26. aprila 1986 ob 1.23 zjutraj po lokalnem času je v četrtem reaktorju jedrske elektrarne Černobil v takratni sovjetski republiki Ukrajini prišlo do hude eksplozije. V zrak je vrglo večji del reaktorja, vendar pa je to še ni bilo najhujše spoznanje. Eksplozija, ki je uničila reaktor RBMK-1000, je v ozračje sprostila med 5 in 30 odstotkov jedrskega goriva. Radioaktivni oblak se je v nekaj dneh zaradi vetrov razširil čez večino Evrope, vključno s Slovenijo. Kljub molku in poskusom sovjetskega režima, da bi zmanjšali razsežnosti katastrofe v Černobilu, je kmalu postalo jasno, da se je zgodila najhujša jedrska nesreča v zgodovini.
Nesreča ni bila le tehnična katastrofa, temveč tudi simbol sovjetske arogance, občutka nezmotljivosti in prevlade nad zahodno tehnologijo na področju jedrske znanosti. Prav tako je Černobil dokaz vrste sistemskih napak in politike skrivanja, prikrivanja in laganja režima v Kremlju. Štiri desetletja pozneje še vedno čutimo posledice: od zdravstvenih težav milijonov ljudi, ki so bili po 26. aprilu 1986 izpostavljeni dolgotrajnemu radioaktivnemu sevanju – posebej v Ukrajini je od takrat zelo povišana stopnja raka na ščitnici -, do vpliva te katastrofe na globalno jedrsko politiko. Nenazadnje se je pred 15 leti v japonski Fukušimi kot posledica hudega potresa in kasnejšega cunamija pripetila nova jedrska nesreča. Vseeno pa njene razsežnosti niso primerljive s Černobilom.
+++
Vzroki nesreče v Černobilu so bili kombinacija konstrukcijske napake reaktorja in človeškega faktorja. Visokozmogljivi kanalni reaktor tipa RBMK je bil edinstven za Sovjetsko zvezo. Imel je grafitni moderator, ki je omogočal uporabo naravnega urana, vendar z resnimi pomanjkljivostmi. Ko je voda v kanalih zavrela in je nastal para, se je reaktivnost povečala, namesto da bi se zmanjšala, tako kot pri sodobnih reaktorjih z vodo pod pritiskom (PWR). Nadzorne palice so imele grafitne konice, ki so ob vstavljanju najprej povečale reaktivnost, preden so jo zmanjšale. Reaktor ni imel trdne zaščitne konstrukcije, ki bi zadržala izpust pri morebitni nesreči. Ti konstrukcijski problemi so bili znani že prej, vendar so jih oblasti skrivale pred operaterji.
Nesreča se je zgodila med rutinskim varnostnim testom, ki naj bi preveril, ali lahko turbine zagotavljajo dovolj elektrike za črpalke hlajenja v primeru izpada zunanjega napajanja. Operaterji so izklopili avtomatske varnostne sisteme, odstranili preveč nadzornih palic (reaktor je deloval pri zgolj sedmih odstotkih moči) in ignorirali več opozoril o nestabilnosti. Pritisk vodstva in slaba komunikacija med ekipami sta prispevala k odločitvam, ki so bile v nasprotju z vsemi protokoli. Ob 1.23 uri je prišlo do nenadnega porasta moči – reaktor je dosegel več kot 100-kratno nazivno moč v nekaj sekundah. Para je povzročila parno eksplozijo, ki je raztrgala tla reaktorja, sledila je še ena eksplozija vodika in požar grafita, ki je trajal deset dni. Ker reaktor ni imel ustrezne zaščite, tako kot zahodni reaktorji, so se radioaktivni izotopi (predvsem jod-131, cezij-137, stroncij-90 in plutonij) prosto razširili v ozračje.
+++
Neposredne posledice so bile strapne. V eksploziji sta takoj umrla dva delavca, od 600 delavcev in gasilcev na kraju dogodka jih je 134 prejelo smrtne odmerke sevanja. 28 jih je umrlo v prvih mesecih zaradi akutne radiacijske bolezni, še 19 v naslednjih letih. Gasilci, ki so brez ustrezne zaščite gasili grafitni požar, so v Sovjetski zvezi postali simbol junaštva in žrtvovanja, mnogi od njih so umrli v agoniji.
Partija, ki je imela absolutno oblast v Sovjetski zvezi, je v strahu pred paniko obotavljala pri zaščitnih ukrepih, zato so 50.000 prebivalcev bližnjega mesta Pripjat evakuirali šele 36 ur po nesreči, ko so že prejeli nevarne doze sevanja. Skupno je bilo iz območja okoli Černobila evakuiranih več kot 350.000 ljudi. Radioaktivni oblak je onesnažil ogromna območja v Ukrajini, Belorusiji in Rusiji ter dosegel Evropo čez nekaj dni. Konec aprila 1986 so v Sloveniji izmerili povišane vrednosti cezija v tleh in mleku. Gospodarska škoda je bila ogromna: milijoni hektarov kmetijskih zemljišč in gozdov so trajno postali neuporabni, stroški sanacije pa so presegli več sto milijard dolarjev. Za Sovjetsko zvezo je bil to usoden udarec, ki je pospešil njen klavrn konec.
+++
Dolgoročne posledice so se kazale na več ravneh. Zdravstveni učinki so bili najbolj vidni pri otrocih: zaradi joda-131 je prišlo do več tisoč primerov raka ščitnice (po nekaterih ocenah okoli 5.000–6.000 potrjenih primerov v prizadetih del danes nekdanje Sovjetske zveze). Med likvidatorji (okoli 600.000 ljudi, ki so čistili območje) se je povečala pojavnost levkemije in drugih oblik raka, čeprav natančne številke ostajajo predmet razprav. Združeni narodi ocenjujejo, da bi lahko nesreča povzročila dodatnih 4.000–9.000 smrti zaradi raka v naslednjih desetletjih, vendar je večina prebivalcev danes izpostavljena relativno nizkim stopnjam sevanja. Psihološke posledice so bile morda še hujše: stigmatizacija prizadetih in strah pred radioaktivnim sevanjem sta prizadela milijone, povečala depresijo in samomore. Socialno je nesreča pospešila proces t.i. glasnosti in prispevala k razpadu Sovjetske zveze leta 1991. Černobil je namreč razkrilo sistemsko korupcijo Sovjetske zveze in neučinkovitost njenih javnih institucij.
V ekološkem smislu je izključitvena cona postala paradoks. Sprva je bila – ker so se borovci zaradi sevanja posušili – videti kot mrtva cona. A odsotnost človeka je omogočila pravo renesanso divjadi. Danes, 40 let pozneje, tej coni živijo volkovi, rjavi medvedi, risi, losi, divji konji in celo črede psov, potomcev hišnih ljubljenčkov. Žabe so razvile temnejšo kožo kot zaščito pred sevanjem, nekatere ptice imajo več katarakt, vendar raziskave kažejo, da sevanje ni več dovolj visoko za kronične poškodbe večine vrst. Ekosistem je presenetljivo odporen – odsotnost lova, kmetijstva in prometa je močnejši dejavnik kot preostalo sevanje. Nekatera območja so že dovolj čista za kmetijstvo. Vendar pa bo stopljeno gorivo v reaktorju radioaktivno še tisoče let.
+++
Sovjeti so že kmalu po nesreči reaktor zazidali (sarkofag), da bi tako preprečili uhajanje radioaktivnega sevanja v okolje. Toda konstrukcija je bila tipično sovjetska: slabo narejena. Ker je začela razpadati, so leta 2016 so zgradili ogromen jeklen obok nad uničenim reaktorjem, ki naj bi zdržal 100 let. Februarja 2025 je vanj priletel ruski dron, zato je Evropska komisija je namenila sredstva za sanacijo do 2030.
+++
Po 40 letih černobilska nesreča še vedno oblikuje svet. Prispevala je k strožjim mednarodnim standardom IAEA, izboljšanju varnosti reaktorjev in upočasnitvi razvoja jedrske energije v Evropi. Danes, sredi energetske krize in podnebnih izzivov, se jedrska energija vrača, vendar z večjim poudarkom na varnosti. V Sloveniji in Evropi ostaja spomin na to katastrofo živ: merjenja sevanja v gozdovih in kmetijstvu so še vedno del vsakdanjika. Černobil nas uči, da tehnologija brez odgovornosti in transparentnosti hitro postane nevarnost. Ni le opomin na preteklost, temveč lekcija za prihodnost – kako uravnotežiti napredek z varnostjo in spoštovanjem narave.
Nesreči v Černobilu bi se lahko izognili. Nastala je kot posledica mešanice arogance, tajnosti in tehničnih pomanjkljivosti. Povzročila je umiranje, množične evakuacije in kontaminacijo kontinenta, dolgoročno pa zdravstvene težave, ekološko območje brez primere in tektonske politične spremembe v Sovjetski zvezi in vsej Vzhodni Evropi.











Černobil 40 let kasneje… – ali zakaj primerjave niso na mestu!
Problem ni v jedrski energiji, ampak človeškem faktorju. Tudi jedrska energija bo vse bolj kompleksna, imela vse več varnostnih programskih algoritmov, novih tehnologij – le nekaj se ne bo spremenilo. Človeški faktor je/bo še vedno tisti, ki bo občasno zatajil ali zaradi neznanja, morda nepozornosti sprožil kakšno nepredvideno reakcijo itn. Tukaj so še naravne katastrofe, a brez jedrske energije človeštvo ne bo preživelo. Dokaz.
Od FIZIJE se selimo k razvoju FUZIJE! Imamo nasprotnike in vedno jih bomo imeli – predvsem pri levičarjih, a napredka se ne da zaustaviti! Levičarji verjamejo, da se ga da zaustaviti s kaosom in anarhijo. Tudi na oblast prihajajo na podoben način, a naj se diktature še tako razvijajo, demokracije ne bodo nikoli uničili. Tudi verski fanatiki ne! Lep dan.
CK EU nezadovoljenih in koleričnih kokoši vsem napovedujejo vojno, tako ali drugačno.
V prvi vrsti Rusiji, potem ZDA, zdaj so se v paketu sankcij proti Rusiji, spravile na Kitajsko, a so to vojno že izgubile. In to bo bolelo vse države EU, če se ne bodo hitro pokleknile pred Kitajsko.
Rusija je ustavila dobavo nafte Nemčiji, ki prihaja iz Kazahstana. Že en žebelj v krsto… Zdaj je že na produktivnosti iz leta 2005. Mogoče bo to dvignila proizvodnja tankov.
😁😁😁
Nabijanje o tehnologiji izpred 40 let je totalno mimo in smešno.
Kot če bi telefonske govorilnice primerjal s pametnimi telefoni.
Danes so ruski reaktorji TOP n svetu.
Vse ostalo je politika, ki je namenjena pljuvanju.
Če ne bi bilo vojne v Ukro, bi pa vse drugače komentirali..
Slovenija je v tistem času vso mleko predelala v mleko v prahu in poslala v Afriko. Afričani so ugotovili, da je radioaktivno in nam ga poslali nazaj.
To se je porabilo v prehrambeni industriji in smo sami vse požrli. Po desetletju pa smo se čudili epidemiji raka.
Rusije ni več.
Domačoi teroristi so identični Hamasu👍
tik tak,tik tak
#mafija moj dom
Kdo je bil na oblasti v Sloveniji leta 1986?
Katere prasice so poslale radioaktivno mleko v prahu stradajočim v afriko?
Katere vladajoče prasice so ga nato podtaknile nam?
Takrat je bila na oblasti ZK, na njenem čelu je bil Milan Kučan.
Spizdi, mona ruska!
Marko, ti si hud bolnik, ki ti je sovraštvo scvrlo možgane. In še večji bolnik boš, ker ti bo sovraštvo udarila na jetra, pa na srce in še kam. Potem boš spizdil Matildi v naročje.
Zgodovinsko neponovljiva tragedija v sovjetskem (danes ukrajinskem) Černobilu
je bila “zadnji žebelj v krsto” nesposobne in nekonkurenčne sovjetske enopartijske proti-ljudske komunistične diktature,
ki nikoli ni skrbela za človeka in državljana,
ampak so izključevalno-ljudomrzniški in intelektualno senilni partijski prvaki polit-biroja KP SZ in Kominterne
vselej skrbeli le za “svoje riti” in v lažnem imenu “delavskega razreda”
ter “znanstvenega socializma”
tako rekoč do smrti izkoriščali
in dobesedno “pili kri” razredu,
v imenu katerega so brezvestno vladali in dopuščali najstrašnejše zločine
proti človečnosti in človeštvu.
Žal se je nekdanji visoki oficir sovjetske KGB na čelu današnje nekoliko ozemeljsko oskubljene Ruske federacije,
V. V. Putin,
zlahka kot da odrekel sovjetski eno-partijski diktaturi,
nikoli pa se ni odrekel ne-demokratičnim in proti-ljudskim
stalinističnim metodam policijskega in vojaškega vladanja, osvajanja “ruskega sveta” in tudi ne stalinističnim praksam
zločinov proti človečnosti in človeštvu
doma ter v začasno vojaško proti-pravno anektiranih delih tujih svobodnih, neodvisnih ter mednarodno priznanih držav nekdanje komunistične SSSR (SZ).
”Kljub rekordnemu zadolževanju Slovenija postala 6. najbolj obdavčena država na svetu: – Slovenija je v zadnjih štirih letih postala šesta najbolj obdavčena država na svetu, hkrati pa država z eno najvišjih stopenj nebrzdane porabe med državami OECD, je v Odmevih na TV Slovenija v četrtek povedal profesor na ekonomski fakulteti v Ljubljani Rok Spruk. – Spomnimo, da je v isti oddaji v četrtek zvečer finančni minister v odhajanju Klemen Boštjančič priznal, da bo javnofinančno primanjkljaj znašal 3,4 odstotka BDP oziroma kar 2,5 milijarde evrov. S tem Slovenija ne bo izpolnila zahtev EU. ” vir: domovina.je
V Černobilu so še kako leto pred nesrečo v nuklearki, po vseh osnovnih šolah organizirali čistilne akcije okrog šol in po pločnikih v mestu. Otroci so pobirali čike po tleh in odlagali smeti. Plastične vrečke, papirčke, odvržene žvečilne, ostanke tulcev od sladoleda, stare dežnike in vse to odlagali v zabojnike, ki jih je potem pooblaščeno komunalno podjetje odvažalo na posebne deponije, ki so bile označene in varovane, da se odpadkom tam ne bi kaj zgodilo. Recimo, da ne bi prišlo do samovžiga in bi nevarne snovi, kot so plastične vrečke, igračke in podobne pizdarije zagorele.
Kot se to včasih zgodi tam, kje se državi jebe za okolje.
Potem so ob proslavi, na koncu akcije (za katero so se zmenili, da bo od tedaj naprej potekala vsako leto), podeljevali priznanja in nagrade tistim najprizadevnejšim otrokom, ki so dojeli namen, ki ga ima država z ekološkim osveščanjem prebivalcev.
Nekateri otroci so za nagrado dobili knjige, drugi slaščice (čokolade in bonbone), in vse to je financirala černobilska nuklearka!
Predstavnikom uprave nuklearke z direktorjem na čelu, ki si je vzel čas zanje kljub svojemu nadvse odgovornemu delu v postrojbi, so se otroci lepo zahvalili in pri tem navdušeno pozdravljali vodstvo nuklearke in mahali z zastavicami.
Učitelji in tršice so bili ponosni na otroke.
Tako je treba z mladimi, je izjavil direktor zmagovite osnovne šole, ki je zbrala največ točk! Pripomnil je, da je treba mlade generacije že zgodaj vzgojiti v ekološkem duhu in jim vsaditi spoštovanje do okolja in do zdravega načina življenja.
Proslavo ob podelitvi nagrad je televizija prenašala od začetka do konca in tedaj so vsi mikrofoni bili vključeni tudi med nastopi, ko je občasno zavladala tišina.
In je zato n+bilo jasno slišati – vsa Sovjetska zveza je to slišala! – kako je mali Serjoža iz II c razreda glasno prdnil!
Serjoža je namreč stal v drugi vrsti otroškega pevskega zborčka, ki je bil najbolj ozvočen.
Joj, kakšna sramota je to bil za šolo! In kakšna sramota za vse mesto.
To se bo govorilo še generacije in generacije, Černobil bo povsod poznan samo po tem, da je nekdo v zboru na glas prdnil med slavnostjo.
Ravnatelj je Serjožo najstrože kaznoval, starše je poklical v šolo in jih spraševal kakšne manire imajo doma. Kaj učijo tega otroka iz katerega po njegovem mnenju nikoli ne bo nič dobrega. Kaj kuhate doma, jih je spraševal. Pravzaprav se je drl nanje.
Drugi otroci so se mu potem rogali in ga klicali po imenih, ki jih tukaj ne morem ponoviti. V mestu, ki je bilo čisto, brez enega samega čika na pločniku ali na cesti, je mali Serjoža bil spaka, idiot, debil, kreten, vodenoglavec, kripl… tako so ga namreč zmerjali drugi otroci.
Šikaniranje se je kar nadaljevalo in vsa stvar je šla do te meje, da je za Serjožkovo družino življenje v Černobilu postalo nevzdržno. In se je zato Serjoža s starši vred preselil v Moskvo, kjer so imeli strica.
Černobilci so si končno oddahnili od te sramote!
Zdaj je Serjoža edini živ in normalen (edini normalen je bil že prej) od vseh otrok, ki so tedaj z njim peli v pevskem zboru. Ostal pa je brez knjige ali čokolade, saj ni prejel prav nobene nagrade. (glej, k’se rima)
Brilijantno! Si to sam napisal ali od kje povzel?
Ne pustijo mi objaviti linka.
Celoten tekst je na blogu.
V Črnobilu je po 40 L. vse enako vse upoštevano in zapušceno radioaktivnost je skoraj izginila
le tu pa tam se skrivajo radioaktivnih predmeti,a to bi se dalo z manjšimi sredstvi očistiti
Pri nas v SLOVENIJI pa je še po 80.L hudo žarčenje Revolucijonarnih,komunistični
naslednikov,ki veleva iz vseh najvišjih funkcij v državi in 50 %
državljanov ignoira,jih med vrsticami razglaša za
NEDEMOKRATICNE in
DRUGORAZREDNE.
Budalo!
Prvorazredni ,priviligirani,demokratični
nemoralnež lepo sončno nedeljo tudi tebi.
Smrt fašizmu!
A komunizmu in nacizmu pa ne?
A naci-cionizmu tudi ne?!
Po štiridesetih letih radioaktinost v Černobilu izzveneva, v Sloveniji pa podobna revolucionarna tragedija dobiva nov zagon. Namesto ene državne proslave jih imamo danes že skoraj v vsaki vasi.Očitno so komunisti preoblečeni v borce dobili nalog, da začnejo novo revolucijo in dvomljiv praznik ponvno povzdignejo v največjo svetinjo.Problem pa je v tem, da praznik ni spomin na neki dogodek, ki ni imel ne z uporom, ne bojem proti okupatorju popolnoma nič .Torej je laž, za laž pa vemo, da ima kratke noge in prej ali slej bo praznik romal na smetišče. Če ne bo, bomo še vedno tavali v temi in nazadovali. Naša bodočnost je jasna: usmerjeni smo proti Kubi, samo vprašanje časa pa je, kdaj bomo dosegli kubanski standard.
Ob Krškem obstajajo Patriot lanserji ?
Ob nastanku države je bilo “visoko” tveganje in naročene so bile neke “maske”.
Tveganje je sedaj manjše ?
Ga sploh ni ???👍🚀
P.s,
tiste “maske in ostali NBC material takrat ni bil nikoli plačan,so se pa zaenkrat potrudili z načrti za Nek 2 in to ob dejstvu ,da so SMR reaktorji najverjetneje bolj primerni.
Japonska je imela podobno nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima, a ni nikoli doživela podobnih ogorčenih kritik kot nekdanja Sovjetska zveza v zvezi s Černobilom. Pri tem nesreča v Fukušimi ni niti malo nedolžna, saj radioaktivno vodo že vse od nesreče leta 2011 postopno izlivajo v ocean. Povečano radioaktivnost so zaznali celo na obalah Kalifornije.
Japonska je imela podobno nesrečo v jedrski elektrarni Fukušima…
Tako čez palec bi rekel, da si uspešno končal FDV.
Niti malo ni nedolžno tudi dejstvo, da so Rusi poškodovali zaščitno kupolo za zadrževanje radiacije iz 4 bloka v Černobilu in da so streljali na JE Zaporožje
Po moje so Ukrajinci, ker je Černobil v Ukrajini, ne v Rusiji, naredili sabotažo po navodilih in v interesu istih sil, ki so jih spravile v vojno z Rusijo.
Po moje si ti, takole čez prst, naredil še kvečjemu dva razreda kake šole po osemletki, dokler nisi obupal in obesil šolo na klin. Zdaj si pa specialist za politiko.
FDVjevec torej, samo, da vem zakaj si tako brihten.
Po moje si ti, takole čez prst, malo bogi…
S še kvečjemu dvema razredoma kake šole po osemletki je človek po moje bolj sposoben poskrbeti zase kot s FDVjem.
Čeprav si domišljaš, da si jasnoviden, se motiš glede moje izobrazbe.
Vse bi naredil, da ne bi nič delal! je neko obešenjaško reklo. Uredništvo bi vse napisalo, kar naj bi črnilo Rusijo, četudi ob že davno minulih zadevah, da lahko molči ob nepojmljivih zločinih Izraela z aktivno podporo ZDA in pasivno EU.
Ob teh zločinih seveda gre za načrtno politiko. Izrael postopno uresničuje svoj projekt Velikega Izraela, ki bo obsegal vso biblično obljubljenoi deželo, to je območje od Evfrata do Nila. Prebivalci Palestine, Libanona, Sirije, ki so deloma že okupirani, imajo samo dve možnosti: da se sužensjko podredijo izvoljenemu ljudstvu ali pa izginejo. Amerika pa poskuša kolonizirati območje, od koder prihaja velik del svetovne proizvodnje nafte in plina. To je tudi v funkciji oviranja Kitajske, ki z Bližnjega vzhoda pokriva okrog polovice svojih potreb po nafti.
Na zadnjih “mirovnih” pogajanjih med Ameriko in Iranom v Islamabadu je podpredsednik Vance dvakrat zahteval time out, da je poklical – koga? Ja Netanjahuja seveda. On je veliki kreator agresivne politike do Irana, Amerika pa je le njegov proxy podizvajalec. Trump si ne upa niti pomisliti, da bi nasprotoval Netanjahuju. Vance pa je svojega formalnega šefa preprosto ignoriral, saj ve, kdo je za krmilom ZDA…
Ampak, kot rečeno, to je vse nepomembno, ker ni v funkciji zahodne propagande. Važno je, da se demonizira Rusijo in vse bolj tudi Kitajsko. Potem zločini Izraela in ZDA (domnevno) zbledijo.
Global Anti-Semitism Review Act of 2004 – George W. Bush.
Vsaka trditev, »da judovska skupnost nadzira vlado, medije, mednarodno gospodarstvo in finančni svet«.
Izražanje »močnega protizraelskega čustva«.
Izražanje »ostrih kritik« na račun izraelskih voditeljev, preteklih ali sedanjih. Zunanje ministrstvo navaja primer, ko je svastika upodobljena v karikaturi, ki obsoja ravnanje nekdanjega ali sedanjega sionističnega voditelja.
Vsaka kritika judovske vere ali njenih verskih voditeljev ali literature s poudarkom na Talmudu in Kabali.
Vsaka kritika vlade Združenih držav in Kongresa, da sta pod neprimernim vplivom judovsko-sionistične skupnosti, kar vključuje judovske organizacije, kot je Ameriško-izraelski odbor za javne zadeve (AIPAC).
Vsaka kritika judovsko-sionistične skupnosti zaradi spodbujanja globalizma ali tistega, kar nekateri imenujejo »novi svetovni red«.
Obtoževanje judovskih voditeljev in njihovih privržencev za spodbujanje rimskega križanja Kristusa.
Navajanje kakršnih koli dejstev, ki bi na kakršen koli način zmanjšala številko »šest milijonov« žrtev holokavsta.
Trditev, da je Izrael rasistična država.
Trditev, da obstaja »sionistična zarota«.
Predlaganje dokazov, da so Judje in njihovi voditelji ustvarili komunizem in boljševistično revolucijo v Rusiji.
Izrekanje »zaničljivih izjav o judovskih osebah«.
Trditev, da duhovno neposlušni Judje nimajo biblijske pravice do ponovne zasedbe Palestine.
Izrekanje kakršnih koli obtožb o vpletenosti Mossada v napad 11. septembra.
Gornje je dokaz, da Amerika ni svobodna dežela. Je okupirana od znotraj s strani izraelskega lobija. Ta seveda skrbi za svoje interese. Večina ameriških politikov je na plačilni listi AIPAC…
Nek ameriški politični komentator je rekel nekako takole: Koga ne smeš kritizirati na Kitajskem? In koga ne smeš kritizirati v ZDA? Ta je oblast. Nedemokratična.
Spizdi, mona ruska!
Smrdljiva podgana spet pizdi. Bljak.
A si se nalil v spomin na ustanovitev Protiimperialistične fronte?
In po letih Černobila, še Slovenija.
“…konstrukcija je bila tipično sovjetska: slabo narejena.”
Le kako so Sovjeti potem lahko izvajali svoj vesoljski program? Astronavte je najbrž bilo zelo strah. Toda!! Komando so morali ubogati.
Enako je s kitajskimi izdelki. Zelo slabo izkušnjo imam z njimi: tekstil zanič, izdelki strojne industrije so POLizdelki. Kupil ročno motorno kosilnico kitajske izdelave. Tako zanič, da sem jo čez dve leti vrgel na odpad. Že vrsto let pa mi odlično služi kosilnica Husqvarna.
Pri nas so bila od te nesreče najbolj kontaminirana (onesnažena) Kriška jezera na Kriških podih (Julijci).
Na Švedskem so prvi zaznali povečano radioaktivnost v ozračju in tudi prvi sporočili, da je do neke topogledne nesreče prišlo (predvidoma) v Sovjetski zvezi.