Ključnik: Joe Biden
Kaj bo prej, slovenski referendum o JEK 2 ali Američani na Luni?

Kaj bo prej, slovenski referendum o JEK 2 ali Američani na Luni?

Kdor je pričakoval, da se bo premier v Ovalni pisarni s svojim gostiteljem pogovarjal o tem, kako bo Westinghouse zgradil še en reaktor v Krškem, je res naiven. Z Američani bo takšen pogovor možen šele, ko bo v Sloveniji sprejeta odločitev, ali bomo sploh kaj gradili. Sprejemanje zahtevnejših odločitev je namreč nočna mora slovenskih politikov vseh barv. Komunisti so imeli jajca, da so se pred več kot pol stoletja odločili za nuklearko, brez nekih referendumov seveda. Imeli so oblast, bili so ljudstvo. Ironija je, da se danes v demokraciji politiki ne čutijo niti toliko suverene, da bi sprejeli tako enostavno odločitev, kot je ta o razpisu posvetovalnega referenduma.

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …

Bo Kamala Harris, ženska verzija Baracka Obame, prva ameriška predsednica?

Bo Kamala Harris, ženska verzija Baracka Obame, prva ameriška predsednica?

Mediji jo obožujejo, Hollywood jo podpira vsaj toliko, kot je nekoč Baracka Obamo. Za razliko od Hillary Rodham Clinton nima okostnjakov v omari (ali pa so vsaj neprimerno manjši od pokopališča Clinton). Dejstvo, da je ženska, leta 2024 in pri 77 uradno priznanih spolih v New Yorku sploh ne igra več nobene vloge. V prid ji gre tudi mešano, indijsko-karibsko poreklo, zaradi česar je Kamala Harris idealna za lik junakinje holywoodske kriminalne serije tipa Law and Order. Kar ni prav noben sarkzem, saj je kariero dejansko začela kot tožilka v San Franciscu.

Se je predsednik vlade zlagal (spet) o vlogi Slovenije pri izmenjavi ruskih in zahodnih zapornikov?

Se je predsednik vlade zlagal (spet) o vlogi Slovenije pri izmenjavi ruskih in zahodnih zapornikov?

Ruska vohuna Artjom in Ana Dulceva, ki ju je Slovenija izročila v okviru izmenjave zapornikov med zahodom in Rusijo, sta za rusko državno televizijo pohvalila Slovenijo in njen odnos, priznala sta celo, da ju je v priporu nemoteno, redno obiskoval pripadnik ruske obveščevalne službe in jima prenašal pozdrave predsednika Putina. Kako je to mogoče, slovenska vlada zaenkrat ne želi komentirati, očitno upajo, da bo šlo “mimo”, ampak določeni zahodni mediji so zgodbo že zagrabili in jo slovenski lokalni ustvarjalci javnega mnenja nimajo pod kontrolo. Predaja vohunov dobiva nove razsežnosti, ki gotovo niso v interesu Slovenije.

Ruska vohuna iz Slovenije v objemu Putina

Ruska vohuna iz Slovenije v objemu Putina

Ruska vohuna v Sloveniji, ki sta se predstavljala kot Maria Rosa Mayer Munoz in Ludwig Gisch, dejansko pa sta Ana Valerevna Dulceva in Artjom Viktorovič Dulcev sta v okviru izmenjave ujetnikov med Rusijo in “Zahodom” končala v objemu Putina in z odlikovanji za dobro opravljeno delo. Večjega dokaza, da Rusija s svojimi lovkami, hibribno vojno brezkompromisno rovari po Sloveniji ne more biti. Domači jubitelji Putinovega režima in matere Rusije so seveda razočarani, ker je bilo rusko omrežje vsaj deloma razkrinkano, nihče pa ne ve, koliko ljudi, morda tudi politikov, gospodarstvenikov je vpletenih v rusko propagando, ki hoče destabilizirati NATO in Evropsko unijo. Slovenski pristojni organi namreč niso povedali nič o tem, ali so od odkritih vohunov izvedeli kaj o njihovih ključnih pajdaših.

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Zadnji poletni dnevi, tedni so kljub uradnim parlamentarnim, sodnim. šolskim in splošnim počitnicam precej politično aktivni in zabavni. V glavni vlogi je spet predsednik vlade Robert Golob, ki skorajda vsak dan poskrbi za kakšno sočno novico dneva. Pri njegovih zadnjih aktivnostih pa so v ospredje spet priplavali njegova osnovna nrav, karakter, organizacijske (ne)sposobnosti, s katerimi državljanom vztrajno dopoveduje, da ga v bistvu ne zanimajo, se jim posmehuje iz dneva v dan s svojim praznim hvalisanjem, lažmi, prirejanjem podatkov. Strokovnjaki za politično nastopanje si sicer niso edini v oceni, ali enostavno zavestno laže in uživa v tem nategovanju ljudstva, ali pa resno misli, da je uspešen in se zato tako nekritično pojavlja v javnosti in razlaga svojo izumetničeno resnico, ki jo nekateri še vedno mirno kupujejo.

Biden je “gotof”, kdo lahko premaga Trumpa? Michelle Obama?

Biden je “gotof”, kdo lahko premaga Trumpa? Michelle Obama?

Dobro obveščeni so v zadnjem tednu trdili, da bo ameriški predsednik Joe Biden verjetno v nedeljo sporočil novico. Res jo je. Vendar pa njegov odstop od nominacije in umik oz predsedniške tekme odpira še eno zelo pomembno vprašanje, ki je v bistvu priložnost za Republikance. Gre za dilemo okoli predsednikove psihofizične sposobnosti opravljati svojo funkcijo tukaj in zdaj. Kajti predsednik Biden je včeraj priznal, da naslednjega mandata, ki se formalno začne sredi januarja prihodnje leto, ni sposoben prevzeti. Ali mu lahko verjamemo, da je svojo funkcijo sposoben opravljati danes?

Zmaga levice kot “vrnitev v normalnost”

Zmaga levice kot “vrnitev v normalnost”

Glede volitev v Veliki Britaniji ni bilo dvoma, da bodo zmagali levosredinski laburisti, bolj napeto je bilo v Franciji, kjer so po zaslugi dvokrožnega večinskega volilnega sistema preprečili zmago radikalne desnice, ki jo simbolizira Nacionalni zbor. Francoska izkušnja bi morala enkrat za vselej strezniti desnico o večinskem volilnem sistemu v Sloveniji, saj bi se pred drugim krogom vse stranke, ki slišijo na “antijanšizem”, dogovorile o podpori kandidatom levice ali leve sredine. Kar bi lahko pripeljalo celo do tega, da bi imela levica 80 odstotkov poslancev v Državnem zboru, opozicija pa bi bila marginalizirana. Tako izrazita neenakomerna zastopanost prinaša tveganje, da se politika iz parlamenta v nekem trenutku preselila na ulico. To pa ustvarja nevarnost državljanske vojne, pred katero ni imuna nobena, še tako demokratična država ne.