Prvi guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je lepo opisal sedanje dogajanje v globalni ekonomiji. Premalo je...

Prvi guverner Banke Slovenije dr. France Arhar je lepo opisal sedanje dogajanje v globalni ekonomiji. Premalo je...
Ameriški predsednik Donald Trump še vedno verjame, da bo z danes uvedenimi brutalnimi carinami za okoli 90 držav (za...
Prof. dr. Mojmir Mrak z Ekonomske fakultete v Ljubljani je izpostavil, da Trumpovi brutalni carinski ukrepi nimajo...
Dan po zgodovinsko norem napadu Združenih držav Amerike na svetovno trgovino se večina sprašuje, ali Donald Trump misli resno? Njegovi svetovalci poudarjajo, da ne gre za pogajalsko taktiko, ampak premišljeno politiko ameriške administracije. Trump menda resnično verjame, da bodo nove carine pomagale ameriškemu gospodarstvu. Večina ekonomistov se tudi v ZDA drži za glavo in upa, da gre kratkoročno “pumpanje” ega aktualnega predsednika, ki meni, da lahko počne kar hoče, po fiasku pri “enodnevnem” urejanju miru v Ukrajini pa potrebuje novo igračko, s katero zapolnjuje medije.
Ameriški predsednik Donald Trump je v pogovoru za NBC povedal, da ga pričakovane višje cene avtomobilov zaradi...
V Sloveniji je bil te dni na obisku ameriški politolog in politični ekonomist Francis Fukuyama, sicer eden...
Zagotovo pa bo vprašanje varnosti in obrambnih izdatkov precej zaznamovalo zadnje leto pred volitvami. A če dobro premislimo, s tem ni nič narobe. Kajti dokler imamo volitve, večstrankarski parlament, glasno opozicijo in še bolj glasno civilno družbo, dokler se mediji razburjajo nad vsako odločitvijo vlade in ljudje povedo, kaj mislijo, smo še vedno zelo normalna, tipična in evropska država. V Rusiji ali Belorusiji tega že dolgo ni. Zato bi si kazalo zastaviti zelo preprosto vprašanje: ali smo za to, da obdržimo to, kar imamo, ali pa vse postavimo na kocko s tem, da se delamo, kot da se okoli nas nič ne dogaja in še naprej zanemarjamo vojsko in obrambo. Morda se ne bo zgodilo nič in so strahovi neutemeljeni. Toda če niso neutemeljeni in če ne bomo spremenili nič, potema bomo izgubili vse, kar imamo. Na to se spomnite vsakič, ko slišite novice o novih žrtvah in uničenju v Ukrajini.
Talibani, ki vladajo Afganistanu z metodami, s katerimi je človeška civilizacija opravila pred stoletji, so v prvi vrsti sramota za islamski svet, ki večinoma molče tolerira, kako zlorabljajo njihovo vero in boga. Upanja, da bi jih spravili z oblasti brez uporabe sile, ni. V bistvu gre za šovinistični režim bradatih starcev, ki se požvižgajo na mnenje mednarodne skupnosti. Podredili so si vero in jo uporabljajo za legitimizacijo svojega početja. Na oblasti bodo tako dolgo, dokler jih nekdo od tam ne bo pregnal s silo. Afganistanski talibani bi si – figurativno rečeno – zaslužili atomsko bombo. Njihov izprijeni režim, zloraba boga in manipulacije z vero bi morali kaznovati na najbolj brutalen način, ki obstaja.
Medtem ko večina medijev precej nekritično poroča o domnevni pripravljenosti Vladimirja Putina na predlagano premirje, njegovi pogoji za to premirje jasno kažejo, da si tega v bistvu ne želi. S temi pogoji, ki so za Ukrajino seveda nesprejemljivi, dejansko bi pomenili kapitulacijo Kijeva, želi ruski avtokrat ves proces zavlačevati in dodatno oslabiti Ukrajino, hkrati pa pred svetovno javnostjo in (zaenkrat še prijateljem) Trumpom igrati navideznega mirovnika. Pričakovanja Ukrajine v tem procesu iskanja premirja so več kot logična in utemeljena, v popolnem nasprotju s cinizmom in lažmi Kremlja.
Novi kanadski premier Mark Carney je jasno povedal, kaj si misli o ukrepih in načrtih južne sosede, ki želi Kanado...
V senci Trumpovega preurejanja sveta po vzorcu Vladimirja Putina, evropskega počasnega treznjenja in odkrivanja pozabljene identitete in samozavesti ter notranjepolitičnih srbskih akrobacij je v nekakšno pozabo zbledela precej napeta in zaskrbljujoča situacija v Bosni in Hercegovini. Mednarodni inštitut za bližnjevzhodne in balkanske študije (IFIMES) iz Ljubljane je pripravil precej alternativno analizo aktualnega dogajanja. Iz obsežne analize “Bosna in Hercegovina 2025” izhaja, da se v ozadju dogaja marsikaj. Kot vemo iz izkušenj preteklosti, pa že manjše iskrice na Balkanu lahko hitro pomenijo problem globalnih razsežnosti. “Kurjačev” iz ozadja na teh koncih nikoli ne zmanjka.
Kaj pokaže primerjava med ameriškimi in evropskimi javnimi financami? V visoki javno-finančni potrošnji evropskih držav (EU) je resda veliko neracionalnosti, vendar pa se največji del več zbranih davščin namenja socialni varnosti in zagotavljanju večje solidarnosti. Zaradi višjega bruto domačega produkta so proračunski izdatki v ZDA na povprečnega Američana precej višji kot v EU ali Sloveniji. Američani neprimerno manj izdatkov namenijo sociali, krepko pa nas prekašajo pri obrambi. Prav ta podatek je zdaj posebej aktualen: Američani potrošijo 2.200 evrov za obrambno na prebivalca (3,0 % BDP), v Sloveniji pa je ta znesek le 350 evrov (1,2 % BDP).
Bilo bi deplasirano in nekorektno trditi, da je stranka Levica na Putinovi plačilni listi. Tudi Donald Trump ni. Je pa postalo očitno, da je ruski pogled na vojno v Ukrajini in prihodnost zveze Nato postal neverjetno “popularen” tako v Beli hiši kot v naši Levici, kjer so glede Ukrajine že dlje časa mnenja, da bi se moral šibkejši podrediti močnejšemu in da ima Putin prav, ko opozarja na nedopustnost širitve Nata. Toda zdaj gre Levica, opogumljena nad novim prijateljstvom med Trumpom in Putinom, očitno še dlje in že odkrito namiguje, da bi bilo smiselno razmisliti o izstopu iz Nata.
Ker vse kaže, da bodo Američani in Rusi vsak čas vsaj navidezno zakopali bojno sekiro, Trump in Putin pa bosta nova zaveznika, se moramo psihično pripraviti tudi na skorajšnji preobrat v prikazovanju javne podobe Vladimirja Putina. Verjetno tudi v Evropi in morda celo v Sloveniji. Vladimir bo čez noč spet postal dober človek, mirovnik, humanist. Zato bi bralce radi opomnili, s kakšnim človekom imamo opravka. Z nekom, ki se prikazuje kot ruski patriot, zavetnik krščanstva in tradicionalnih vrednot, ki se javno posmehuje “dekadentni” evropski družbi in kulturi, hkrati pa je eden najbogatejših ljudi na planetu. V Rusiji igra vlogo skromneža, ki razume in podpira malega človeka, medtem pa je njegova bogata družina leta uživala v Evropi, na dekadentnem Zahodu torej. Pod lažnimi indentitetami so na veliki nogi živeli na Nizozemskem, francoski Azurni obali, v Švici in Avstriji.
Italijanska premierka Giorgia Meloni se po petkovem diplomatskemu škandalu v Beli hiši zdi kot nekakšen glas razuma v...