Donald Trump je pred telefonskim pogovorom z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki bo potekal danes ob 16. uri...

Donald Trump je pred telefonskim pogovorom z ruskim predsednikom Vladimirjem Putinom, ki bo potekal danes ob 16. uri...
Nedeljsko mašo v Vatikanu, s katero je Leon XIV. formalno začel svoj pontifikat, je 10 mesecev pred volitvami obiskal slovenski premier Robert Golob. Ali s tem začenja nagovarjati tudi volivce na sredini in celo malce čez? S tem bi si utrdil položaj pred Vladimirjem Prebiličem, wannabee mandatarskega kandidata levega bloka, ki bi rad oblikoval predvolilno koalicijo, ki bi dobila več glasov od Svobodnjakov, s čemer bi ta evropski poslanec dobil pravico do mandatarstva. Takšen scenarij temelji na predpostavki, da bodo v igri sodelovali tudi socialni demokrati, ki pa bržkone ne bodo hoteli niti slišati o tem. To seveda za Prebiliča, ki mu je Bruselj prevelik, Kočevje pa premajhno, velika, velo usodna slabost, saj brez SD o mandatarstvu lahko samo sanja.
Donald Trump se želi čim prej sestati s Putinom. Mogoče je končno spoznal, da ta nikoli ni želel premirja in zavlačuje...
Predstavljajmo si ponovno Evropo maja 1939, na predvečer velike vojne. Hitler si je že pokoril Avstrijo in Češkoslovaško, zdaj steguje roke proti Poljski. Evropski politiki so panični, vse je odvisno od strička Sama. Toda Roosevelt izgubi volitve, v Belo hišo pride Joseph Kennedy, poslovnež in bivši veleposlanik v Londonu, ki o Hitlerju misli, da je dober človek, s katerim se bo dogovoril. Zdaj namesto starega Kennedyja v Belo hišo postavite Donalda Trumpa, Hitlerja pa iz Berlina prestavite v Moskvo. Ukrajina je nekje med Češkoslovaško in Poljsko. Od njenega razkosanja je odvisen nadaljni potek vojne v Evropi. Če bodo Ukrajinci na referendumu potrdili izgubo petine ozemlja, bo Rusija legalizirala, kar je nezakonito okupirala. Bo to potešilo Putinove apetite? To ni vprašanje za milijon, pač pa tisoč miilijard dolarjev. Gore orožja, ki vsak dan prihajajo iz ruskih tovarn, bo treba za nekaj uporabiti. In učiteljica zgodovina nas uči, da se diktatorji spreobrnejo šele, ko se v grob zvrnejo.
Spoznanje, kako težko je praznovati prihod svobode, če poznaš zgodovino, je privilegij manjšine. Torej tistih, ki vsake toliko pretrgamo molk in spregovorimo o nacionalni travmi. Travmah, v bistvu. Saj imamo krivdo in greh na obeh straneh, mar ne? Ena stran je bila celo tako kratke pameti, tako strahotno neinformirana in zavedena, da je kar dvakrat javno prisegla Hitlerju. Kar je bil pljunek v obraz vsem tistim, ki so skušali ostati nevtralni, izven ideološkega boja med “klerikalci” in komunisti, med domobranci in partizani. In kot da sramotna prisega, za katero NI opravičila, ni bila dovolj velik žebelj v krsto narodne sloge, je vodstvo komunistov po koncu vojne ukazalo množične pomore premagane vojske domobrancev, resničnih in domnevnih sodelavcev okupatorja, z njimi pa še množico civilistov, tudi žensk, invalidov, ranjencev in celo mladoletnikov. Za to dejanje prav tako NI opravičila.
Ko smo v ponedeljek dobili vabilo na ARNES-ov event, postavitev temeljnega kamna za superračunalnik, kjer je pisalo, da se bodo dogodka udeležili nekateri vladni predstavniki, je bilo jasno, kdo bo glavna zvezda. Prvomajsko zagoreli predsednik vlade že skorajda leto promovira svoj računalnik. Ta superračunalnik je bil v gradnji menda že leto dni, v Združenih narodih je Robert Golob pred slabim letom že predstavljal njegove funkcije, iskali smo vodo po svetu, ekscesne pojave…. Smo kaj našli? Smo, temeljni kamen.
V zadnjih dneh smo poslušali novice o tem, da ZDA ne bodo več neposredno posredovale v mirovnih pogajanjih med Ukrajino in Rusijo. Če je to popolnoma res, bomo še videli. Je pa dejstvo, da se je Donald Trump ob svoji neposrečeni globalni carinski vojni spet precej osmešil s svojimi obljubami o tem, da bo mir vzpostavil v enem dnevu, ker bo poklical svojega domnevnega “prijatelja” Vladimirja Putina in vse uredil. Predvsem pa se je pokazalo, da se je popolnoma motil o dejanski naravi ruske genocidne agresije na Ukrajino. Medtem Putin vsak dan tolče vse mogoče civilne cilje po Ukrajini, povzroča desetine novih civilnih smrti, ampak sedaj je cinično predlagal premirje med osmim in desetim majem, da bi lahko brez motenj speljal svojo promocijsko parado v Moskvi.
Bosna in Hercegovina je po zaslugi voditelja srbske entitete Milorada Dodika ponovno potencialno krizno žarišče. Federalno pravosodje je izdalo nalog za njegovo aretacijo, medtem pa so nekatere sosednje države dale vedeti, da proti Dodiku in njegovim oligarhom ne nameravajo uvesti nobenih sankcij. Prvi je bil madžarski premier Orban, pred nekaj dnevi pa je dal zelo pomenljivo izjavo tudi hrvaški premier Plenković. Zdi se, da komaj čakajo, da Bosna izdihne in se začne boj za zapuščino. Preseneča tudi stališče Slovenije, ki si očitno ne upa stopiti na prste Dodikovemu kapitalu sumljivega izvora. Po ameriških ocenah naj bi iz Republike Srbske v Slovenijo doslej “izvozili” že tri milijarde evrov kapitala. Imamo res opravka z organiziranim pranjem denarja?
Donald Trump in njegov podpredsednik J D. Vance sta očitnp kapitulirala pred Putinom, saj se ZDA po besedah...
ZDA in Ukrajina sta po dolgotrajnih pogajanjih vendarle podpisali sporazum o redkih zemljah. Ob tem je bilo ob izjavah...
Nekdanji predsednik Slovenije Milan Kučan in domnevni vsemogočni stric iz ozadja je lepo opisal boj proti okupatorju v...
Ne glede na različne protokole in obveznosti državnikov sta se v Vatikanu precej pričakovano na očeh vseh sestala...
Medtem, ko je Vladimir Putin PR-ovsko, pompozno razglasil 30-urno enostransko premirje (zanimivo le dan zatem, ko ga...
Politika je namreč resničnostni šov, ki se ne dogaja več v prirejenih televizijskih studijih, pač pa v vsakdanjem življenju. In politiki novega kova niso več dobri stari demokrati, socialisti, krščanski demokrati ali liberalci, ampak le še lažnivci, nasilneži, izsiljevalci in nadlegovalci. V tem novem svetu, ki bi se še včeraj zdel distopija, je vsak dan manj razuma. Zdaj je čas za akcijo, za prevlado močnejših nad šibkejšimi, avtokratov nad demokrati. Resda da so v Evropi (EU) demokrati še vedno v precejšnji prednosti pred avtokrati – trenutno razmerje sil je približno 75 : 25 v korist demokratov -, vendar pa so trendi naklonjeni zagovornikom trde roke, reda in discipline, tradicionalnih vrednot in obračuna z vsemi, ki se upirajo politikom novega kova. Kdor ne sprejema njihovega evangelija, je sovražnik, izdajalec, peder ali prodana duša …
Ameriški zunanji minister Marco Rubio očitno obupuje nad mirom v Ukrajini. Ob vseh izjavah pa nekako pozablja, ne želi...