Ključnik: Putin
Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa “specialne vojaške operacije” ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa “zarotnikov”, ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.

“Mad and Dangerous”: Ali je Donald Trump že zrel za impeachment?

“Mad and Dangerous”: Ali je Donald Trump že zrel za impeachment?

Donald Trump, ki je imel že kot poslovnež sloves prevaranta, je govoril, kar so želele od njega slišati borze in finančni trgi od New Yorka do Tokia. Ni naključje, da so doslej iz njegovih ust golobi miru leteli v nedeljo, tako da bili v ponedeljek zjutraj, ko se začnejo odpirati azijske borze, že vsi pomirjeni in polni optimizma. Ko je ameriški predsednik nazadnje miril finančne trge, je cena nafte na svetovnem trgu takoj padla za nekaj odstotkov. Ampak potem se je do konca tedna spet dvignila za prav toliko odstotkov in še malo več. Takšnega slepomišenja je očitno konec, saj so borze in ključni igralci spregledali Trumpovo taktiko. Za velikonočno nedeljo je ameriški predsednik zato postregel z norim ultimatom, kakršnega doslej vsaj javno še nismo slišali iz ust kakšnega demokratično izvoljenega predsednika …

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

Vojna, ki je Iran ne more dobiti

V soboto zjutraj je nekje v Iranu potekal sestanek najvišjih funkcionarjev teheranskega režima. Izraelski Mosad je sicer poznal natančen čas, lokacijo pa le približno. Če bi izraelske rakete zadele cilj, bi z enim samim zamahom odsekali vse ali vsaj večino glav, ki upravljajo z nekdanjo Perzijo. Iranska oblast je resda preživela prvi dan vojne, vendar je izgubila vse zaveznike. Izrazi solidarnosti z iranskim ljudstvom, ki prihajajo od vsepovsod, tudi iz Slovenije, nimajo nič skupnega s podporo režimu. Ajatole so trenutno najbolj osovraženi ljudje na planetu. In tudi osamljeni, saj so jih na cedilu pustili vsi, ki so jih lahko. Iran je vojno že izgubil.

Ukrajina, Venezuela … Tajvan?

Ukrajina, Venezuela … Tajvan?

Trump je sprožil svojo prvo malo vojno, v kateri so specialci zajeli venezuelskega “narkosocialista” in ga v pižami skupaj z ženo odpeljali v New York, kjer ga čaka bojda pošteno sojenje. Rusi in Kitajci so protestirali, zaradi lepšega. V resnici pa ne Putin ne Ši nimata nič proti Trumpovem razkazovanju sile v ameriški soseščini. Putin mu je kvečjemu sporočil: “Welcome to the club”. Zdaj so Američani v očeh Kremlja že tovariši in te nove okoliščine spreminjajo tudi perspektivo na vojno v Ukrajino. Ta nesrečna dežela je namreč v “ruski predsobi”, torej globoko v interesni sferi Kremlja. Takoj, ko je Donald Trump to priznal Vladimirju Vladimiroviču, sta se lahko objela in ugotovila, da sta iz istega testa. Zdaj je na vrsti še tretji nasilnež, da pokaže, če je iz pravega testa. Z nestrpnostjo torej pričakujemo kitajsko invazijo na Tajvan.

Novo leto manipulacij, laži in sovraštva

Novo leto manipulacij, laži in sovraštva

Nek pameten lik – žal fiktiven – je nekoč ugotovil, da strah povzroča jezo, ta pa nas pelje v sovraštvo. In sovraštvo pomeni, da smo prestopili na temno stran. Tam se začenja trpljenje. Na te besede sem se večkrat spomnil lansko leto ob prebiranju komentarjev bralcev tudi na tem portalu. Nikoli doslej se nivo komuniciranja ni spustil na tako pritlehno, primitivno in žaljivo raven. Kaj bomo torej storili v novem letu, da pridemo nazaj na “svetlo stran”?

INTERVJU: Zoran Stevanović in njegova resnica

INTERVJU: Zoran Stevanović in njegova resnica

Pred volitvami se vrstijo ankete in ocene, kaj lahko prinese zmago desnemu ali levemu polu. Kredibilnost merjenja javnega mnenja je sicer precej spodkopana, sploh po zadnjem fiasku pri napovedih rezultata glede referenduma o prostovoljnem končanju življenja. Tudi pri rezultatih zadnjih evropskih volitev so t. i. javnomnenjske agencije, ki se gibljejo v popolnoma neurejenem pravnem okolju, udarile mimo. Se pa ne glede na vse takšne in drugačne ankete in akrobacije izrisujejo “bojne črte” predvolilne kampanje. Poleg Logarjevih Demokratov in Prebiličevega Preroda bodo pri oblikovanju naslednje koalicije morda vodilno vlogo igrale nekatere medijsko “zanemarjene” stranke. Poleg SNS, ki ga v zadnjem času v precejšnji meri “pumpajo” desni mediji, je tu še Resni.ca, ki vsaj zaenkrat velja za Jelinčičevega dvojčka na levi. Pogovarjali smo se z njenim predsednikom Zoranom Stevanovićem.

Ljudje, bežite, Putin nas bo napadel!

Ljudje, bežite, Putin nas bo napadel!

Obstaja nevarnost, da zaradi Ukrajine razpade Nato in da odnosi med Ameriko in Evropo zdrknejo na najnižjo točko v novejši zgodovini. Primerjave z Jalto, kjer so leta 1945 določili bodoče meje v Evropi, niso zlovešče le zato, ker gre za mesto na Krimu, ki si ga je leta 2014 nezakonito priključila Rusija, ampak predvsem zaradi simbolike. Pred osemdesetimi leti so o usodi poražene Nemčije odločali Roosevelt, Churchill in Stalin, zadnje tedne pa se v Moskvi in v Miamiju za zaprtimi vrati in brez predstavnikov uradnih državnih institucij, torej napol zasebno pogovarjajo le še Američani in Rusi. Evropejcev ni več, Ukrajina pa se je znašla v vlogi poraženke. Je scenarij za prihodnost demokratične in svobodne Evrope lahko še slabši?

Trumpov nož v hrbet z vojno posiljeni Evropi?

Trumpov nož v hrbet z vojno posiljeni Evropi?

Kaj dejansko pomeni ameriško obnašanje glede Rusije, ki ga mnogi Evropejci razumejo kot Trumpov “nož v hrbet”, za vojno v Ukrajini? Ključne evropske države so se znašle pred tvegano dilemo: ali naj sprejmejo Trumpov trgovski pragmatizem in pristanejo na razdelitev Ukrajine, ali pa naj vztrajajo pri podpori žrtvi Putinove agresije. Angleže in Francoze podzavestno preganja zgodovinski občutek krivde, ker so v 20. stoletju dvakrat pustili na cedilu Vzhodno Evropo; prvič leta 1938 v Münchnu pred Hitlerjem, drugič pa leta 1946 pred Stalinom. Ta občutek krivde je zaradi določenih zgodovinskih vzporednic sicer razumljiv, vprašanje pa je, če bo Evropa v primeru Ukrajine sposobna sama in v celoti nositi breme konfrontacije z Rusijo.

Sarajevski safari ali zgodba o človeški izprijenosti

Sarajevski safari ali zgodba o človeški izprijenosti

Zgodba o streljanju Sarajevčanov za zabavo, za kar so izprijenci iz različnih držav, ne zgolj Srbije ali Rusije, drago plačevali, ni od včeraj niti je ni prvi aktualiziral slovenski režiser Miran Zupanič. Da so prijatelji Bosanskih Srbov hodili na Pale in okoliške kraje, od koder se je ponujal panoramski razgled nad Sarajevo, se je vedelo ves čas. Tudi to, da so takšni “turisti” izstrelili kak rafal ali streljali z ostrostrelsko puško, ni skrivnost. Nekateri priložnostni strelci so se namreč ob tem še fotografirali, spet drugi pa so vseeno pazili, da jih ne bi zasačile kamere.

Budimpešta, nesrečni simbol evropske izdaje*

Budimpešta, nesrečni simbol evropske izdaje*

V madžarski prestolnici Budimpešti so 1994 štiri jedrske države podpisale memorandum, s katerimi so Ukrajini, ki se je takrat podobno kot Belorusija in Kazahstan odpovedala svojemu jedrskemu arzenalu iz časa Sovjetske zveze, zagotovili ozemeljsko nedotakljivost in nespremenljivost njenih meja. Skratka varnost, saj so vodilne jedrske države in obenem tudi članice Varnostnega sveta Ukrajini s podpisom podelile varnostne garancije, da je nobena od podpisnic ne bo napadla, potem ko se je prostovoljno odrekla jedrskemu orožju.

Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Misterij neznanih letečih predmetov nad Evropo

Ker že več dni nismo slišali o novih opažanjih domnevno ruskih dronov nad Evropo, je čas za razmislek. Kajti to, da naj bi bili droni, ki so doslej preletavali letališča in kritično infrastrukturo na Danskem, Norveškem in v Nemčiji, ruski, so trditve, za katere še nihče ni ponudil dokaza. Morda so res ruski, ampak dokler o tem ne bo nobenega oprijemljivega podatka, bo vse skupaj neke vrste psihološka vojna.

Zaradi vojn v Gazi in Ukrajini smo pozabili na Sudan

Zaradi vojn v Gazi in Ukrajini smo pozabili na Sudan

Medtem ko Gaza in Ukrajina še vedno prevladujeta v zahodnih medijih, pa se drugod po svetu dogajajo prav tako hudi konflikti, na katere nismo pretirano pozori, opozarja J. Scott Younger. V mislih ima predvsem v Sudanu, ki ga uničuje državljanska vojna med vlado in uporniki, pri čemer obe strani oskrbujejo rivalske države Bližnjega vzhoda. Nemirno je tudi v Mjanmaru, nekdanji Burmi, pa na Haitiju v Karibih in v talibanskem Afganistanu.

Nekaj gnilega …. ruskega je v deželi Danski

Nekaj gnilega …. ruskega je v deželi Danski

Ni naključje, da se je v središču ruske hibridne vojne z Evropo zdaj znašla Danska. Ne le zato, ker preseduje Evropski uniji in je tudi zelo dejavna članica Nata. Pomembni so trije podatki: Danska je per capita največja vojaška podpornica Ukrajine. Leži na strateško pomembnem vstopu v Baltsko morje. Danska politika je bila doslej prepričana, da je dežela varna pred rusko hibridno vojno. Poplava dronov nad Dansko vse to postavlja na glavo.

Volitve v Moldaviji: Naslednja Putinova provokacija?

Volitve v Moldaviji: Naslednja Putinova provokacija?

Moldavijo, še eno nekdanjo sovjetsko republiko, ki je že dolgo na seznamu Putinovih tarč, čakajo parlamentarne volitve. Napetost v najrevnejši evropski državi, hrepeneči po članstvu v Evropski uniji, a obenem izjemno razdeljeni, saj polovica prebivalstva verjame, da je zanje bolje povzava z Rusijo, narašča. Obtožbe moldavskih oblasti, da se Rusija ponovno vmešava v predvolilne procese, so tokrat še posebej ostre in glasne. Če bo rezultat izenačen, bo proruski blok verjetno z nasilnimi protesti poskušal destabilizirati državo in ustvariti razmere za intervencijo ruskih sil, ki so sicer že več kot trideset let nameščene v odcepljeni, nepriznani enklavi Transnistrija oziroma Pridnesterska republika.

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Ukrajinska vojna ni spopad dveh držav, ampak konflikt med Evropo in Rusijo, iz katerega se Združene države Amerike počasi in vsaj začasno umikajo. Evropejci razumemo, da s prehudim porazom Ukrajine pade projekt Evropske unije, vprašljiva bi bila tudi usoda Nata. Toda po drugi strani je iluzorno pričakovati zmago Ukrajine. V pat položaju, v katerem smo se znašli, je ključno poiskati pot iz vojne. Preden bo ena ali druga stran nakazala, da pristaja na pogajanja, bomo videli – in pravzaprav že gledamo – eskalacijo, zaostritev spopadov; ne le ruskih, pač pa tudi ukrajinskih. Zato bombardiranje Moskve ne sme biti več tabu.