PIŠE : Maksimiljan Fras
Ukrajina (2022-2024): Če zmagajo Rusi, bomo vsi revnejši in manj varni

Ukrajina (2022-2024): Če zmagajo Rusi, bomo vsi revnejši in manj varni

Na Zahodu se množijo glasovi, ki so si enotni v tem, da je treba Rusiji preprečiti, da bi zmagala v vojni v Ukrajini, pa tudi glede tega, da je nujna ponovna oborožitev Zahoda. Eden teh glasov je denimo nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki se zavzema za vso potrebno vojaško podporo Ukrajini. V Skandinaviji, ki je bila v preteklosti podobno kot nemška stranka Zelenih znana po svojem pacifizmu, pa oblasti odkrito pripravljajo državljane na možnost oboroženega konflikta z Rusijo v dogledni prihodnosti. Ukrajinski predsednik Zelenski je nedavno v Davosu svaril svetovne voditelje, da če Rusom uspe zasesti Ukrajino, bo to privedlo do neposredne vojne med Rusijo in zvezo NATO.

Temačna brezna ruske medijske propagande

Temačna brezna ruske medijske propagande

Nadzor nad mediji je eden ključnih stebrov Putinove absolutnistične vladavine. S cenzuro, novimi zakoni in represijo je Kremelj povsem zatrl neodvisne medije. Mlajše generacije, ki niso popolnoma odvisne od (državne) televizije, še nekako uspejo obiti blokado zahodnih novic, vsi ostali pa so dnevno podvrženi strahotnemu pranju možganov, ki že spominja na Severno Korejo. Ruski televizijski voditelji, sploh pa njihovi gosti, si privoščijo osupljivo “svobodo” pri spodbujanju h genocidu, uporabi jedrskega orožja, s katerim bi uničili ne le “ukrajinske naciste”, pač pa tudi zahodnjake, ki jih podpirajo. Nič presenetljivega ni, če na ruski državni televiziji slišite, da bi bilo treba “ukrajinske otroke utopiti v reki z močnim tokom ali pa zažgati v baraki”.

Zemlja vse bolj postaja planet Plastika

Zemlja vse bolj postaja planet Plastika

Ne samo, da tale članek berete na napravi, ki je v velikem odstotku iz plastičnih sestavnih delov, ampak imate plastiko najverjetneje tudi oblečeno, jo nosite na sebi, s plastičnimi izdelki imate opremljen dom, naokrog se prevažate s pogledom na plastično armaturno ploščo, predvsem pa je skoraj vse, česar se dotaknete v trgovini, iz plastike. S plastiko smo v stiku dobesedno od rojstva naprej, ko prejmemo plastično identifikacijsko zapestnico. Nato nam nadenejo plastične plenice, v usta vstavijo plastično stekleničko in dodajo plastične igrače. Naš svet je že od samega začetka obdan s plastiko. Glede na vseprisotnost plastike okrog nas lahko čas, v katerem živimo, upravičeno imenujemo plastična doba.

Ameriška pomoč Ukrajini v kleščah strankarskih igric

Ameriška pomoč Ukrajini v kleščah strankarskih igric

Ameriška pomoč Ukrajini je vsekakor oživila vojaško industrijo Združenih držav, v nekaterih primerih pa jo je celo rešila. Od konca hladne vojne leta 1991 se je namreč ameriški vojaško-industrijski kompleks zelo skrčil, po ruski agresiji na Ukrajino pa je deležen enormnih finančnih vložkov, saj naročila kar dežujejo. Kajti velika večina denarja, ki ga Američani namenijo kot “pomoč Ukrajini”, pravzaprav ostane pri njih doma; od 68 milijard dolarjev vojaške in z njo povezane pomoči, ki jo je doslej kongres odobril, je skoraj 90 odstotkov denarja ostalo Američanom; v obliki javnih naročil za ameriška podjetja in za plače ameriških delavcev. O tem je konec novembra izčrpno poročal tudi Washington Post.

Nova hladna vojna

Nova hladna vojna

Zahod se nahaja pod vse večjim pritiskom neliberalnih, avtoritarnih režimov. Gre za navezo Kremlja, Kitajske komunistične partije, iranskih mul in severnokorejskega diktatorja, ki zavračajo zahodne vrednote kot so demokracija in človekove pravice. Obenem pa jih združuje težnja, da bi svoj položaj v svetu okrepili na račun slabitve Zahoda. Še najraje bi videli kar njegov konec. Nekateri opazovalci zato trenutno stanje v svetu označujejo kot nekakšno novo hladno vojno.

V Rusiji je nekajkrat več političnega nasilja skrajne desnice kot v zahodni Evropi

V Rusiji je nekajkrat več političnega nasilja skrajne desnice kot v zahodni Evropi

Škandal v kanadskem parlamentu, kjer je zdaj že bivši predsednik Anthony Rota ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega kot posebnega gosta povabil na galerijo 98-letnega ukrajinskega vojnega veterana Jaroslava Hunko, za katerega pa se je izkazalo, da ni bil borec za ukrajinsko neodvisnost, pač pa pripadnik ukrajinske prostovoljske divizije Waffen-SS Galicija, je znova odprl vprašanje o položaju in vplivu neonacizma ne le v ukrajinski, pač pa tudi v ruski družbi.