PIŠE : Maksimiljan Fras
Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Rusija se pod Vladimirjem Putinom ne glede na možnost premirja ali celo miru v Ukrajini pripravlja na naslednjo vojno. Evropa, ki je še vedno v svoji coni ugodja, tega še vedno ni dojela. Vojaško ni pripravljena za konfrontacijo z Rusijo, njena obramba bi zaradi nezadostnih zalog streliva brez pomoči Združenih držav zdržala le nekaj tednov. Na drugi strani pa se je Putinova Rusija od invazije na Ukrajino popolnoma militarizirala in vojni podredila tudi svojo ekonomijo. V ideološkem smislu je ultrakonservativna Ruska pravoslavna cerkev podprla fašistične teze skrajnih teoretikov t.i. ruskega sveta, ki temeljijo na občutku superiornosti ruske nacije in njenemu božjemu mandatu, da obvladuje ozemlje med Lizbono in Vladivostokom.

Damask je padel, Rusi bežijo, imperij iranskih ajatol se podira

Damask je padel, Rusi bežijo, imperij iranskih ajatol se podira

Padec diktatorja Asada in s tem slabitev vpliva iranskega teokratskega režima na Bližnjem vzhodu je zagotovo dobra novica. Nadaljnja slabitev iranskega vpliva bi lahko izpostavila tudi šiitske milice v Iraku, pa tudi Hutiji v Jemnu bi utegnili na neki točki ostali brez iranske podpore. Pri takšnem razvoju dogodkov nekateri vidijo celo upanje, da bi se morda lahko na koncu tudi sam režim iranskih ajatol zrušil sam vase in s seboj v brezno potegnil še osovraženo Islamsko revolucionarno gardo. To ne bi pomenilo le konca šeriatskega prava v Iranu, ampak tudi konec oskrbovanja Rusije z iranskim orožjem in Kitajske s poceni nafto. Pa tudi konec iranskih prizadevanj za razvoj lastnega jedrskega orožja …

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Izrael in Ukrajina imata skupna sovražnika v podobi zahodne skrajne levice in skrajne desnice. Tako skrajni levici kot skrajni desnici sta namreč skupna antisemitizem in zagovarjanje Putinovih dejanj v Ukrajini. To je dodaten dokaz, da ima politična premica v resnici obliko podkve in da so si skrajni levičarji in skrajni desničarji med seboj bolj podobni, kot so si to sami pripravljeni priznati. In če so Judje v obstoječih razmerah meritokracije kot družbena skupina posebej uspešni, so pač priročni dežurni krivci in nepogrešljivi v teorijah zarot. In če Rusija vnaša kaos v mednarodne odnose, potem je njihova zaveznica pri slabitvi obstoječega reda na Zahodu.

Koliko je v Kaliforniji še prostora za ameriške sanje?

Koliko je v Kaliforniji še prostora za ameriške sanje?

Če bi bila samostojna država, bi bila Kalifornija peto gospodarstvo na svetu. Še vedno pa je The Golden State, kot so ji nekoč rekli, največja ekonomija v Združenih državah Amerike. Toda Kalifornija ni več, kar je bila. Ljudje so se začeli izseljevati zaradi izjemno visokih cen nepremičnin. Hud problem so tudi droge, zlasti fentalin, ki je to ameriško zvezno državo postavil na vrh odvisnosti od drog. Kalifornija ima težave tudi z vedno večjo brezposelnostjo, zadolženostjo in neučinkovito javno upravo. Zaradi woke ideologije, ki jo zagovarjajo Demokrati, ki so v Kaliforniji trdno na oblasti, prihaja do poslovnih odločitev, ki gospodarsko škodujejo tej ameriški zvezni državi. Zadnji primer je selitev Space X v Teksas, za kar se je Elon Musk odločil tudi zaradi čisto osebne zamere …

Palestinci so svoje ime povzeli od imena britanske kolonije

Palestinci so svoje ime povzeli od imena britanske kolonije

Kaj sploh pomeni in predstavlja Palestina? Za muslimane je bila v zgodovini zgolj anahronistična geografska označba, tuja njihovi veri. V Koranu Palestina ni niti enkrat omenjena. O Palestincih se je začelo zares govoriti šele v času Britanskega mandata za Palestino med obema svetovnima vojnama, ko pa so kot Palestince označevali tako Jude kot Arabce, ki so živeli tam. Torej je šlo za geografsko identiteto in ne za nacionalno. Palestinska nacionalna identiteta se zares razvije šele pozneje, vzporedno z delovanjem Palestinske osvobodilne organizacije (PLO), od šestdesetih let 20. stoletja naprej.

Evropa bo morala sama bolj poskrbeti za svojo varnost

Evropa bo morala sama bolj poskrbeti za svojo varnost

Ukrajinski vdor v rusko regijo Kursk poteka že tretji teden. Ukrajinska vojska ima zdaj pod nadzorom približno 1.300 kvadratnih kilometrov ruskega ozemlja in sto naselij. Uničila je mostove, da bi bilo mogoče okupirano ozemlje lažje braniti, kar pomeni, da ga namerava do nadaljnjega obdržati. Do zdaj so zajeli skoraj 600 ruskih vojakov. Od tega so jih minuli teden 115 zamenjali za ukrajinske vojne ujetnike. Za primerjavo: ruske sile so uspele letos do zdaj v Ukrajini zasesti le pol manjše ozemlje, in to za ceno skoraj 200.000 žrtev, ubitih, ali ranjenih.

Zgodba o Rodeziji ali kako je Zahod v Afriki izdal svoja načela

Zgodba o Rodeziji ali kako je Zahod v Afriki izdal svoja načela

Od trenutka dalje, ko je Rodezija enostransko razglasila neodvisnost, je bil ves svet proti njej – z izjemo Izraela, Južne Afrike in Portugalske. Američani in Britanci so bili jezni na Rodezijo, ker je s svojim starodobnim volilnim sistemom nasprotovala egalitarizmu, Sovjetska zveza in Kitajska pa sta podpirali komunistične uporniške skupine v njej, tako kot tudi povsod drugje v regiji. Leta 1966 so nato Združeni narodi razglasili sankcije proti Rodeziji. To so bile sploh prve sankcije, ki jih je OZN razglasil proti kakšni državi. In bile so zavezujoče za vse države članice.

Zakaj je Poljska za Rusijo takšen trn v peti

Zakaj je Poljska za Rusijo takšen trn v peti

Poljska se pospešeno oborožuje in kadrovsko krepi svojo vojsko, ki šteje 200.000 aktivnih pripadnikov, izdatki zanjo pa presegajo 4,0% BDP. V nekaj letih naj bi poljska vojska narasla celo na 300.000 aktivnih pripadnikov, s čemer bi Poljska postala država z najmočnejšo vojsko znotraj Evropske unije. Od začetka ruske invazije na Ukrajino februarja 2022 je vojska na Poljskem sploh ena najpomembnejših tem v javnih razpravah. In to z dobrim razlogom – zaradi Rusije. Rusija namreč vleče Poljsko vse globlje v hibridno vojno. V minulih mesecih je v državi izbuhnilo več velikih požarov, Rusija naj bi stala tudi za hekerskimi napadi na poljsko državno tiskovno agencijo, na poljsko-belorusko mejo vedno znova prihajajo skupine ilegalnih migrantov. Najnovejša provokacija pa so skupne vojaške vaje beloruske in kitajske vojske le nekaj kilometrov od poljske meje.

Na Zahodu se bije boj za zdravo pamet in proti njej

Na Zahodu se bije boj za zdravo pamet in proti njej

Takšen je vsaj vtis, ki nam ga vedno znova daje pregled dnevnih novic v zahodnih medijih. In zdi se, da ta boj z leti postaja vedno bolj žolčen. Posebej v Združenih državah Amerike, kjer pred novembrskimi predsedniškimi volitvami poteka tudi predvolilni boj, kakršnega še ni bilo nikoli. Na eni strani imamo najstarejšega predsednika v zgodovini Združenih držav, ki se pri 81 letih starosti poteguje za še en predsedniški mandat in ki ga v predvolilnem času sesuvajo najbolj goreči volivci Demokratske stranke z organiziranjem antisemitskih in propalestinskih protestov. Na drugi strani pa imamo nekdanjega predsednika, ki bi utegnil predvolilno kampanjo voditi celo iz zapora in ki mu ankete javnega mnenja kljub temu kažejo dobro.

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Demografsko-migrantski samomor Evrope se nadaljuje

Evropski parlament v Bruslju je razpravljal in odločal o t. i. evropskem migracijskem paktu ter ga tudi sprejel. Z njim naj bi Evropska unija “celovito uredila upravljanje migracij”, kar so ponovno le obljube. V realnosti pa ostajajo odprta nekatera ključna vsebinska vprašanja, ki jih ne gre pavšalno politizirati, vsekakor bodo ostala del razprave v evropskem medijskem in političnem prostoru. Naš sodelavec Maksimiljan Fras se je zato lotil odmevnih knjig britanskega avtorja Douglasa Murrayja. Murray se namreč, kot ugotavlja Fras, v svojih treh knjigah Nenavadna smrt Evrope, Norost množic in Vojna proti Zahodu spretno giblje znotraj provokativnih tem, piše v jasnem in razumljivem jeziku ter naravnost kliče k javni razpravi o družbenih vprašanjih, ki jih odpira. Migracije, posebej nezakonite, s katerimi se soočata Slovenija in Evropa, so zagotovo eno od njih.

Ukrajina (2022-2024): Če zmagajo Rusi, bomo vsi revnejši in manj varni

Ukrajina (2022-2024): Če zmagajo Rusi, bomo vsi revnejši in manj varni

Na Zahodu se množijo glasovi, ki so si enotni v tem, da je treba Rusiji preprečiti, da bi zmagala v vojni v Ukrajini, pa tudi glede tega, da je nujna ponovna oborožitev Zahoda. Eden teh glasov je denimo nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki se zavzema za vso potrebno vojaško podporo Ukrajini. V Skandinaviji, ki je bila v preteklosti podobno kot nemška stranka Zelenih znana po svojem pacifizmu, pa oblasti odkrito pripravljajo državljane na možnost oboroženega konflikta z Rusijo v dogledni prihodnosti. Ukrajinski predsednik Zelenski je nedavno v Davosu svaril svetovne voditelje, da če Rusom uspe zasesti Ukrajino, bo to privedlo do neposredne vojne med Rusijo in zvezo NATO.

Temačna brezna ruske medijske propagande

Temačna brezna ruske medijske propagande

Nadzor nad mediji je eden ključnih stebrov Putinove absolutnistične vladavine. S cenzuro, novimi zakoni in represijo je Kremelj povsem zatrl neodvisne medije. Mlajše generacije, ki niso popolnoma odvisne od (državne) televizije, še nekako uspejo obiti blokado zahodnih novic, vsi ostali pa so dnevno podvrženi strahotnemu pranju možganov, ki že spominja na Severno Korejo. Ruski televizijski voditelji, sploh pa njihovi gosti, si privoščijo osupljivo “svobodo” pri spodbujanju h genocidu, uporabi jedrskega orožja, s katerim bi uničili ne le “ukrajinske naciste”, pač pa tudi zahodnjake, ki jih podpirajo. Nič presenetljivega ni, če na ruski državni televiziji slišite, da bi bilo treba “ukrajinske otroke utopiti v reki z močnim tokom ali pa zažgati v baraki”.

Zemlja vse bolj postaja planet Plastika

Zemlja vse bolj postaja planet Plastika

Ne samo, da tale članek berete na napravi, ki je v velikem odstotku iz plastičnih sestavnih delov, ampak imate plastiko najverjetneje tudi oblečeno, jo nosite na sebi, s plastičnimi izdelki imate opremljen dom, naokrog se prevažate s pogledom na plastično armaturno ploščo, predvsem pa je skoraj vse, česar se dotaknete v trgovini, iz plastike. S plastiko smo v stiku dobesedno od rojstva naprej, ko prejmemo plastično identifikacijsko zapestnico. Nato nam nadenejo plastične plenice, v usta vstavijo plastično stekleničko in dodajo plastične igrače. Naš svet je že od samega začetka obdan s plastiko. Glede na vseprisotnost plastike okrog nas lahko čas, v katerem živimo, upravičeno imenujemo plastična doba.

Ameriška pomoč Ukrajini v kleščah strankarskih igric

Ameriška pomoč Ukrajini v kleščah strankarskih igric

Ameriška pomoč Ukrajini je vsekakor oživila vojaško industrijo Združenih držav, v nekaterih primerih pa jo je celo rešila. Od konca hladne vojne leta 1991 se je namreč ameriški vojaško-industrijski kompleks zelo skrčil, po ruski agresiji na Ukrajino pa je deležen enormnih finančnih vložkov, saj naročila kar dežujejo. Kajti velika večina denarja, ki ga Američani namenijo kot “pomoč Ukrajini”, pravzaprav ostane pri njih doma; od 68 milijard dolarjev vojaške in z njo povezane pomoči, ki jo je doslej kongres odobril, je skoraj 90 odstotkov denarja ostalo Američanom; v obliki javnih naročil za ameriška podjetja in za plače ameriških delavcev. O tem je konec novembra izčrpno poročal tudi Washington Post.

Nova hladna vojna

Nova hladna vojna

Zahod se nahaja pod vse večjim pritiskom neliberalnih, avtoritarnih režimov. Gre za navezo Kremlja, Kitajske komunistične partije, iranskih mul in severnokorejskega diktatorja, ki zavračajo zahodne vrednote kot so demokracija in človekove pravice. Obenem pa jih združuje težnja, da bi svoj položaj v svetu okrepili na račun slabitve Zahoda. Še najraje bi videli kar njegov konec. Nekateri opazovalci zato trenutno stanje v svetu označujejo kot nekakšno novo hladno vojno.