je običajen državljan in zavarovanec precej zbegan. Beremo mnenja uglednih in manj uglednih strokovnjakov in si ob tudi diametralno nasprotnih stališčih kar težko oblikujemo lastno mnenje. Ali bodo napovedane spremembe na področju zdravstva omogočile izboljšanje razmer na najbolj kritičnih točkah, kot je dostop do osebnega zdravnika ali čakalne vrste? Kot zunanji opazovalci in koristniki zdravstvenih storitev težko presojamo, katera mnenja so prava, katera pa zavajajoča in posledica osebnih interesov ter raznih lobijev, kot poslušamo vsak dan.

Kozmetika pokojninske reforme

Kozmetika pokojninske reforme

16. aprila, 2025 | | 16 Comments

Če povzamemo učinke predlagane pokojninske reforme, potem je seveda dobro, da so pogajalci dosegli soglasje in da bomo z reformo nekoliko dvignili upokojitveno starost, kar je glede na staranje prebivalstva nujno. Pri višini pokojnin lahko ocenimo, da bodo negativni učinki predlaganih sprememb na višino pokojnine pokriti s pozitivnimi spremembami. Največji očitek predlagateljem gre pravzaprav v smeri, da teh negativnih učinkov ne želijo transparentno predstaviti. Kljub različnim pozivom se tako ministrstvo kot ZPIZ izogibata posredovanju informacij, koliko se bo v povprečju in strukturi znižala pokojninska osnova in navajata samo neke hipotetične primere. Zniževanje pokojnin zaradi poslabšanega načina usklajevanja je popolnoma nepotrebno in ta predlog bi morali umakniti iz predlogov za reformo.

Nekaj komentarjev na Simičev predlog davčne reforme

Nekaj komentarjev na Simičev predlog davčne reforme

2. aprila, 2025 | | 53 Comments

Pred dnevi smo lahko na tem portalu prebrali predlog možne davčne reforme s strani davčnega strokovnjaka Ivana Simiča. Kot je napisal, bi predlagane spremembe pozitivno vplivale na gospodarsko klimo in povrnile zaupanje vlagateljev v stabilno davčno in poslovno okolje v Sloveniji. Vsake spremembe davčne zakonodaje imajo seveda pozitivne in negativne učinke. Če Simičev predlog gledamo kot celoto, je to vsekakor ena od zanimivih alternativnih možnosti. Pri tem bi vseeno izpostavil eno od značilnosti njegovega predloga: ni podatkov, kako konkretno bi takšne spremembe vplivale na neto prejemke zaposlenih, niti kakšen bi bil njihov vpliv na naše javne finance. Slednje pa je vsekakor ključen element kakršnihkoli sprememb Namen mojega pripevka je zato prikazati nekaj konkretnih učinkov predlaganih sprememb na finance ljudi, podjetij ter države.

Kakšne bodo posledice Golobove pokojninske (ne)reforme

Kakšne bodo posledice Golobove pokojninske (ne)reforme

30. marca, 2025 | | 29 Comments

O pokojninskem sistemu v Sloveniji že deset ali celo dvajset let poslušamo svarila tujih institucij in domačih strokovnjakov, kako se nam bo pokojninski sistem sesul in da so korenite spremembe nujne. Tako dramatično seveda ni, čeprav bo reforma pokojninskega sistema nujna. Pravzaprav je ena že pred vrati, saj se pogajanja o pokojninski reformi prevešajo v zadnjo fazo. Vsak čas naj bi na mizo dobili osnovne rešitve nove pokojninske zakonodaje. Osnovni cilj sprememb je zagotovitev čim bolj dostojnih pokojnin ob zagotovljeni javno-finančni vzdržnosti. Socialni partnerji zagovarjajo višje pokojnine in možnost upokojitve nekje med 65. in 67. letom starosti, partnerji na podjetniški strani pa opozarjajo, da bi previsoke pokojnine in s tem povezane višje davčne obremenitve ogrožale konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Zgodba o hudobnem sosedu in dobrih sosedih

Zgodba o hudobnem sosedu in dobrih sosedih

8. marca, 2025 | | 93 Comments

Ob spremljanju aktualnih dogodkov na evropskem vzhodu si zamislimo zgodbo, ki seveda ni resnična, osebe so izmišljene, vendar pa kakršna koli podobnost z resničnim življenjem ni zgolj naključna. Denimo, da bi nam pogorela hiša. Za sanacijo, izgradnjo nove, potrebujemo 200.000 evrov, ki jih seveda nimamo. Hišo nam je pravzaprav nekdo požgal, tudi vemo kdo, a škode od njega sami ne moremo izterjati. Požigalec sicer pravi, da nam jo je pripravljen postaviti novo, vendar pa tako, da bi bili v njej delni najemniki, kar seveda za nas ni sprejemljivo.

Ameriške in evropske javne finance: Bojeviti Mars proti solidarni Veneri

Ameriške in evropske javne finance: Bojeviti Mars proti solidarni Veneri

4. marca, 2025 | | 81 Comments

Kaj pokaže primerjava med ameriškimi in evropskimi javnimi financami? V visoki javno-finančni potrošnji evropskih držav (EU) je resda veliko neracionalnosti, vendar pa se največji del več zbranih davščin namenja socialni varnosti in zagotavljanju večje solidarnosti. Zaradi višjega bruto domačega produkta so proračunski izdatki v ZDA na povprečnega Američana precej višji kot v EU ali Sloveniji. Američani neprimerno manj izdatkov namenijo sociali, krepko pa nas prekašajo pri obrambi. Prav ta podatek je zdaj posebej aktualen: Američani potrošijo 2.200 evrov za obrambno na prebivalca (3,0 % BDP), v Sloveniji pa je ta znesek le 350 evrov (1,2 % BDP).

Kaj imajo državljani od simbolične spremembe dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje?

Kaj imajo državljani od simbolične spremembe dopolnilnega v obvezno zdravstveno zavarovanje?

1. februarja, 2025 | | 29 Comments

Vlada je spremembo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja v obvezno razglasila za nekakšen začetek reforme, pri čemer pa nikomur ni jasno, kaj so s tem državljani pridobili. Razglašali so, da bodo državljani v drugem koraku “bolj pošteno” obdavčeni, v skladu z njihovimi dohodki. Vladni predstavniki so vztrajno ponavljali, da bodo s tem predrugačenjem zavarovanja preprečili ekscesne dobičke zasebnih zavarovalnic (čeprav glavni dve, Vzajemna in Zavarovalnica Triglav nikakor nista zasebni), ob prenosu dopolnilnega v obvezno zavarovanje pa je dejansko javni ZZZS začel iz tega naslova ustvarjati več deset milijonske misteriozne izgube. Kot je razumeti iz javnih informacij, gredo obstoječi vladni predlogi spet samo v smer povečanja obstoječega prispevka, ker menda ni bilo časa (v letu in pol!) za uvedbo pravičnejšega načina vplačevanja dodatnega obveznega prispevka. Torej bodo najbolj plačani v državi še vedno dejansko plačevali pol nižji prispevek kot npr. upokojenka s 600 evri pokojnine.

Kam nas pelje vlada s proračunom za leto 2025?

Kam nas pelje vlada s proračunom za leto 2025?

5. januarja, 2025 | | 19 Comments

Proračun je ključni dokument, ki definira delovanje države v posameznem letu. Glede na to je obravnavanje in sprejemanje proračunov deležno premalo pozornosti medijev kot tudi javnosti na splošno. Tema se večini zdi nezanimiva, celo dolgočasna in prezapletena v primerjavi z atraktivnimi dnevnimi dogodki, aferami ipd.. Nekaj dni se sicer v medijih pojavljjajo ključne kumulativne številke in vlada trdi, da je vsak njen proračun najboljši in razvojno naravnan, opozicija pa opozarja na potratnost in neustrezno strukturo porabe. Ta bo za leto 2025 s 17,1 milijardami evrov rekordna, a kljub temu Slovenija strogo statistično gledano v primerjavi z drugimi članicami EU ne izstopa v nobeno smer. Drugo vprašanje sta seveda realnost in kredibilnost načrtovanja, ključ uspešnosti posamezne države pa učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Zaradi navedenega je Bine Kordež analiziral nekaj podatkov, ki se sicer ne pojavljajo pogosto.

Kaj so glavne težave lastništva zaposlenih

Kaj so glavne težave lastništva zaposlenih

17. decembra, 2024 | | 63 Comments

V javnosti že dlje časa spremljamo ideje in pobude o večji vlogi zaposlenih pri upravljanju in predvsem lastništvu podjetij. Veliko analiz in raziskav kaže prednosti, ki jih prinaša večja vloga zaposlenih za uspešnost poslovanja gospodarskih družb ter tudi večjo družbeno povezanost. V primeru lastniške vključenosti so zaposleni praviloma bolj pripadni podjetju, so bolj zavzeti, podjetje pa bolj povezano z okoljem (družbena odgovornost). Poledično zaposleni s tem tudi sodelujejo pri ustvarjenem rezultatu, kar naj bi imelo tudi pozitivni učinek na vse večjo ekonomsko neenakost med ljudmi.

Alternativa visoki odvisnosti od uvoza elektrike je samo izgradnja drugega bloka JEK

Alternativa visoki odvisnosti od uvoza elektrike je samo izgradnja drugega bloka JEK

9. decembra, 2024 | | 62 Comments

Slovenija danes povprečno pokrije približno 85 odstotkov potreb po električni energiji. Poleti je ta odstotek lahko celo višji, pozimi pa stopnja samooskrbe precej pade. Toda do pravega problema šele pridemo: nihče ne zanika, da bomo ob zaprtju TEŠ in kasneje še nuklearke v Krškem, predvsem pa zaradi močno povečane porabie postali na področju elektrike izjemno odvisno od uvoza, opozarja Bine Kordež. Na ta vidik nasprotniki gradnje novega reaktorja v Krškem (JEK 2) enostavno pozabljajo. Odgovori, da bomo pač bolj varčevali z elektriko oziroma da jo bomo v bodoče manj porabili, preprosto niso realni. Alternativa visoki uvozni odvisnosti in nepredvidljivosti razmer na evropske trgu je zgolj in samo ena: izgradnja drugega bloka jedrske elektrarne, torej projekt JEK2.

Primer Henkel Zlatorog: Delamo za tujce, ki skrivajo dobičke

Primer Henkel Zlatorog: Delamo za tujce, ki skrivajo dobičke

7. novembra, 2024 | | 40 Comments

Javna agencija Spirit in Ministrstvo za gospodarstvo sta podelila priznanja najboljšim tujim investitorjem za izjemne rezultate in prispevke k razvoju slovenskega gospodarstva. Med nagrajenci je bila tudi družba Henkel Maribor, ki pa pretežni del svojega dobička izkazuje na matični družbi, čeprav se v osnovi ustvarja v proizvodnih družbah. Posledično zato tudi ni nekih večjih plačil davka na dobiček v Sloveniji. Plačani davek od dobička, preračunan na zaposlenega, je na nivoju koncerna zato kar petkrat višji kot v Sloveniji. Mogoče bi se morali pristojne institucije vanje vseeno nekoliko bolj poglobiti, če je takšna politika v celoti v skladu z veljavno davčno zakonodajo?

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

20. oktobra, 2024 | | 33 Comments

V vse bolj razgreti polemiki o zgraditvi še enega jedrskega reaktorja v Krškem (JEK 2) je eden osrednjih argumentov nasprotnikov tega projekta ta, da gre za podobno “zgrešen projekt” kot je bil TEŠ 6, ki naj bi veljal za “spomenik korupcije”. Pa je to sploh res? Bine Kordež se je zakopal v številke in podatke, ki to hipotezo precej omajejo. Investicija v razvpiti šesti blok šoštanjske termoelektrarne je znašala 1,4 milijarde evrov, letni strošek obratovanja je okoli 200 milijonov. Ko TEŠ obratuje, nam zagotavlja približno tretjino električne energije, kar pomeni, da bi morali v nasprotnem primeru uvažati iz tujine 45 % vse električne energije. TEŠ torej vseeno ne predstavlja takšne katastrofalne investicijske odločitve, kot jo razumemo; glede na razpoložljive podatke smo s trgovanjem z domačo proizvodnjo elektrike v času nihanj cen mogoče izgubili celo več denarja.

Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023

Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023

6. septembra, 2024 | | 18 Comments

Skupni bruto domači proizvod Slovenije je po začasnih podatkih lani znašal 63 milijard evrov, od tega celotna dodana vrednost 56 milijard. Neka splošna ocena bi lahko bila, da so bili lani naši gospodarski dosežki solidni, glede rasti boljši od povprečja v Evropski uniji, a pričakovani upoštevaje doseženo stopnjo razvitosti. V gospodarstvu sicer ustvarjamo vsako leto več, a za to angažiramo vse večje število zaposlenih, zaradi česar se je rast produktivnosti precej ustavila. Po gospodarski rasti se sicer uvrščamo nekje okoli desetega mesta med evropskimi državami. Glede na višino BDP v primerjavi s povprečjem vseh držav EU pa smo seveda še vedno spodaj, po kupni moči na 91 % povprečja. Še dolgo, dolgo bo trajalo, da ulovimo EU po tem kazalcu.