Ključnik: Rusija
WAR-nost

WAR-nost

Nekaj je očitno – varnost ni več samoumevna. Tudi ni več tema, kjer bi lahko posamezne stranke zganjale politično demagogijo o lepotah nevtralnosti. Še na študiju ekonomije bi bilo smiselno tisto znano dilemo o maslu ali topovih zamenjati s čim bolj realističnim, kajti prav lahko se zgodi, da brez topov ne bo niti kruha, kaj šele masla na njem. “Da bi preprečili vojno, se moramo nanjo pripraviti.” To je bistvo: doktrina odvračanja. Če se želimo izogniti vojni, je treba investirati v varnost. Smo priča paradoksu; razvoj Zahoda je prinesel dolgo obdobje miru, kjer so države počasi začele pozabljati, da so se vsi mejniki v zgodovini sveta zgodili preko vojn. Upadati je začela ambicija pri ohranjanju vojaške (pre)moči Zahoda. Zaradi zanemarjanja varnosti demokratičnega sveta (z izjemo ZDA) so nedemokratične velesile spoznale, da Zahod postaja ranljiv. Zato so začeli spodjedati svetovni red in mir.

Trumpove pravljice za lahko noč?

Trumpove pravljice za lahko noč?

Obstoječi mednarodni red seveda ni popoln in v marsikaterem oziru zastarel, ne upošteva novih razmer. Med drugim tega, da je moč v svetu danes bolj razpršena. Nekatere stvari bo tako treba zastaviti na novo, vendar se je pri tem treba vendarle zavedati, da je imel dosedanji red tudi dobre plati, ki se jim ne gre kar tako odpovedati. Namesto, da ga v celoti zavržemo, bi ga kot veljalo posodobiti in ohraniti temeljna načela, ki preprečujejo, da bi v svetu povsem prevagala logika moči velesil. Nedavne izjave bodočega ameriškega predsednika vsekakor zbujajo precej nelagodja povsod, kjer prisegamo na vladavino (mednarodnega) prava, po drugi strani pa se ob njih zadovoljno nasmihajo avtoritarni režimi, kakršna sta ruski in kitajski.

Kaj želi Trump z mednarodnimi bedastočami?

Kaj želi Trump z mednarodnimi bedastočami?

Je ameriški predsednik Donald Trump, ki bo prisegel že čez dobrih deset dni, res bolj neuravnavešen, odsoten kot Joseph Biden? Da bi bile Trumpove izjave glede nakupa, zasedbe Grenlandije, priključitve Kanade ali ponovne zasedbe Panamskega kanala, preimonovanja Mehiškega v Ameriški zaliv… posledica senilnosti, je menda za nekatere izključeno. Ali pač? Bodoči predsednik Združenih držav Amerike je imel glede največjega otoka na planetu, ki pod snegom in ledom skriva nepredstavljive zaloge dragocenih mineralov in rudnin, precej podobna stališča že med prvim mandatom. Znano je, da so Danci ogorčeno zavrnili njegovo nesposobno ponudbo, celo odpovedali obisk te skandinavske države, ki ima jurisdikcijo nad Grenlandijo. Trump je očitno na Putinovi liniji, Putin zaseda ozemlja z vojsko, Trump misli, da mu bo to uspelo z denarjem.

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Rusija se pod Vladimirjem Putinom ne glede na možnost premirja ali celo miru v Ukrajini pripravlja na naslednjo vojno. Evropa, ki je še vedno v svoji coni ugodja, tega še vedno ni dojela. Vojaško ni pripravljena za konfrontacijo z Rusijo, njena obramba bi zaradi nezadostnih zalog streliva brez pomoči Združenih držav zdržala le nekaj tednov. Na drugi strani pa se je Putinova Rusija od invazije na Ukrajino popolnoma militarizirala in vojni podredila tudi svojo ekonomijo. V ideološkem smislu je ultrakonservativna Ruska pravoslavna cerkev podprla fašistične teze skrajnih teoretikov t.i. ruskega sveta, ki temeljijo na občutku superiornosti ruske nacije in njenemu božjemu mandatu, da obvladuje ozemlje med Lizbono in Vladivostokom.

Tik-Tok, Kitajci in albanska cenzura

Tik-Tok, Kitajci in albanska cenzura

Drzna odločitev Albanije, da z Novim letom prepove kitajski Tik-Tok, sovpada z naraščanjem občutka, da poleg propagandne vojne poteka še neka druga, bolj podtalna in prikrita oblika vplivanja na javno mnenje na Zahodu. Romunske volitve so sicer vrgle sum na algoritem Tik-Tok, vendar pa evropsko javnost še vedno bolj vznemirja Elon Musk s svojimi provokativnimi izjavami glede nemških volitev, kot pa sovražno delovanje avtoritarnih režimov, ki proti Evropi vodijo hibridno vojno.

Decembrska politična veselica

Decembrska politična veselica

Če je včasih, v dneh mlade, a agilne slovenske demokracije, veljalo, da se v t. i. veselem decembru, vsaj tam po desetem, nima smisla ukvarjati z ničemer, ker nacija že precej apolitično praznuje po štantih in hodi na vse možne sprejeme, je očitno danes malce drugače. Predsednik vlade Robert Golob skače iz vseh paštet, gradov, soban, medijev, kjer pojasnuje svojo izgubljajočo in rotirajočo resnico, policijski minister razlaga o neustreznem, napačno razumljenem sklepu sodišča, opozicija pa na oblast juriša prek komisij, interpelacij, shodov in pohodov za demokracijo, proti krivosodju, za Trento, pri čemer se poslužuje vseh sodobnih komunikacijskih prijemov. Svoje je morala v parlamentu povedati tudi predsednica Nataša Pirc Musar. Ob bojkotu poslancev SDS in vlade, kar je precej dober pokazatelj bolnega stanja v državi.

Zakaj je vojna za populiste tako čudovit posel

Zakaj je vojna za populiste tako čudovit posel

Nevarnost vojne v Evropi je prišla v ospredje glavnih medijev. Nič več ni v domeni teoretikov zarot in paranoidnih alternativnih portalov, vojna je zdaj v t.i. prime time. Vojna je že na pragu politike, zato gorje nam, če populisti in demagogi zavohajo priložnost zase. Ker potem bo vojna na dnevnem redu vsak dan. Z njo se bo tudi oblast za nekaj časa otresla jeznih in nezadovoljnih državljanov, ki naj zdaj v okolici svojih domov iščejo zaklonišča, si ustvarjajo zaloge vode, prepečenca, sveč in baterij. Vojna je poslednja priložnost za tiste, ki celotno politično kariero živijo v izrednih razmerah. Takšne priložnosti zdaj gotovo ne bodo želeli zamuditi.

Notredamski Golob: Zakaj je tako pomembno, da je bil premier pri sobotni maši v Parizu

Notredamski Golob: Zakaj je tako pomembno, da je bil premier pri sobotni maši v Parizu

Da je bil Robert Golob sposoben stopiti na pariški parket in se zaplesti v kratek klepet s Trumpom, medtem ko ga je Macron, kot je nekdo duhovito nekje zapisal, poskušal v stilu lastnika restavracije odpeljati stran, je morda celo največji zunanjepolitični dosežek Slovenije v tem letu! Prav ste prebrali. In veste, da Golobu v svojih komentarjih nikoli nisem pisal slavospevov, ker si jih niti slučajno ne zasluži. Vendar mu je treba vsaj v primeru obiska slovesnosti v Notre-Dame priznati, da je naredil edino pravilno potezo. In če je zato prvič v življenju prisostvoval katoliški maši, mu verjetno tudi ne bo nič škodilo.

Damask je padel, Rusi bežijo, imperij iranskih ajatol se podira

Damask je padel, Rusi bežijo, imperij iranskih ajatol se podira

Padec diktatorja Asada in s tem slabitev vpliva iranskega teokratskega režima na Bližnjem vzhodu je zagotovo dobra novica. Nadaljnja slabitev iranskega vpliva bi lahko izpostavila tudi šiitske milice v Iraku, pa tudi Hutiji v Jemnu bi utegnili na neki točki ostali brez iranske podpore. Pri takšnem razvoju dogodkov nekateri vidijo celo upanje, da bi se morda lahko na koncu tudi sam režim iranskih ajatol zrušil sam vase in s seboj v brezno potegnil še osovraženo Islamsko revolucionarno gardo. To ne bi pomenilo le konca šeriatskega prava v Iranu, ampak tudi konec oskrbovanja Rusije z iranskim orožjem in Kitajske s poceni nafto. Pa tudi konec iranskih prizadevanj za razvoj lastnega jedrskega orožja …

Svetovna vojna: Po Ukrajini, Gazi in Libanonu še četrta fronta v Siriji

Svetovna vojna: Po Ukrajini, Gazi in Libanonu še četrta fronta v Siriji

Na prvi pogled presenetljiva obnovitev vojaških spopadov v Siriji je prinesla več pomembnih spoznanj, ugotavlja naš bližnjevzhodni sodelavec Andraž Šest. Američani niso igralec v regiji, saj so se v času Obame umaknili, Iran je oslabljen in izgublja vpliv, Rusija prav tako ni sposobna vzdrževati fronte v Siriji in brezpogojno podpirati svojega vazala Asada. Poleg tega Rusiji grozi, da bodo islamisti in ostali Asadovi nasprotniki pretrgali prometne povezave med ruskimi bazami v Siriji in Damaskom, kar bi pomenilo, da so ogrožena edina Putinova vojaška oporišča v Sredozemlju.

V letu 2025 vojna z Rusijo ni izključena

V letu 2025 vojna z Rusijo ni izključena

Prihodnje leto, to zdaj že skoraj zanesljivo domnevamo, bo odločilno za razplet vojne v Ukrajini. Sredi januarja bo Donald Trump tudi formalno prevzel oblast v Združenih državah in to utegne pomeniti konkretne spremembe ne le v politiki do Bližnjega vzhoda, pač pa tudi glede Rusije in Ukrajine. Za Evropo bo 2025 poleg tega pomembno tudi zaradi nemških volitev, kajti prav Nemška politika do Rusije je za ključna za to, ali je v Evropi mir ali vojna. In ta trenutek se žal vse bolj pomikamo v smeri vojne.

Putin spreminja BRICS v protizahodno platformo

Putin spreminja BRICS v protizahodno platformo

Če lahko za NATO rečemo, da ga je pred krizo smisla rešila Putinova invazija na Ukrajino, potem nekaj podobnega velja tudi za BRICS. Kajti do leta 2021 je programom tega mednarodnega združenja primanjkovalo veliko vsebine, vendar je Rusija po invaziji na Ukrajino postala pravi motor za preoblikovanje skupine BRICS v protizahodno platformo. V Kazanu so se minuli mesec zbrali voditelji držav, vlad in predstavniki 36 držav, kar pomeni neuspeh zahodnih prizadevanj za izolacijo Rusije. Jevgenij Popov, ruski novinar in propagandist, pravi da je Zahod na koncu izoliral samega sebe v poskusu izolirati Rusijo. To je očitno pretiravanje, vendar je dejstvo, da Moskva ni izolirana politično gledano, niti je z ekonomskega vidika sankcije niso spravile na kolena. Pač pa je rusko gospodarstvo praktično postalo vojno gospodarstvo, ki potrebuje pomembno kitajsko podporo.