Ključnik: ZDA
Kdo si upa aretirati Putina in Netanjahuja?

Kdo si upa aretirati Putina in Netanjahuja?

Najnovejša odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v zvezi z aretacijo izraelskega premierja Netanjahuja ima tudi neposredno zvezo s Slovenijo. Pred nekaj meseci je namreč sodnica tega sodišča postala slovenska pravnica Beti Hohler. Izrael je nedavno izrazil dvom v njeno nepristranskost, kmalu za tem pa je bila Hohlerjeva med tistim sodniki, ki so dejansko izglasovali sklep, da je treba Netanjahuja, nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Galanta in Hamasovega terorista Mohameda Deifa aretirati. Ozadje je po naših informacijah zelo zanimivo, kajti prvotno sodnica Hohlerjeva ni bila v senatu, ki je bil predviden za odločanje. A ker je romunska sodnica nenadoma “zbolela”, je na njeno mesto prišla Beti Hohler, ki ni imela nobenih “težav” pri odločanju.

1001 noč Putinove vojne, ki divja tudi na slovenskem spletu

1001 noč Putinove vojne, ki divja tudi na slovenskem spletu

24. februarja 2025 bodo minila tri leta od ruske invazije na Ukrajino, danes pa obeležujemo tisoč dni te vojne. Statistika je kruta: več kot 12.000 civilnih žrtev na ukrajinski strani, poleg tega tudi prek 10 milijonov beguncev: trije milijoni razseljenih znotraj države, sedem milijonov jih je odšlo v druge evropske države. Največji eksodus na evropskih tleh po letu 1945. Četrtina Ukrajine je posejana z minami, uničenih ali močno poškodovanih je 1358 šol, 580 zdravstvenih ustanov … Najmanj ena generacija otrok bo nosila neposredne posledice te vojne.

Po Trumpovi zmagi: Geopolitične priložnosti in slabosti Slovenije

Po Trumpovi zmagi: Geopolitične priložnosti in slabosti Slovenije

Slovenska zgodovinska in kulturna povezava s slovanskimi narodi se v določenih okoliščinah lahko prevede v diplomatsko prednost. Slovenija bi v času Trumpove administracije, ki se je že izkazala za naklonjeno bolj pragmatičnemu odnosu z Rusijo, lahko odigrala vlogo mostu med Zahodom in Vzhodom. Zaradi svoje nevtralnosti in majhnosti ima Slovenija možnost, da ohrani diplomatske odnose z Rusijo, kar je ključno glede na napetosti med Evropsko unijo in Rusijo zaradi ukrajinskega konflikta. Hkrati lahko, če se EU premakne proti večji samostojnosti in manjši odvisnosti od ZDA, Slovenija izkoristi svoje povezave za večjo vlogo v regionalni stabilnosti in morda celo za diplomatske pobude na Balkanu in v Vzhodni Evropi.

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

Zmagovalec je znan, poraženka je od silnega šoka prvi dan enostavno izpuhtela iz javnosti. Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo pa ni edino presenečenje torkovih volitev v Združenih državah. Republikanci so okrepili premoč v Predstavniškem domu in ponovno dobili večino tudi v Senatu, kar pomeni, da bo imel Trump v prihodnjih štirih letih miren spanec vsaj kar se zakonodajalcev tiče. Brez težav bo ustoličil tudi nekaj novih vrhovnih sodnikov. Poražencem se vse to zdi nočna mora, vsaj deloma pa zanjo krivijo “svoje” medije, ki so pretiravali s poveličevanjem Kamale Harris in jo priskutili sredinskim volivcem, tako da so abstinirali volitve in omogočili gladko zmago Trumpu.

Ameriške volitve: Vrnitev Donalda Trumpa!

Ameriške volitve: Vrnitev Donalda Trumpa!

Ne glede na napovedi, da bo zaradi počasnosti štetja glasov in morebitnih zapletov rezultat predsedniških volitev v Združenih državah znan šele čez nekaj dni, pa že zdaj precej bolje kaže Donaldu Trumpu, ki za vrnitev v Belo hišo potrebuje vsaj 270 elektorskih glasov. Že približno dve uri po zaprtju prvih volišč je razlika med Trumpom in Kamalo Harris znašala že okoli 60 elektorskih glasov (Trump 246, Harris 183), pri čemer je republikanski kandidat osvojil Severno Karolino, eno izmed t.i. nihajočih držav. Teh je skupaj sedem, Trump pa je po zadnjih podatkih tudi najbolj skeptičnih medijev že globoko čez mejo 270 elektorskih glasov in je uradno novi predsednik ZDA.

Zapravljena integriteta: Medijska prostitucija in ameriške volitve

Zapravljena integriteta: Medijska prostitucija in ameriške volitve

O čem bodo odločali ameriški volivci 5. novembra? Izbirajo lahko med kontinuiteto politike sedanjega predsednika Josepha Bidena, čigar podpredsednica je bila Kamala Harris, in populizmom Donalda Trumpa. Trump je antijunak, samooklicani borec proti establishmentu, torej nastopa proti vsemu, kar naj bi šlo večini Američanov najbolj na živce v zvezi s politiko v washingtonskem močvirju. Če bo zmagal Trump, bo to tudi velika klofuta mainstream medijem, ki so do zadnjega brez kančka sramu navijali za Kamalo Harris. Njena zmaga na drugi strani pa bi pomenila, da je globoka država nepremagljiva in da je povsem vseeno, kdo je njen glavni igralec. Po tej logiki lahko za prihodnjega predsednika Združih držav kandidirata tudi Racman Jaka ali Miki Miška.

Ameriške predsedniške volitve kot popularni šov

Ameriške predsedniške volitve kot popularni šov

Kdo od zvezdnikov podpira Kamalo Harris in kdo Donalda Trumpa? Ta informacija je v ZDA nadvse pomembna, saj slavni s svojo podporo vplivajo na javno mnenje in mobilizacijo volivcev. Predsedniške volitve v ZDA bodo potekale 5. novembra 2024, na njih pa se bosta za zmago potegovala Kamala Harris kot kandidatka demokratske stranke in Donald Trump kot kandidat republikancev. Kampanje so intenzivne in usmerjene v pridobivanje podpore različnih volilnih skupin. Pri tem pa imajo veliko vlogo tudi zvezdniki, saj s svojo podporo širijo vpliv kandidatov med svojimi sledilci.

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Izrael in Ukrajina imata skupna sovražnika v podobi zahodne skrajne levice in skrajne desnice. Tako skrajni levici kot skrajni desnici sta namreč skupna antisemitizem in zagovarjanje Putinovih dejanj v Ukrajini. To je dodaten dokaz, da ima politična premica v resnici obliko podkve in da so si skrajni levičarji in skrajni desničarji med seboj bolj podobni, kot so si to sami pripravljeni priznati. In če so Judje v obstoječih razmerah meritokracije kot družbena skupina posebej uspešni, so pač priročni dežurni krivci in nepogrešljivi v teorijah zarot. In če Rusija vnaša kaos v mednarodne odnose, potem je njihova zaveznica pri slabitvi obstoječega reda na Zahodu.

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …

Severnokorejci na poti v Ukrajino, ta pa še vedno z zvezanimi rokami glede uporabe raket dolgega dosega

Severnokorejci na poti v Ukrajino, ta pa še vedno z zvezanimi rokami glede uporabe raket dolgega dosega

V senci vsakodnevnega bližnjevzhodnega zaostrovanja, finala predvolilne kampanje v Združenih državah Amerike, je tam nekje v Ukrajini še vedno vojna, omejitve Zahoda glede uporabe dobavljenega orožja na ozemlju Rusije pa vedno bolj bizarne, bile bi komične, če ne bi šlo za vprašanje preživetja države, naroda. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelensky je sicer v diplomatski ofenzivi glede njegovega “načrta za zmago”, ki pa je osnovi samo nova obupana prošnja po konsistentni politiki, pomoči zahodnih zaveznikov, ki bi ustavila rusko izčrpavanje obrambe Ukrajine. Ta ob pomakljivi, nekonsistentni pomoči ne more vzdržati v nedogled, čeprav so v nebo vpijoče tudi logistične, kadrovske in tehološke težave okupatorja Putina, kar nenazadnje dokazuje nujna pomoč Irana in Severne Koreje ter ukrajinsko vztrajaje v ruski regiji Kursk, ki pa verjetno tudi ni vzdržno na dolgi rok.

7. oktober: Ker je Janša na strani Izraela, smo mi na strani Arabcev!?

7. oktober: Ker je Janša na strani Izraela, smo mi na strani Arabcev!?

Točno leto dni po Hamasovem terorističnem vdoru v Izrael se v Sloveniji soočamo s precejšnjo amnezijo, saj nas prepričujejo, da 7. oktobra mineva prva obletnica genocida nad Palestinci. Slovenska vlada je v tem času v Varnostnem svetu večkrat zastopala “neuvrščena” stališča, ki so bližje globalnemu jugu kot Zahodu. Kaj točno se dogaja s slovensko diplomacijo, da posredno podpira terorizem? Ali je za protiizraelsko politiko posredno kriv tudi “antijanša” refleks? Smo zato na strani Hamasa in Hezbolaha, ker je Janez Janša prijatelj in zaveznik Benjamina Netanjahuja?!

Koliko je v Kaliforniji še prostora za ameriške sanje?

Koliko je v Kaliforniji še prostora za ameriške sanje?

Če bi bila samostojna država, bi bila Kalifornija peto gospodarstvo na svetu. Še vedno pa je The Golden State, kot so ji nekoč rekli, največja ekonomija v Združenih državah Amerike. Toda Kalifornija ni več, kar je bila. Ljudje so se začeli izseljevati zaradi izjemno visokih cen nepremičnin. Hud problem so tudi droge, zlasti fentalin, ki je to ameriško zvezno državo postavil na vrh odvisnosti od drog. Kalifornija ima težave tudi z vedno večjo brezposelnostjo, zadolženostjo in neučinkovito javno upravo. Zaradi woke ideologije, ki jo zagovarjajo Demokrati, ki so v Kaliforniji trdno na oblasti, prihaja do poslovnih odločitev, ki gospodarsko škodujejo tej ameriški zvezni državi. Zadnji primer je selitev Space X v Teksas, za kar se je Elon Musk odločil tudi zaradi čisto osebne zamere …