Ključnik: volitve
Po Trumpovi zmagi: Geopolitične priložnosti in slabosti Slovenije

Po Trumpovi zmagi: Geopolitične priložnosti in slabosti Slovenije

Slovenska zgodovinska in kulturna povezava s slovanskimi narodi se v določenih okoliščinah lahko prevede v diplomatsko prednost. Slovenija bi v času Trumpove administracije, ki se je že izkazala za naklonjeno bolj pragmatičnemu odnosu z Rusijo, lahko odigrala vlogo mostu med Zahodom in Vzhodom. Zaradi svoje nevtralnosti in majhnosti ima Slovenija možnost, da ohrani diplomatske odnose z Rusijo, kar je ključno glede na napetosti med Evropsko unijo in Rusijo zaradi ukrajinskega konflikta. Hkrati lahko, če se EU premakne proti večji samostojnosti in manjši odvisnosti od ZDA, Slovenija izkoristi svoje povezave za večjo vlogo v regionalni stabilnosti in morda celo za diplomatske pobude na Balkanu in v Vzhodni Evropi.

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

Zmagovalec je znan, poraženka je od silnega šoka prvi dan enostavno izpuhtela iz javnosti. Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo pa ni edino presenečenje torkovih volitev v Združenih državah. Republikanci so okrepili premoč v Predstavniškem domu in ponovno dobili večino tudi v Senatu, kar pomeni, da bo imel Trump v prihodnjih štirih letih miren spanec vsaj kar se zakonodajalcev tiče. Brez težav bo ustoličil tudi nekaj novih vrhovnih sodnikov. Poražencem se vse to zdi nočna mora, vsaj deloma pa zanjo krivijo “svoje” medije, ki so pretiravali s poveličevanjem Kamale Harris in jo priskutili sredinskim volivcem, tako da so abstinirali volitve in omogočili gladko zmago Trumpu.

Ameriške volitve: Vrnitev Donalda Trumpa!

Ameriške volitve: Vrnitev Donalda Trumpa!

Ne glede na napovedi, da bo zaradi počasnosti štetja glasov in morebitnih zapletov rezultat predsedniških volitev v Združenih državah znan šele čez nekaj dni, pa že zdaj precej bolje kaže Donaldu Trumpu, ki za vrnitev v Belo hišo potrebuje vsaj 270 elektorskih glasov. Že približno dve uri po zaprtju prvih volišč je razlika med Trumpom in Kamalo Harris znašala že okoli 60 elektorskih glasov (Trump 246, Harris 183), pri čemer je republikanski kandidat osvojil Severno Karolino, eno izmed t.i. nihajočih držav. Teh je skupaj sedem, Trump pa je po zadnjih podatkih tudi najbolj skeptičnih medijev že globoko čez mejo 270 elektorskih glasov in je uradno novi predsednik ZDA.

Zapravljena integriteta: Medijska prostitucija in ameriške volitve

Zapravljena integriteta: Medijska prostitucija in ameriške volitve

O čem bodo odločali ameriški volivci 5. novembra? Izbirajo lahko med kontinuiteto politike sedanjega predsednika Josepha Bidena, čigar podpredsednica je bila Kamala Harris, in populizmom Donalda Trumpa. Trump je antijunak, samooklicani borec proti establishmentu, torej nastopa proti vsemu, kar naj bi šlo večini Američanov najbolj na živce v zvezi s politiko v washingtonskem močvirju. Če bo zmagal Trump, bo to tudi velika klofuta mainstream medijem, ki so do zadnjega brez kančka sramu navijali za Kamalo Harris. Njena zmaga na drugi strani pa bi pomenila, da je globoka država nepremagljiva in da je povsem vseeno, kdo je njen glavni igralec. Po tej logiki lahko za prihodnjega predsednika Združih držav kandidirata tudi Racman Jaka ali Miki Miška.

Ameriške predsedniške volitve kot popularni šov

Ameriške predsedniške volitve kot popularni šov

Kdo od zvezdnikov podpira Kamalo Harris in kdo Donalda Trumpa? Ta informacija je v ZDA nadvse pomembna, saj slavni s svojo podporo vplivajo na javno mnenje in mobilizacijo volivcev. Predsedniške volitve v ZDA bodo potekale 5. novembra 2024, na njih pa se bosta za zmago potegovala Kamala Harris kot kandidatka demokratske stranke in Donald Trump kot kandidat republikancev. Kampanje so intenzivne in usmerjene v pridobivanje podpore različnih volilnih skupin. Pri tem pa imajo veliko vlogo tudi zvezdniki, saj s svojo podporo širijo vpliv kandidatov med svojimi sledilci.

Severnokorejci na poti v Ukrajino, ta pa še vedno z zvezanimi rokami glede uporabe raket dolgega dosega

Severnokorejci na poti v Ukrajino, ta pa še vedno z zvezanimi rokami glede uporabe raket dolgega dosega

V senci vsakodnevnega bližnjevzhodnega zaostrovanja, finala predvolilne kampanje v Združenih državah Amerike, je tam nekje v Ukrajini še vedno vojna, omejitve Zahoda glede uporabe dobavljenega orožja na ozemlju Rusije pa vedno bolj bizarne, bile bi komične, če ne bi šlo za vprašanje preživetja države, naroda. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je sicer v diplomatski ofenzivi glede njegovega “načrta za zmago”, ki pa je osnovi samo nova obupana prošnja po konsistentni politiki, pomoči zahodnih zaveznikov, ki bi ustavila rusko izčrpavanje obrambe Ukrajine. Ta ob pomakljivi, nekonsistentni pomoči ne more vzdržati v nedogled, čeprav so v nebo vpijoče tudi logistične, kadrovske in tehološke težave okupatorja Putina, kar nenazadnje dokazuje nujna pomoč Irana in Severne Koreje ter ukrajinsko vztrajaje v ruski regiji Kursk, ki pa verjetno tudi ni vzdržno na dolgi rok.

Logarjev sredinski poker

Logarjev sredinski poker

No, pa se je končno pokadilo iz logov, soban SDS, Državnega zbora. Anže Logar je odstopil, izstopil iz Slovenske demokranstke stranke (SDS). Ob tem je ob dveletnem mučnem mencanju celo napovedal nek jasen načrt: mandata SDS-u ne bo vrnil, ker je od volivcev, do konca leta bo ustanovil svojo poslansko skupino, stranko. Imena še ni. Domnevamo lahko, da bosta v njej (poslanski skupini) zaenkrat vsaj Eva Irgl, Dejan Kaloh, pa morda tudi Mojca Šetinc Pašek. Politične sirene tulijo na levi in desni. Ni več heca, za Logarja in ostale.