Ključnik: Kitajska
Kako sem spoznal Kissingerja

Kako sem spoznal Kissingerja

Zakaj Henery Kissinger tudi po pol stoletja še vedno polarizira in nas ne pusti ravnodušnih? Je to zato, ker oblast potrebuje določeno stopnjo tajnosti, saj morajo celo v največji demokraciji na svetu volivci presojati rezultate in ne načinov? Saj, tudi sam sem se ob srečanju z njim veliko naučil. Vsebine se spomnim le bežno, morda je bilo že vabilo na ta dogodek garancija, da vsebina je, nedobljena vizitka to samo potrjuje, veliko več pa mi je ostalo o tem, kako je pomembno mreženje, komunikacija, moč, in vse ostalo, kar sodi zraven. In ravno to je bila odlična lekcija, ki sem je naučil, ko sem spoznal Kissingerja.

Henry Kissinger (1923-2023)

Henry Kissinger (1923-2023)

Stoletje Henryja Kissingerja, na Bavarskem rojenega Juda, čigar družina je tik pred Kristalno nočjo emigrirala v Ameriko, nam pove veliko o tem, kako se je svetovna politika razvijala v zadnjih petdesetih letih. Nixonov svetovalec za nacionalno varnost in državni sekretar je prvi po Metternichu pravilno razumel načelo t.i. realpolitik in ga umestil v ameriško zunanjo politiko. Brez njega bi Kitajska mnogo kasneje postala (ekonomska) velesila, hladna vojna z Rusi pa bi bila še bolj mrzla.

Egiptovsko dekle ali zgodba o tem, kaj pomeni Zahod

Egiptovsko dekle ali zgodba o tem, kaj pomeni Zahod

Nekoč so na Prešernovem trgu v Ljubljani brali poezijo in deklamirali odlomke iz nagrajenih knjig, danes pod spomenikom islamski skrajneži kričijo ‘Allahu Akbar’ skupaj s slovenskimi nevladnicami. Te naj bi se sicer borile za pravice žensk, toda nimajo težav istočasno klicati k bogu iz verske knjige, ki ženskam odvzame vsakršno svobodo do odločanja o oblačenju, druženju, poroki, otrocih, potovanjih, študiju, delu in še bi lahko našteval. Mesto žensk, Kombinatke in druge, ki so verjetno obsodile ravnanje aktivistov proti abortusu in podprle puljenje zastavic na Kongresnem trgu, niso obsodile vzklikanja na Prešernovem trgu.

Nova hladna vojna

Nova hladna vojna

Zahod se nahaja pod vse večjim pritiskom neliberalnih, avtoritarnih režimov. Gre za navezo Kremlja, Kitajske komunistične partije, iranskih mul in severnokorejskega diktatorja, ki zavračajo zahodne vrednote kot so demokracija in človekove pravice. Obenem pa jih združuje težnja, da bi svoj položaj v svetu okrepili na račun slabitve Zahoda. Še najraje bi videli kar njegov konec. Nekateri opazovalci zato trenutno stanje v svetu označujejo kot nekakšno novo hladno vojno.

Tri makro posledice Hamasovega napada na Izrael

Tri makro posledice Hamasovega napada na Izrael

Palestinska ozemlja bodo zagotovo tarča izraelskih sil v obliki, kakršne še niso doživeli, in v napadih presenečenj, kot se je zgodilo v jomkipurski vojni, katere 50. obletnica je, kakšno (ne)naključje, ravno letos. Na palestinski strani se očitno poskuša destabilizirati nasprotnika z uporabo gverilskih tehnik, s katerimi bi premagali velikansko razliko v silah na terenu, tako vojaških kot tehnoloških, hkrati pa bi poskušali vključiti regionalne sile in strniti regionalno protiizraelsko fronto.