NATO je kljub 75-letnici v boljši kondiciji kot kadarkoli prej

Avtor: | 12. julija, 2024

V Washingtonu se je končalo srečanje voditeljev držav članic zveze NATO, Severnoatlantskega zavezništva na katerem so slovesno obeležili 75 let njegovega uspešnega delovanja. Gre za dosežek, s katerim se lahko pohvali le malo vojaško-političnih zavezništev v zgodovini. Še nedolgo tega so ga sicer že proglašali za klinično mrtvega, potem pa ga je ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu z neizvano invazijo na Ukrajino uspelo obuditi od mrtvih. Bolj kot na pretekla leta pa je bila pozornost voditeljev osredotočena na izredno zahtevno evroatlantsko, pa tudi svetovno sedanjost.

Čeprav tega niso ravno obešali na veliki zvon, pa so jim misli uhajale tudi v prihodnost. Zavezništvo je trenutno sicer v dokaj dobri kondiciji. Njegove zmogljivosti so se tudi po zaslugi vrste evropskih članic v zadnjem času močno okrepile. S pridružitvijo nekdaj nevtralnih Finske in Švedske je število članic naraslo na 32.

Namen srečanja v prestolnici ZDA, nepogrešljivi in prvi članici med enakimi, je bil vsekakor manifestirati njegovo enotnost ob jubileju in v soočanju s sedanjimi varnostnimi izzivi. Že nekaj tednov pred tem je bil izbran tudi novi generalni sekretar zavezništva – dosedanji predsednik nizozemske vlade Mark Rutte. Se pa vendarle zastavlja vprašanje, kako bo z zavezniško enotnostjo in solidarnostjo v prihodnje. Dejanja članic kot so Madžarska, Turčija in Slovaška k njeni ohranitvi in zavezniški solidarnosti marsikdaj ne prispevajo. Tu je še nekaj t.i. zastonjkarjev (free riders), ki ne prevzemajo v celoti svojega deleža pri delitvi bremen oziroma, ki v obrambne namene ne prispevajo dogovorjenega deleža 2% BDP. Med njimi izstopata Slovenija in Španija.

Nenazadnje ali predvsem je tu še velika verjetnost, da se na jesenskih ameriških predsedniških volitvah v Belo hišo vrne Donald Trump s svojim, recimo mu zelo specifičnim (transakcijskim) odnosom do Severnoatlantskega zavezništva. Marine Le Pen, ki upa, da se na francoski predsedniški stolček zavihti leta čez tri leta, je že najavila umik Francije iz vojaškega dela Nata.

+++

Na tokratnem vrhu zavezništva je bila tako v absolutnem ospredju Ukrajina in dogajanje okoli nje. Ne le zaradi trenutne ruske ofenzive in s tem povezane negotovosti ter nezaslišanega napada na osrednjo otroško bolnišnico v Kijevu le dan pred washingtonskim vrhom. Ruska invazija na sosednjo državo je že zdavnaj prerasla tako lokalni kot evropski okvir. Postalo je jasno, da je imperialne ambicije avtoritarnega ruskega predsednika po povrnitvi stare slave in vplivnih območij Sovjetske zveze oziroma carske Rusije potrebno jemati resno. Da se na plečih Ukrajine prelamlja tudi evropska oziroma zahodna usoda.

V času ruske agresije prihaja do tektonskih premikov na svetovni sceni. Krepijo se stare povezave in ustvarjajo nove. Kitajska s svojo pomočjo ruski vojaški industriji omogoča nadaljevanje ruske agresije na Ukrajino. Enako velja za severnokorejske pošiljke topovskega streliva ali iranske dobave dronov. Le teden dni pred washingtonskim vrhom se je vse prej kot slučajno odvilo zasedanje Šanghajske organizacije za sodelovanje, s katero skušata Kitajska in Rusija oblikovati nekakšno protiutež Natu. Izkoristili sta trenutno krizo demokracije v svetu ter vzpon avtokratskih režimov in tudi dvojne standarde zahodnih držav ter na svojo stran uspeli privabiti tudi del držav globalnega juga.

+++

V Washingtonu so se države članice Nata zavezale k nadaljnji krepitvi odvračanja in obrambe. Zavezništvo se je torej vrnilo k svoji osnovni nalogi – teritorialni obrambi Evrope oziroma Severnoatlantskega območja. Nato pa ni le vojaško obrambno zavezništvo, ampak tudi politična organizacija, ki enako kot Evropska unija temelji na vrednotah kot so demokracija, človekove pravice in vladavina prava, ki ji ni vseeno, ko se te zanikajo. Pri tem pa lahko ugotovimo, da ne tako majhen del slovenske javnosti ob največji varnostni krizi na našem kontinentu po drugi svetovni vojni ostaja dokaj neprizadet. Kot da nova pravila, ki jih skuša v Evropi uveljaviti Rusija, izrecno za Slovenijo ne bodo veljala. Kot da je slovenska varnost razumljiva, za vedno dana sama po sebi in da nam zanjo ni treba skrbeti oziroma k njej prispevati.

Ankete kažejo, da kljub zelo kritičnemu mednarodnemu trenutku ni naklonjena dodatnemu trošenju za obrambo in da je podpora našemu članstvu v zavezništvu med 32-terico sploh najnižja. Slovensko vodstvo, slovenski politiki so z zelo redkimi izjemami, če odmislimo prva leta po osamosvojitvi, ko je v naši neposredni bližini divjala vojna, zanemarili predstavljanje pomena varnosti našim državljanom. Enako kar se tiče pojasnjevanja pomena Nata in našega članstva v njem. Državljane so prepustili propagandi glasnih ekstremnih levih krogov (in agresivni ruski propagandi) ter nostalgiji po neuvrščenih časih bivše države. Tudi Slovenija naj bi poskusila izigravati zdaj Zahod zdaj Vzhod in se bratiti z avtokrati in diktatorji. Nato naj bi bil po njihovem le orodje v rokah ameriških interesov v evropskem prostoru.

Ustanovitev Nata in v njegovi senci oziroma zaščiti EU, evropska sprava in po porazu nacizma in fašizma obnovitev v drugi svetovni vojni razrušenega kontinenta in njegov nadaljnji vsestranski razvoj ob prisotnosti ameriških sil in z Marshallovim planom oziroma ameriškim denarjem so vsekakor bili v interesu Američanov. Enako preprečitev širjenja komunizma na konicah sovjetskih bajonetov. Enako zaustavitev spopadov v devetdesetih letih na tleh bivše Jugoslavije oziroma vojne v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu. Vendar še zdaleč ne samo njih. Zaradi odsotnosti državniške drže naših politikov in kratkovidnosti ter volilni preračunljivosti večine naših političnih strank smo se znašli v situaciji, ko stališča pomembnega (levega) dela naše družbe do Nata sovpadajo s stališči ruskega avtokrata in evropskih skrajnih desničarjev – denimo Francozinje Marine Le Pen, Italijana Mattea Salvinija in nenazadnje v precejšnji meri tudi Donalda Trumpa

+++

Človek bi še razumel, da se nekaterim pripadnikom velikih držav kolca po časih t.i. evropskega koncerta na začetku 19. stoletja, ko je na Dunajskem in drugih kongresih le nekaj velikih evropskih sil sprejemalo usodne odločitve. Vendar kaj naj v odsotnosti Nata in EU pričakujejo majhni, tudi mi Slovenci? Nato brani tudi naše vrednote, naš način življenja, ki smo ga svobodno izbrali pred tremi desetletji. Ali pa je ravno v tem iskati razloge, da mu del naše javnosti nasprotuje in prikimava našemu zavlačevanju izpolnjevanja sprejetih zavezniških zavez? Jim je bližnja avtokratska oziroma enopartijska ureditev?

Če to priznamo ali ne -Slovenija se že nekaj časa uvršča med šibkejše člene zavezništva. Tako tudi razmeroma nizka podpora naše javnosti nadaljnji pomoči napadeni Ukrajini ne more biti presenečenje. Ne gre le za Nato in EU, ampak tudi za obračanje vstran ob eklatantnih kršitvah načel Ustanovne listine OZN in helsinških načel, na katerih temeljijo prizadevanja Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Dokaj neodgovorno početje pripadnikov majhnega naroda, ki se za svoje preživetje ne more sklicevati na svojo vojaško moč, ampak le na spoštovanje mednarodnega prava in načel mirnega sožitja v mednarodni skupnosti.

Članice zavezništva so se v Washingtonu sicer zavezale k vsestranski in dolgotrajni oziroma institucionalizirani pomoči Ukrajini (40 milijard letno). Koordinacija je pri tem iz ameriških rok prešla na zavezništvo. Nekaj držav članic je tudi priskočilo na pomoč z dodatnimi in nujnimi sredstvi zračne obrambe, da se preprečijo ruski napadi na bolnišnice in druge civilne objekte. Ukrajina povabila v članstvo Nata pričakovano ni dobila, saj bi to v času invazije Rusije pomenilo vstop Nata v vojno z njo. Eno je pošiljanje orožja, da se brani sama, drugo pa je pošiljanje čet za skupno obrambo. Se pa s krepitvijo sodelovanja, ukrajinskim sprejemanjem Natovih standardov oziroma s krepitvijo povezljivosti ukrajinskih oboroženih sil ter z imenovanjem Natovega političnega predstavnika v Kijevu ustvarja nekakšen most k povabilu. Ukrajina naj bi bila po mnenju udeleženk washingtonskega vrha na nepovratni poti k članstvu kot prihodnji garanciji njene varnosti.

+++

Ustrezno pozornost so udeleženke vrha namenile tudi odnosom z drugimi partnericami. Nenazadnje s strateškimi azijsko-pacifiškim partnericami oziroma s čedalje bolj agresivno in sistemsko tekmico Kitajsko. Ta je vse bolj prisotna tudi v severnoatlantskem in arktičnem območju.Ob Trumpovi volilni zmagi novembra bomo prihodnje leto priča nekoliko drugačnemu Natu, kot pa je izšel iz washingtonskega vrha pod zadnjim instinktivno atlantskim ameriškim predsednikom Bidnom. Trump je resda nekoliko ublažil svoje izjave pred časom, ki so burile duhove in ob katerih se je marsikateremu evropskemu voditelju ježila koža. Nato namreč predstavlja edino kredibilno evropsko obrambo in vloga ZDA v njej je za enkrat nepogrešljiva.

Sodeč po Gallupovi raziskavi februarja letos le 12 % Američanov podpira izstop ZDA iz Nata. Iz njega Združene države pod Trumpovim vodstvom torej verjetno ne bi izstopile. Bodo pa v Evropi oziroma Natu ob osredotočanju na Kitajsko veliko manj prisotne. Evropske članice bodo morale za evropsko varnost tako prevzeti še večji del odgovornosti oziroma bremena. Do obrambe držav članic, ki v obrambne namene ne bodo namenjale dogovorjenih dveh odstotkov BDP, se ZDA pod Trumpom ne bodo čutile polno zavezane. ZDA, ki so glede ukrajinske vključitve v zavezništvo že sedaj precej kolebale, bodo članstvo Ukrajine v Nato po spremembi v Beli hiši po vsej verjetnosti dale ad acta. Manjša bo tudi ameriška pomoč Ukrajini, večji bodo pritiski nanjo, da se sprijazni z izgubo dela svojega ozemlja in privoli v nepravični mir z Rusijo.

Ali bi to Evropi prineslo tudi dolgoročni mir in stabilnost, je seveda drugo vprašanje.

18 komentarjev

  1. uroš gabrijelčič

    Pred časom se je uveljavil izraz Evropa dveh hitrosti oziroma vlak, ki da ne vozi za vse enako hitro. Očitno je, da se svet globalno gledano ni nikoli razvijal enako hitro. Pri tem je imelo veliko besedo podnebje, ki ni bilo enako naklonjeno prvi družbeni revoluciji na svetu, kmetijski. Po koncu zadnje ledene dobe je zgodba bolj ali manj znana. Največji družbeni razvoj je zabeležil evropski kontinent, ki je dal pospešek tudi severnoameriškemu kontinentu. Pa tudi avstralskemu in še kakšnemu. Na vsak način je bila Evropa motor razvoja in je zaradi ekonomskih razlogov začela svoj vpliv izvažati v tretji svet. Tja ni izvažala samo napredne tehnologije in kulturnih navad, ampak je od tam izvažala tudi dobrine, ki jih je potrebovala in deloma celo ljudi. Ali je bil ta vzemi daj pravičen, je večno vprašanje, ampak ne moremo spregledati dejstva, da se nad tem zelo pritožujejo tudi prebivalci tretjega sveta, ki svoja sporočila v svet pošiljajo s pametnimi telefoni.

    • Peter Klepec

      Zahod, tak kot je, obstaja zaradi Aristotelove logike, ki je peljala v dogme, znanost, katolisko cerkev, odkritje atomske energije in kvantne fizike.
      Podnebje ima s tem bore malo.

      • Peter Klepec

        Nasprotna, logika paradoksa na vzhodu je vodila v toleranco in osebnostni razvoj.
        Ni povsem evidentno katera je bolj konstruktivna na dolgi rok.

      • uroš gabrijelčič

        Nisva se razumela. Govoril sem o najzgodnejših civilizacijah, in sicer egipčanski, ki je imela razviti družbeni sistem, ko stara Grčija sploh še ni obstajala. Poleg tega je bil vpliv starega Egipta in Mezopotamije na Grčijo močan, a je o tem malo znanega. Sicer pa je tudi krščanstvo veliko prevzelo od egipčanske civilizacije. Žal ta sodobna spoznanja še niso prodrla v splošno zavest ljudi, poznajo jih le poznavalci. Vloga podnebja pa je bila okoli leta 10000 pr. Kr. in še prej odločilnega pomena, kajti medtem ko je bil del sveta ukleščen v led, je v Afriki že cvetela razvita družba. Ne podcenjujte dosežkov starega Egipt, raje se seznanite z njimi. Tudi v slovenščini imamo nekaj knjig o tem, zadnje od njih sem prevedel sam. Priporočam: Jan Assmann, Duh Egipta!

  2. beri1122

    Sam na vojsko, orožje in vojne gledam iz drugega zornega kota in sicer tega. Ali mora biti vojska in vojaško oboroževanje primarno ali sekundarno? Povedano drugače. Tudi v miru se razvijajo orožja, izobražuje vojake povsod po svetu itn. Edini profit kot je lepo zapisal Peter Klepec je svoboda.

    To svobodo, če se malce pošalim pa razumejo državne elite vsaka po svoje. Naša vlada nam je ponudila “svobodo” in ne svobodo. Rusija sosednjim državam prav tako ponuja “svojo svobodo” in ne prave svobode – z ali brez izgovora, da to počne zaradi Nata.

    Primarno torej razvijaš orožje zato, ker želiš napadati sosednje države kot recimo Rusija – sekundarno pa razvijaš orožje, recimo Nato zato, da se ne razvijajo vojne po našem planetu, a kaj ko v teh vojnah občasno sodeluje tudi Nato. Zato imamo OVSE, OZN, itn.

    Varšavski pakt/sporazum kot je lepo zapisal Deni je imel res predvsem ustrahovati svoje članice in Rusija se tega ne sramuje. Žalostna resnica je žal ta, da med primarnim in sekundarnim delovanjem razvijanja z orožjem in vojskami je vse tanjša. Vojska (katerakoli) pač ne sme biti v ospredju in diktirati kakšen bo razvoj na našem planetu. Včasih je obstajala teorija, da se jedrsko orožje razvija zato, da z njim ustrahuješ nasprotnika, da se ne bo spustil v vojno, a v to teorijo verjamem vse manj.

  3. APMMB2

    NATO brani zahodno civilizacijo.
    Zahodna civilizacija je vrh vseh civilizacij na svatu.
    Nabena civilizacija ni dosegla takšnih uspehov kot zahodna cililizacija, ki je nastala na krščansih temeljih.
    Zakaj vdirajo pripadniki drugih civilozacij v Evropo, ZDA, kanado, Avstralijo?
    Rusija je napadla Ukrajino!
    Palestinci so napadli Izrael.
    Agresivni islamisti ogrožajoEvropo.
    Obramba je potrebna. Kljub vsem mirovniškim pobudam je potrebno orožje.
    Če smo objektivni, je orožja, pred vsem pa odločnosti premalo.
    Dve leti že krvavi Ukrajina, dva leti zavezniki odlašajo, vojni pa ni videti konca.
    Rusija je gospodarski pritlilavec proti ukrajinskim zaveznikom in se bojuje samo zato,ker je NATO preveč neodločen, ker ni sposoben spraviti Rusijao na kolena.
    Rusija kljub temu, da Putin trdi, da gre za omejeno operacijo napada z vso silo in uporablja ves arzenal,ki ga ima na voljo.Vse supaj pa koordinirajo generali.
    Kdo pa koordinira pomoč Ukrajini?Popolnoma nesposobni ljudje, kot so Biden, Scholz, Stholtenberg, von der Layenova in podobni patroni.
    Če je NATO vojaška organizacija bi morali vojaki imeti odločilno besedo.
    Če pomislim, da sta Slovenijo zastopala Golob in Šarec v Washingtonu, potem je vse jasno, kako luknjičava je organizacija NATO.

    • miro

      “Širjenje civilizacije in človekovih pravic se že dolgo uporablja kot izgovor za gradnjo države s kolonializmom in imperializmom. Ta zamisel sega vsaj v zgodnja španska in kolonialna prizadevanja v Novem svetu, sprva pa so jo uporabljali kot eno od mnogih utemeljitev. Vendar se je pomen trditve o osvajanju, ki širi civilizacijo, povečal, ko se je v devetnajstem stoletju v Evropi uveljavil liberalizem. Liberalci so bili bolj skeptični do koristi imperializma, zato so, kot ugotavlja politologinja Lea Ypi: “V poznem devetnajstem in zgodnjem dvajsetem stoletju je bil namen kolonialne vladavine razglašen za ‘civilizacijsko poslanstvo’ Zahoda pri vzgoji barbarskih ljudstev .” Prebivalci teh kolonij so veljali za “neprimerne za vzpostavitev ali upravljanje skupnosti, ki bi bila legitimna in urejena v človeškem in civilnem smislu”. Iz tega je izhajalo, da je treba, da “španski knezi prevzamejo njihovo upravo in v njihovem imenu postavijo nove uradnike in guvernerje ali jim celo dajo nove gospodarje, če se dokaže, da je to v njihovem interesu”.1

      Ta zadnja pripomba je postala pomembna za pozne kolonialne utemeljitve: kolonialna vladavina naj bi bila v interesu samih domorodcev, ki niso bili sposobni ustreznega in legitimnega samoupravljanja. Britanci so v poznejših stoletjih te španske ideje sprejeli za svoje in v devetnajstem stoletju je John Stuart Mill trdil, da “barbari” niso sposobni upravljati spoštljivega pravnega režima, zato “narodi, ki so še vedno barbarski, niso presegli obdobja, v katerem jim je verjetno v korist, da jih osvojijo tujci in jih držijo v podrejenosti”.

      Stari imperiji so v veliki meri izginili, vendar to razmišljanje zagotovo ni izginilo. Danes se to razmišljanje kaže v obliki podpore humanitarnim intervencijam na mednarodni in domači ravni. Tako kot so tradicionalni imperialisti domnevali, da so prebivalci kolonij preveč “zaostali”, da bi bili sposobni razsvetljenega samoupravljanja, sodobni internacionalisti in progresivci domnevajo, da morajo stare kolonialne metropole še vedno služiti kot izvrševalci človekovih pravic po svetu. Poleg tega se ista utemeljitev uporablja tudi na domači ravni za nasprotovanje decentralizaciji ali odcepitvi separatističnih skupin. Še vedno prevladuje stara imperialistična miselnost: samoodločbi in politični neodvisnosti je treba nasprotovati v imenu varstva človekovih pravic.

      “Civilizacijska misija” imperija

      V začetku dvajsetega stoletja je ideja o civilizacijskem poslanstvu postala prevladujoč način razmišljanja imperialistov. Britanci so si predstavljali, da civilizirajo zaostale katoliške Irce. Ruski kolonizatorji v Sibiriji so se imeli za “dobrohotne civilizatorje Azije”. Britanske kolonije v Afriki in Aziji so bile videti kot oporišča civilizirane evropske kulture v morju primitivcev. Američani, ki niso bili zadovoljni s svojim civilizacijskim poslanstvom v Severni Ameriki, so enako storili v Portoriku, kjer so ameriški reformatorji skušali portoriško “zaostalo” in “patriarhalno” kulturo nadomestiti z “‘razumno’ severnoameriško”.3 V Alžiriji je bil končni cilj prek državnih šol vsem Alžircem približati blagoslov francoske kulture in vlade. Domačini, ki so sprejeli francosko kulturo, so bili označeni kot “évolués” – dobesedno “tisti, ki so se razvili”.

      Med imperialnimi silami se je vladavina osrednje države metropole tesno prepletala s tistim, kar so elite razumele kot humanitarnost. Imperialisti so opozarjali, da bi se brez nadzora metropole prebivalci kolonij pobijali med seboj ali bili nenehno v vojni. Imperialisti so se tako predstavljali kot orodje miru in varnosti za ranljive manjšinske populacije. Ann Laura Stoler opisuje, kako so bili “pozivi k moralnemu dvigu, sočutni dobrodelnosti, spoštovanju kulturne raznolikosti ter zaščiti” žensk in otrok pred agresivnimi moškimi “vtkani v samo tkivo imperija. -Z njimi je bil utemeljen nadzor nad … trgi, zemljo in delovno silo …”.”

      Ryan McMaken “Humanitarnost” kot opravičilo za kolonializem in imperializem

      • Peter klepec

        To je prazno pletenicenje. Mnogo bolj zgovorna so dejstva. Kolonizatorji so te dezele dejansko razvili, zgradili so mesta in infrastrukturo. Z enakimi nameni kot so to naredili v svoji dezeli. Seveda je bilo veliko slabih zadev, izkoriscanj, a ta so bila tudi v Angliji, Franciji in co.
        Dekolonizacija je bila popolnoma napacno izvedena. Tako kot je bila kolonizacija narejena po principu « barve koze », se je to isto zgodilo pri dekolonizaciji. Zato je oboje propadlo in propad dekolonizacije se ni povsem koncan. Migracije so rezultat napacno izvedene dekolonizacije.
        Ne govorim nekaj na pamet. Desetletja sem aktivno delal v teh dezelah, kot brezpravni tujec seveda. Odlocali so domorodci na podlagi pravice domacina.
        V enem primeru, po desetih letih je eden od lokalnih sefov sprevidel, da segregacija tujec-domacin ni dobra in je predlagal enakopravno sodelovanje. Seveda ni prislo do realizacije. Ker se ve kdo je zmagal. In zadeva se naprej tone proti dnu. Po 70 letih infrastruktura, ki so jo zgradili kolonizatorji dokoncno odpoveduje. Ceste, zeleznice, rudniki, elektrika, voda. Zahodni koncerni eden za drugim odhajajo, Kitajci in Rusi prevzemajo. Lokalci nimajo nobene moznosti, razen emigracije, kdor to zmore. Edino se Sahara in morje nas scitita.

    • Peter klepec

      Ce pogledamo po zgodovini nazaj, vidimo, da so se hude vojne dogajale zaradi obotavljanja kasnejsih zmagovalcev na zacetku konflikta. Posredovanje bi v zacetku pomenilo bistveno manjse zrtve in skodo. Zahod ima pri tem katastrofalno bilanco.
      Hitlerja bi z zelo malo energije lahko ustavili preden se je oborozil. Pa Stalina, Maota in mnoge druge. Zakaj so preprecili komunizem v Grciji in Avstriji, v Yugi pa ne? Ali so bili yugosi nevredni, da bi se poganjali zanje?

  4. deni

    Verjamem, da g. Božo ne govori , oziroma piše tja v en dan. Je pa potrebno nekoliko pogledati v preteklost po II. sv. vojni. NATO pakt je bil zasnovan kot obrambna moč pred grožnjo sovjetskega stroja, ki je bil po vojni neprimerno močnejši kot zahodni, ki je bil v ruševinah. Ja tudi ruska mesta so bila marsikje izbrisana iz zemljevida sveta, vendar se Stalin na to ni oziral in tudi poznejši predsedniki prezidija sovjetskih republik niso bili ravno neki hudi človekoljubi.

    Kakor protiutež so Sovjeti ustanovili Varšavski pakt, oziroma takoimenovani Varšavski sporazum, kjer so bolj, kot karkoli drugega, predvsem ustrahovali svoje članice, da ne bi slučajno zaplule v vode nekoliko liberalnejšega socializma, odnosno komunizma. Najprej je bila na vrsti Madžarska in potem 68. leta Čehoslovaška. Ostale članice so se raje potuhnile, dokler ni Walensa ustanovil sindikat Solidarnost in je General Jaruzelski z vojsko prevzel oblast. Romunski satelit pa je najbrž s soglasjem Moskve ostal nevtralen ob eskapadah “varšavcev” v svojih članicah. Se pravi, da je nad članicami vedno visel Damoklejev meč.

    NATO je po koncu hladne vojne nekoliko zaspal in enormno zmanjšal vojaške sile, oziroma proračun, pa čeprav so se pridružile skoraj vse članice bivšega varšavskega pakta. Najbrž jih ni nobeden prisilil, ker so pač izkusili bivši sistem, ki ga zahodnjaki še vedno čisto ne razumejo, ker nikdar niso živele pod sovjetskim komunističnim pokrovom.

    Ničkolikokrat je bilo že omenjeno, da NATO pakt ni dobrodelna organizacija, pač pa vojaška, predvsem obrambna institucija. Zakaj sta se pridružili tudi, sicer vedno nevtralna Švedska in Finska, ki je še predobro spoznala sovjetski, oziroma ruski ekspanzionizem. Prvič so Finci pregnali Ruse, vendar človeški potencial šteje in so izgubili svoja rudna nahajališča v Kareliji.

    Slovenci smo pa sploh poglavje zase. Majhen narod stisnjen med Italijane, Germane, Madžare in od 91. še Hrvate. Seveda kot Liliputanci nimamo nikakršnih možnosti, pa vendar. Vsaj voljo je potrebno pokazati, da smo resni član zavezništva. Vendar smo “žrtve” Putinovih mladincev, ki vestno “hekajo” in vnašajo nemir med različno misleče Evropejce. Propagandna, odnosno psihološka vojna je dandanes še pomembnejša, kakor tista prava. Psiha in pravi prijemi so odličen recept za razdor znotraj nekega zavezništva. Ruski hekerji pač niso naivni butlji, temveč vrhunski strokovnjaki na svojem področju in to ni kakšna velika skrivnost. V vsakem trenutku lahko, sploh določenega visokega politika, zaradi, mogoče neprimernega obiska neprimerne vsebine na netu ali v življenju kot takem v kali zatrejo. Nič novega, včasih tajni agenti, najbrž tudi še dandanes, vendar ti stanejo in se jih da zaloviti. Medtem pa mojstri računalništva ne stanejo praktično nič, napram vzpostavitvi vrhunske vohunske mreže.

    Vohunjenje je staro kot človeštvo, vendar moderna tehnologija omogoča “svega i svašta”. Včasih na divjem zahodu z zalezovanjem, kakor v romanih Karla Maya, dandanes bolj sofisticirana oblika, ki zajema celoten svet v objemu globalizma, kjer informacijo zaokrožijo še tisto sekundo, ko se nekomu zazdi pomembno.

    Uroš verjemi, da smo mi običajni komentatorji samo nakladači, ki malo pošpegamo sem ter tja in že razumemo vso geopolitično stvarnost. Ampak prej kot kaj drugega je potrebno uporabiti zdravorazumsko logiko. Kot že omenjeno ima NATO tudi svoje hakeljce, vendar zaenkrat, oziroma so vodilni in Stoltenberg ob napadu na Ukrajino, končno spregledali, da je vrag vzel šalo.

    Še o Francozih, ki se jim ne reče zastonj, da se delaš Francoza, kar je sopomenka za nekoga ki, se naredi nevidnega ali nekaj podobnega, oziroma se podela v hlače in se poskrije v vse najbližje luknje. Zakaj so Britanci v obeh vojnah pomagali Francozom, v preteklosti pa oboji obremenjeni z medsebojnimi obračuni, še iz srednjega veka. Tista dva strahopetca sta prodala Čehe za bagatelo. Da sta si lahko Hitler in Stalin potem v miru razdelila Poljsko kot kos pogače.

    Ja s spominom je hudič, vendar se nekaterih stvari ne da pozabiti in sploh Poljaki imajo z Rusi še neporavnane račune še pred I. sv. vojno, da se do 90 let prejšnega stoletja niti ne omenja. Mi zaplankani butlji pa mislimo kot smo 91., da nas bo Zahod, kar tako na lepe oči varoval. Medtem pa vsi sosedje nabavljajo novo in novo oborožitev. Edina prava obramba je jedrsko orožje, seveda je to bolj za šalo kot zares, vendar je situacija resna. Izrael po velikosti skoraj identičen Sloveniji ga ima in ….

    To zadnje ne jemati zares, ker bi ob morebitni jedrski kataklizmi izbrisani iz sveta, kakor nebodigatreba mrčes. Takšna je realna slika in samo od zdrave pameti voditeljev z jedrskim orožjem je odvisna prihodnost celotnega sveta. In to je to.

  5. Brane

    Natov piarovec Božo: “Nato brani tudi naše vrednote, naš način življenja, “.
    Prodaja orožja za profit na račun stotisočev ukrajinskih življenj in uničena država, kot posledica sprovocirane vojne zaradi lastnih interesov, pač nikoli ne bodo moje vrednote in moj način življenja.

    • Peter Klepec

      A se vi zavedate, da je Slovenija edina drzava od sedanjih clanic, ki je bila zrtev vojne agresije po 1990 v Evropi? In ali se zavedate komu se imate za zahvaliti, da Srbi niso “opravili dela”?

    • Peter Klepec

      Orozje, ki ga proizvaja industrija, placamo mi vsi, EU, zahod, ljudje. Ukrajinci bodo vrnili tocno nic. Denarnega profita ni, nase drzave, nimamo. Vecina tega orozja bo itak unicena.
      Edini profit je svoboda, ki jo je pa tezko izraziti v denarju. Najprej za Ukrajince, potem pa tudi za nas.
      Argument, da sluzi industrija, je slaboten. Kot bi rekel, da naftna industrija sluzi s tem, da greste vi na morje, pa kmet s tem, da vi vsak dan jeste hrano.

    • uroš gabrijelčič

      O čem to vi? O prodaji orožja komu? Rusiji? Ali napadeni Ukrajini? In vi pametnjakovič bi pa storili, kaj? Nas lahko tu na Portalu razsvetlite? Pustili Ukrajince, da se sami zoperstavljajo poblaznelemu hegemonu? Res moralna drža! Kolikor dobijo Ukrajinci pomoči, še premalo je je in samo upamo lahko, da jo bo več. Pa tu ne gre samo za naše sočustvovanje, čeprav v prvi vrsti za to, gre, če premislimo, tudi za naše riti, ki so zaenkrat še na varnem. In to tudi po zaslugi Nata.

      • brane

        Nemogoče ti je razložiti oz. te razsvetliti, dokler si vsaj kaj ne prebereš na to temo, pa seveda izven okvira nato propagande, ki jo producirajo servilni mainstream mediji + še kakšen manjši. Saj ni težko, malo raziskovanja pa bo, boš videl, zabetonirana slika se ti bo hitro popačila. Poskušaj biti malo odprte glave, sicer sem skeptičen glede tega, vendar vedno dopuščam možnost da te kdo pozitivno preseneti.

        • uroš gabrijelčič

          Hvala, ker ste me napotili k branju. Rad berem tudi brez vašega nasveta. Sicer mi pa niste odgovorili na nobenega od vprašanj, kar najbrž pomeni, da jih nimate. Tudi to je zgovorno. Sicer pa branje koristi vsem, tui vam bi. Morda za začetek kakšnega od člankov gospodov, ki se pišeta Turk. B.M. Turk je širšo sliko dogajanja podal v dveh svojih knjigah. Poskusite, morda vam kaj ostane. Nimam veliko upanja, vendar dopuščam možnost, da te kdo pozitivno preseneti.

    • TL

      @Brane saj vemo, kakšne so tvoje vrednote. Spet, od kod pišeš komentarje, si trenutno v Novosibisku?

  6. uroš gabrijelčič

    V tako predstavljenih svetovnih razmerah, v katerih je vloga Nata za varnost Evrope ključnega pomena, se mi kot nepoznavalcu geopolitičnih razmer in kot prebivalcu majhne in po pravilu zelo ranljive skupnosti zastavlja kar nekaj vprašanj. Upam, da bodo bolje informirani komentatorji lahko vsaj na nekatera odgovorili. To, da je Rusija kot naslednica Sovjetske zveze grožnja zahodnemu tipu demokracije, človeških vrednot, ki vse izhajajo iz krščanstva, pa če to nasilna levičarska agenda to na vse pretege zanika, ne more biti dvoma. Kot tudi ne, da je demokracija sama v svoji izvedbi postala vprašljiva, ko so si jo prilastili levičarji, ki so jo raztegnili, a tudi zožili, svojim potrebam ustrezno. Če bi se zahodna Evropa ne sekularizirala tako nespametno, kot se je, in bi ne proglasila boga za mrtvega, kot je storila, pri čemer ni ponudila ničesar v zameno, ne bi v EU nastal vakuum, ki ga sedaj polnijo islamizmi vseh vrst. Krščanski bog ni bil dovolj dober in prepričljiv, muslimanskemu se očitno vrata v Evropo odpirajo na široko. Pri tem se znanost ukvarja sama s sabo in se samovšečno spogleduje s prihodnostjo, v kateri bo razložila vse. In zdaj k vprašanjem. Zakaj naj bi bil islam boljši od krščanstva? Zakaj naj bi tujerodni priseljenci dobili priložnost negovati svojo kulturo, če pa evropske ne sprejemajo? Zakaj naj bi jih ščitile vse človečanske pravice, ki jih je Zahodu izborilo razsvetljenstvo, če pa jih sami kristjanom ne priznajo? Zakaj prihajajo v tuje kulturno okolje nepovabljeni oziroma brez soglasja držav, kamor prihajajo? Zakaj je nasilnost njihova temeljna drža? Ali se jim ne zdi nepravično, da se jih mora avtohtono prebivalstvo bati? Najbolj bistveno vprašanje pa namenjam nam Evropejcem: kaj je narobe z nami? Predvsem s tistimi, ki pripadajo levi opciji. Kaj nihče od njih ne zazna v tem in še marsičem razgradnje civilizacije, ki je dala kulturo, na kateri temeljimo. Brez nje nas ni. Tega si jaz za vnuke ne želim. In temu se bom uprl.Upam, da pri tem ne bom sam.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo
Izrael in pravična vojna: Genocid “od reke do morja”

Izrael in pravična vojna: Genocid “od reke do morja”

Palestina in Palestinci so postali orodje političnega boja med raznimi akterji po svetu. Avtoritarni, neliberalni in nedemokratični svet podpira palestinski boj za genocidno očiščenje Izraela judovskega prebivalstva v obliki terorističnih organizacij in režimov, kot so Hamas, Hezbolah in iranske mule. Svobodni, liberalni in demokratični svet podpira Izrael in tiste Palestince, ki se zavzemajo za mir z Izraelom, sekularizacijo, demokratizacijo in verske reforme v Gazi in na Zahodnem bregu.

Primer Henkel Zlatorog: Delamo za tujce, ki skrivajo dobičke

Primer Henkel Zlatorog: Delamo za tujce, ki skrivajo dobičke

Javna agencija Spirit in Ministrstvo za gospodarstvo sta podelila priznanja najboljšim tujim investitorjem za izjemne rezultate in prispevke k razvoju slovenskega gospodarstva. Med nagrajenci je bila tudi družba Henkel Maribor, ki pa pretežni del svojega dobička izkazuje na matični družbi, čeprav se v osnovi ustvarja v proizvodnih družbah. Posledično zato tudi ni nekih večjih plačil davka na dobiček v Sloveniji. Plačani davek od dobička, preračunan na zaposlenega, je na nivoju koncerna zato kar petkrat višji kot v Sloveniji. Mogoče bi se morali pristojne institucije vanje vseeno nekoliko bolj poglobiti, če je takšna politika v celoti v skladu z veljavno davčno zakonodajo?

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

The Day After: Dan potem, ko je Donald osvojil Ameriko

Zmagovalec je znan, poraženka je od silnega šoka prvi dan enostavno izpuhtela iz javnosti. Vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo pa ni edino presenečenje torkovih volitev v Združenih državah. Republikanci so okrepili premoč v Predstavniškem domu in ponovno dobili večino tudi v Senatu, kar pomeni, da bo imel Trump v prihodnjih štirih letih miren spanec vsaj kar se zakonodajalcev tiče. Brez težav bo ustoličil tudi nekaj novih vrhovnih sodnikov. Poražencem se vse to zdi nočna mora, vsaj deloma pa zanjo krivijo “svoje” medije, ki so pretiravali s poveličevanjem Kamale Harris in jo priskutili sredinskim volivcem, tako da so abstinirali volitve in omogočili gladko zmago Trumpu.

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Ali lahko Janja Božič Marolt premierju Golobu pokvari krompirjeve počitnice?

Anketa Mediane, ki jo je v nedeljo zvečer objavil POP TV, potrjuje špekulacije iz političnih kuloarjev, da se bo pritisk na premierja Roberta Goloba stopnjeval. Tokratno merjenje javnega mnenja je njegovim Svobodnjakom izmerilo rekordno nizko podporo (12 %), premier pa je na lestvnici priljubljenosti politikov končal na neslavnem zadnjem mestu. Ali so ti rezultati dejansko odsev razpoloženja med ljudstvom (vox populi), ali pa gre za “kreativno interpretacijo”, ki se sklada s pričakovanji zakulisnih botrov slovenske politike?

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta

Izrael in Ukrajina imata skupna sovražnika v podobi zahodne skrajne levice in skrajne desnice. Tako skrajni levici kot skrajni desnici sta namreč skupna antisemitizem in zagovarjanje Putinovih dejanj v Ukrajini. To je dodaten dokaz, da ima politična premica v resnici obliko podkve in da so si skrajni levičarji in skrajni desničarji med seboj bolj podobni, kot so si to sami pripravljeni priznati. In če so Judje v obstoječih razmerah meritokracije kot družbena skupina posebej uspešni, so pač priročni dežurni krivci in nepogrešljivi v teorijah zarot. In če Rusija vnaša kaos v mednarodne odnose, potem je njihova zaveznica pri slabitvi obstoječega reda na Zahodu.

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Golob si v Beli hiši utrjuje majavi položaj na domači politični fronti

Slovenija je v zadnjih 33 letih vodila očitno neuravnoteženo zunanjo politiko, ko gre za odnose z Ameriko in Rusijo. Vse do Putinove agresije na Ukrajino je politična elita favorizirala Moskvo, zanemarjala pa dobre odnose z Washingtonom. Robert Golob je šele tretji slovenski premier, ki bo v 33 letih uradno obiskal Belo hišo, nazadnje je bil tam pred 18 leti Janša, pred njim pa le še Drnovšek. To seveda demantira levičarsko histerijo o tem, kako Slovenija vodi proameriško zunanjo politiko. Res pa je, da ima Robert Golob zdaj priložnost, da močno izboljša bilateralne odnose, s čemer si lahko utrdi tudi položaj doma …

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

Kaj vse so v črnobeli predstavi o TEŠ 6 slovenski javnosti zamolčali

V vse bolj razgreti polemiki o zgraditvi še enega jedrskega reaktorja v Krškem (JEK 2) je eden osrednjih argumentov nasprotnikov tega projekta ta, da gre za podobno “zgrešen projekt” kot je bil TEŠ 6, ki naj bi veljal za “spomenik korupcije”. Pa je to sploh res? Bine Kordež se je zakopal v številke in podatke, ki to hipotezo precej omajejo. Investicija v razvpiti šesti blok šoštanjske termoelektrarne je znašala 1,4 milijarde evrov, letni strošek obratovanja je okoli 200 milijonov. Ko TEŠ obratuje, nam zagotavlja približno tretjino električne energije, kar pomeni, da bi morali v nasprotnem primeru uvažati iz tujine 45 % vse električne energije. TEŠ torej vseeno ne predstavlja takšne katastrofalne investicijske odločitve, kot jo razumemo; glede na razpoložljive podatke smo s trgovanjem z domačo proizvodnjo elektrike v času nihanj cen mogoče izgubili celo več denarja.

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra

Kaj bo 6. novembra letos, vemo: predsedniške volitve v Združenih državah, kjer se bosta pomerila demokratka Kamala Harris in republikanec Donald Trump. Prva je do izraelskih načrtov glede kaznovanja Irana precej zadržana, Trump pa svojega starega prijatelja Benjamina Netanjahuja ves čas spodbuja, naj gre “v akcijo”, češ da boljše priložnosti morda dolgo ne bo imel. Če bi Izrael do začetka novembra dejansko izvedel močnejši napad na Iran, bi to lahko škodovalo Kamali Harris, zato iz Bele hiše, kjer je vsaj formalno še vedno šef senilni Joe Biden, pritiskajo na Netanjahuja, naj se vzdrži skušnjave po obračunu z Iranom. V zameno so mu pripravljeni pogledati skozi prste v Libanonu …