Ključnik: Putin
Čemu slovenska zadrega ob 20-letnici članstva v Natu

Čemu slovenska zadrega ob 20-letnici članstva v Natu

Severnoatlantsko zavezništvo, ustanovljeno leta 1949 kot protiutež Varšavskemu paktu in grozeči nevarnosti, ki jo je za demokratično in svobodno Evropo predstavljala stalinistična Sovjetska zveza, praznuje 75. obletnico. Pri nas, kjer smo se mu z nekaj mukami uspeli pridružiti šele leta 2004 – vstop je sovpadal s polnopravnim članstvom v Evropski uniji – smo letos obeležili 20-letnico pridružitve tej obrambni organizaciji, ki je brez vodilne vloge Združenih držav Amerike verjetno ne bi bilo oziroma ne bi igrala omembe vredne zgodovinske vloge. Toda v zadnjih dveh letih so se zgodili prelomni dogodki, ki so NATO ponovno definirali. Organizacija, ki je bila še januarja 2022 v kritični fazi obstoja, je z rusko invazijo na Ukrajino dobila nov pomen in zagon.

Vojna in mir

Vojna in mir

Če odmislimo potencialno škodo, ki lahko nastane zaradi hekerskih napadov v prihodnosti, potem smo z zadnjo potezo Rusije prišli še za korak dlje stanju, za katerega lahko rečemo, da je bližje vojni kot miru. Evropskim, slovenskim politikom pa še posebej, bo sila neprijetno v času pred evropskimi volitvami državljane in volivce prepričevati, da Evropska unija ali zveza Nato nista v vojni z Rusijo in Putinovim režimom. Res ne?

Vojni turizem, pokazatelj dekadence zahodnega sveta

Vojni turizem, pokazatelj dekadence zahodnega sveta

Da je t. i. zahodna demokracija, da so njeni razvojni koncepti, načini vodenja, soočanja z globalnimi izzivi v resni krizi ni nič kaj novega. Desetletja precej racionalnega razvoja po drugi svetovni vojni v sicer težkih, zapletenih razmerah hladne voljne se počasi spreminjajo v neko brezciljno, izumetničeno iskanje nove identitete ob ignoriranju pozitivne tradicije, vseh zgodovinskih spoznanj, naukov, izkušenj prednikov, sodobnih trendov v globalnem razvoju, tudi dosežkov znanosti.

Tretje leto: Kljub vsej propagandi Rusija ekonomsko trpi zaradi Putinove vojne

Tretje leto: Kljub vsej propagandi Rusija ekonomsko trpi zaradi Putinove vojne

V soboto bosta minili dve leti od ruske invazije na Ukrajino, ki je uspela zdržati in se še vedno upira agresorski vojski. Prve prave vojaške provokacije so se sicer začele že na današji dan, le redki pa so verjeli, da se bo vseobsežni napad res zgodil. Kljub agresivni propagandi Kremlja, ki je celo nekaj zahodnjakov uspela prepričati, kako sankcije Rusiji sploh niso škodovale, celo nasprotno, ruski vsakdan še zdaleč ni idiličen. Socialne in ekonomske posledice vojne so hude; stroški za vojsko so se v dveh letih dvignili za 300 odstotkov, okoli 8 % celotnega ruskega BDP gre samo za financiranje te vojne. Najhujši udarec za Rusijo pa je več kot milijonski osip v demografiji. V zadnjih dveh letih je iz Putinovega imperija pobegnilo najmanj 800.000 Rusov. Na ukrajinski fronti jih je za vedno ostalo (ali pa so se vrnili ranjeni) okoli 300.000.

Putinova peta kolona v Ljubljani ob obletnici invazije na Ukrajino pripravlja shod v podporo Rusiji!

Putinova peta kolona v Ljubljani ob obletnici invazije na Ukrajino pripravlja shod v podporo Rusiji!

Ali je v naslovu prišlo do napake, sabotaže večje skupine tiskarskih škratov? Ni. Sredi Ljubljane je za soboto, 24. februarja, dva dneva po drugi obletnici vojaškega napada Ruske federacije na Ukrajino, dejansko napovedan shod s pomenljivim naslovom: “Shod ob drugi obletnici posebne vojaške operacije”. Enostavno povedano, to bo dogodek v podporo Rusiji oziroma vojni, ki jo je njen predsednik Vladimir Putin 22. februarja 2022 vsilil Ukrajini. Shoda se bo v najboljšem primeru udeležilo največ nekaj sto ljudi, vseeno pa to dokazuje, da ruska propaganda v Sloveniji deluje. Počasi prodira tudi v medije, še bolj vztrajna je na ulici. Vsak petek ob 19. uri se skupina Putinovih podpornikov zbere zraven ruskega veleposlaništva, svojih shodov nikoli ne prijavijo policiji, ki to mirno tolerira. Občasno se srečujejo tudi s predstavniki ruske ambasade. Kaj točno počnejo, ne ve nihče.

Pripravljeni na Trumpa 2.0?

Pripravljeni na Trumpa 2.0?

Predvolilna tekma v Združenih državah Amerike vedno bolj intenzivno polni medije po vsem svetu. Deloma zaradi osnovnega bizarnega dejstva, da se v boj podajata precej starostno »iztrošena« kandidata, pri čemer s svojimi izjavami, ki kažejo na mejno opravilno sposobnost, gotovo izstopa kandidat demokratov Joe Biden, veliko razburjenja pa povzroča tudi kandidat republikancev Donald Trump s svojimi »šank« idejami in domislicami, ki lahko dodatno destabilizirajo že tako majavo globalno ureditev.

Trije meseci vojne v Gazi: Kako naprej?

Trije meseci vojne v Gazi: Kako naprej?

Palestine ima realno gledano cela regija dovolj. Egipt ima dovolj Hamasovega financiranja Islamske države na Sinaju, Jordanija ima dovolj terorističnih celic v begunskih taboriščih, ki so danes zares mesta, Savdska Arabija ima dovolj iranskega vpliva, ki ga je pridobil preko Hamasa in Hezbolaha. Sosednje države grizejo posledice preteklih odolčitev, česar se zelo dobro zavedajo. Zato vidimo mlačne odzive omenjenih držav. Ne le to, predstavniki obveščevalnih služb in zunanjih ministrstev Savdske Arabije, Jordanije, Egipta in Izraela se redno srečujejo ob Rdečem morju in razpravljajo o nastali situaciji.

“Odlično oblikovana družba, ki samodejno nevtralizira disidente”

“Odlično oblikovana družba, ki samodejno nevtralizira disidente”

Bi se morali bati “države nadzora”? Zgodovina uči, da so doslej še vsi narodi v neki točki zbežali iz takšnega sistema, ki skriva neprijetne novice, pretirava z dosežki oblasti, poje slavospeve voditeljem, zatira opozivijo, nadzoruje svobodo govora in politično nadzoruje sodišča. Edino orožje, ki ga imamo kot svobodni in demokratični ljudje, je svoboda govora. Svoboden in raznolik tisk, prosto dostopne informacije, resnično neodvisna sodišča in vladno informiranje, ne pa vladna propaganda.

Putin, kulturni marksizem in zeleni prehod

Putin, kulturni marksizem in zeleni prehod

Vdor kulturnega marksizma v ameriške visokošolske institucije kaže, da so nekateri bolj enaki od drugih, če parafraziramo Orwella. Gre za novo ideologijo, ki je z marignalcev, manjšin in vaških posebnežev sestavila družbeni mainstream, v tem krasnem novem svetu pa je dovoljeno podirati vse, kar zmanjšuje avtoriteto tradicionalnim družbenim vzorcem in normam. Zato je dovoljeno podirati spomenike zgodovinskim osebnostim, češ da so bili ti možje v resnici beli supremacisti, po možnosti lastniki sužnjev ali vsaj podporniki kolonializma. Politično oportuno je tudi kričati, da morajo vsi belci plačati za krivice in trpljenje Afričanov. Spodobi se postaviti tudi kakšen kip črncu, žrtvi belskega policijskega nasilja itn.. Pa vsi moramo biti za Hamas … oprostite … Palestince.

Ameriška pomoč Ukrajini v kleščah strankarskih igric

Ameriška pomoč Ukrajini v kleščah strankarskih igric

Ameriška pomoč Ukrajini je vsekakor oživila vojaško industrijo Združenih držav, v nekaterih primerih pa jo je celo rešila. Od konca hladne vojne leta 1991 se je namreč ameriški vojaško-industrijski kompleks zelo skrčil, po ruski agresiji na Ukrajino pa je deležen enormnih finančnih vložkov, saj naročila kar dežujejo. Kajti velika večina denarja, ki ga Američani namenijo kot “pomoč Ukrajini”, pravzaprav ostane pri njih doma; od 68 milijard dolarjev vojaške in z njo povezane pomoči, ki jo je doslej kongres odobril, je skoraj 90 odstotkov denarja ostalo Američanom; v obliki javnih naročil za ameriška podjetja in za plače ameriških delavcev. O tem je konec novembra izčrpno poročal tudi Washington Post.

Vučićeve volitve: Čeferin, nogomet in čevapčiči

Vučićeve volitve: Čeferin, nogomet in čevapčiči

17. decembra bodo v Srbiji predčasne parlamentarne volitve, pokrajinske volitve v Vojvodini ter lokalne volitve v Beogradu in še 65 občinah. Najpomembnejše so seveda parlamentarne, saj od njih ni odvisna le politična prihodnost srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki si želi še okrepiti oblast, pač pa tudi nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu. V tem smislu so to zagotovo najpomembnejše letošnje volitve v tem delu Evrope, ki bodo vplivale tudi na dogajanje v prihodnjem letu.

Skoraj že pozabljena vojna: Kratko poročilo iz Ukrajine

Skoraj že pozabljena vojna: Kratko poročilo iz Ukrajine

Po 7. oktobru, ko se je začela nova vojna na Bližnjem vzhodu, se je pozornost svetovnih medijev kot tudi javnosti obrnila proti Izraelu in Palestini. Nenadoma je vojna v Ukrajini spolzela z naslovnic in udarnih novic. Tega se Ukrajinci ne morejo preveč veseliti. Sploh če bo zahodna javnost počasi pozabila nanje. O tem, kakšne so v teh dneh razmere v Ukrajini, nam poroča sodelavec Jure Gubanc, ki je bil še minuli teden v Lvivu: “Tudi na zahodu, kjer je center ukrajinskega duha, počasi pojenja volja do bojevanja. Če je bilo lani na začetku vojne še polno optimističnih prostovoljcev, je trenutna slika morale in ekipnega duha bolj klavrna. Ljudje počasi sprejemajo dejstvo, da bo ta vojna trajala dolgo časa.”

Hitler in palestinsko vprašanje ali zakaj Izrael izgublja vojno proti Hamasu

Hitler in palestinsko vprašanje ali zakaj Izrael izgublja vojno proti Hamasu

Za zahodno, še posebej pa evropsko hipokrizijo se zdi nezaslišano, da se je Izrael odločno uprl agresiji s tem, da je neusmiljeno udaril po napadalcih. Ko je šlo za Ukrajino, nam je bilo lažje pri srcu, kajti šibka žrtev Putinove invazije se je komaj uspela obraniti pred padcem. Ob vsaki pošiljki orožja smo se tolažili, da je namenjeno obrambi, ne pa napadu. Ko gre za Izrael, takšne moralne potuhe ni. In zato precejšen del medijev, javnosti in celo politike izkazuje simpatije do Palestincev in celo do Hamasa.

Pozabljena Ukrajina

Pozabljena Ukrajina

Ukrajina je po terorističnem napadu Hamasa na Izrael praktično popolnoma izginila iz medijev. Tudi sicer je večina svetovne javnosti po več kot letu in pol te vojne tozadevno tematsko »utrujena«. Lastnost sodobnih medijev pač je, da se lepijo na aktualnost, dramatičnost, katastrofalnost dogodkov, intenzivnost poročanja pa je žal odvisna tudi od »specifične teže« posameznega globalnega problema v notranji politiki posameznih držav.