Ključnik: Slovenija
Čemu slovenska zadrega ob 20-letnici članstva v Natu

Čemu slovenska zadrega ob 20-letnici članstva v Natu

Severnoatlantsko zavezništvo, ustanovljeno leta 1949 kot protiutež Varšavskemu paktu in grozeči nevarnosti, ki jo je za demokratično in svobodno Evropo predstavljala stalinistična Sovjetska zveza, praznuje 75. obletnico. Pri nas, kjer smo se mu z nekaj mukami uspeli pridružiti šele leta 2004 – vstop je sovpadal s polnopravnim članstvom v Evropski uniji – smo letos obeležili 20-letnico pridružitve tej obrambni organizaciji, ki je brez vodilne vloge Združenih držav Amerike verjetno ne bi bilo oziroma ne bi igrala omembe vredne zgodovinske vloge. Toda v zadnjih dveh letih so se zgodili prelomni dogodki, ki so NATO ponovno definirali. Organizacija, ki je bila še januarja 2022 v kritični fazi obstoja, je z rusko invazijo na Ukrajino dobila nov pomen in zagon.

Priznanje Palestine in podpora terorizmu

Priznanje Palestine in podpora terorizmu

Izrael izgublja propagandno vojno s Hamasom in za Palestince je to zagotovo velikanski uspeh. Sploh zato, ker v primeru Gaze ne gre za celotno “palestinsko državo”, pač pa le njen del, kjer je (bil?) na oblasti Hamas. Na Zahodnem bregu, kjer ves čas vlada PLO oziroma Fatah, ki ga je do smrti vodil legendarni Jaser Arafat, imajo z Izraelom manj težav, predvsem pa se zavedajo, da je mir edina rešitev za bodoči status palestinskih ozemelj. V Ramali pa ima, če je kdo pozabil, že nekaj let svoje predstavništvo tudi Slovenija. S tem pa dejansko že ves ta čas priznava palestinsko državo. Toda Slovenija priznava vlado v Ramali kot zakonito in legitimno zastopnico Palestincev, ne pa Hamasa, ki je v Evropi razglašen za teroristično organizacijo. Edini cilj Hamasa je uničenje judovske države.

Vojna in mir

Vojna in mir

Če odmislimo potencialno škodo, ki lahko nastane zaradi hekerskih napadov v prihodnosti, potem smo z zadnjo potezo Rusije prišli še za korak dlje stanju, za katerega lahko rečemo, da je bližje vojni kot miru. Evropskim, slovenskim politikom pa še posebej, bo sila neprijetno v času pred evropskimi volitvami državljane in volivce prepričevati, da Evropska unija ali zveza Nato nista v vojni z Rusijo in Putinovim režimom. Res ne?

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je morda res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….

Demokratura a la Putin ali volilna farsa po rusko

Demokratura a la Putin ali volilna farsa po rusko

V petek, 15. marca, so se začele predsedniške volitve v Ruski federaciji, na katerih formalno nastopajo štirje kandidati, vendar je edini pravi kandidat Vladimir Putin, ki si obeta ogromno večino že v prvem krogu volitev. Po oceni poznavalcev razmer bi bilo presenečenje, če bi dobil manj kot 70 odstotkov glasov. Spomnimo, na zadnjih volitvah pred šestimi leti je “pokasiral” kar 76 odstotkov, kar je pri nas na Zahodu za vsakega politika praktično nepredstavljivo. Putin pa si letos morebiti lahko obeta celo višjo podporo, saj se je totalitarni nadzor na rusko družbo od leta 2018 občutno okrepil, še posebej pa po začetku vojne v Ukrajini, ki se ji v Rusiji sicer ne sme reči vojna, vsakršno nasprotovanje Putinovi “specialni vojaški operaciji” pa lahko pomeni tudi zaporno kazen.

S PR “vrači” nad slabe rejtinge

S PR “vrači” nad slabe rejtinge

Verjetno se zadnje dni soočamo z zadnjo, precej hitro, nepričakovano komično stopnjo propadanja umetnega, medijsko, marcelovsko ustvarjenega vrhunskega menedžerja, idola, simbola revolucionarnega kolesarstva, antijanšizma, anticovid fašizma in podobnih bizarnih izumov slovenske politike. Zatekanje k PR “vračem”, ki naj bi neizobraženemu ljudstvu pomagali razumeti vse silne dosežke trenutne vlade, je tragikomični vrhunec soočanja z realnostjo. Tako neučinkovitega vodenja vlade in hkratne, neverjetne prepričanosti v svojo genijalost, si pred dvema letoma ni mogel predstavljati nihče.

Putinov papež: Kako Frančišek obuja sramotno kolaboracijo Cerkve iz II. svetovne vojne

Putinov papež: Kako Frančišek obuja sramotno kolaboracijo Cerkve iz II. svetovne vojne

Ko smo že mislili, da smo v tem norem, izumetničenem svetu videli že vse, je iz Vatikana, sedeža vesoljne rimskokatoliške cerkve, prek božjega odposlanca na zemlji, papeža Frančiška, domnevne verske in moralne avtoritete zahodne civilizacije, prišla pobuda, naj Ukrajina dvigne belo zastavo, se preda Rusiji in s tem menda reši življenja nedolžnih. S podobno obrazložitvijo kolaboracije smo se v zadnji svetovni vojni soočali tudi v naših krajih, zato se je v Sloveniji začudeno privzdignila marsikatera obrv. Dejstvo namreč je, da bi Rusi v primeru zloma Ukrajine v skladu s svojo tradicionalno demokratično doktrino vse nevedne in z demokratičnim strupom Zahoda okužene Ukrajince “poruščili”, tiste, ki bi glasno nasprotovali novim gospodarjem in ostali sposobni kritičnega mnenja, pa poslali v arktične kazenske kolonije ali spotaknili čez balkon v devetem nadstropju v prvem bizarnem kraju nekje daleč od civilizacije.

V deveti teden: Bodo zdravniško stavko odgovorni končno rešili ali odstopili?

V deveti teden: Bodo zdravniško stavko odgovorni končno rešili ali odstopili?

Vlada, ljudje v njej, ki so bili proti odlokom Janševe vlade, je začela vladati z odloki. In čeprav je imela tako veliko za povedati o Janševih odlokih, tudi ona ravno tako sprejema odloke brez zakonske osnove. Na to jo je opozoril tudi zdravniški sindikat Fides, ki je odlok spoznal kot protiustaven in ga vložil v presojo na Ustavno sodišče. Pravica do stavke se namreč lahko omeji le z zakonom, tega pa vlada ni predlagala, parlament pa ni sprejel. Za sprejetje takega odloka sicer ni niti ustavne niti zakonske osnove. Golobova vlada dela ravno to, kar je najbolj kritizirala pri Janševi vladi – torej neustavne odloke.

Polemika o smrti: Biti ali se ubiti

Polemika o smrti: Biti ali se ubiti

Vedno in povsod zagovarjam avtonomijo odločanja glede svojega telesa, življenja in ne nazadnje tudi končanja le-tega. A to nikakor še ne pomeni, da zastopam in sledim stališčem in argumentom glede uzakonitve pravice do končanja življenja, ki ga podajajo in utemeljujejo pisci zakona (z uradnim imenom Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja). Tako meni Elena Pečarič, katere prispevek objavljamo kot nadaljevanje polemike, ki jo je odprl Igor Pribac, predlog zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja pa bo v četrtek predvidoma obravnaval Državni zbor. Eleni Pečarič se zdijo avtorji zakona cinični in hinavski v oceni stanja ter razmer v naši družbi in državi.

Namesto davčne reforme se nam obeta kvečjemu manjša “kozmetika”

Namesto davčne reforme se nam obeta kvečjemu manjša “kozmetika”

Vlada napoveduje več sprememb davčnega sistema, kar bo ponovno vznemirilo delodajalce, sindikate in javnost. Toda predstavljene številke in primerjave kažejo, da mogoče obstoječi davčni sistem vseeno ni tako zgrešen in da si bistvenih odstopanj niti ne moremo privoščiti. Zato se bomo mučili z iskanjem manjših korekcij, ki bodo sistem dodatno zapletle, kakega učinka pa ne bo. Mogoče je res boljši predlog, da v sistem ne posegamo in namesto tega iščemo rešitve v povečanju zaslužkov. Ter seveda zmanjšamo pričakovanja, kako bomo s popravki sistem znižali svojo davčno obremenitev in zadržali vsa upravičenja.

Butalci kot slovenski politični “mainstream”

Butalci kot slovenski politični “mainstream”

“Butalci” je sicer naslov zbirke humoresk pisatelja Frana Milčinskega. Objavljal jih je v raznih časopisih, kot zbirka pa so izšli po njegovi smrti. Butalci so prebivalci izmišljenega kraja, imenovanega Butale. Imajo se za zelo pametne in pomembne, čeprav so v resnici precej “omejeni”, kar bi bilo danes za nekatere celo politično nekorektno poimenovanje. Neprestano patološko tekmujejo s prebivalci sosednjega kraja. Zelo pomenljivo, povedno, če apliciramo na današnji čas bolestnega političnega tekmovanja doma in v svetu. Tudi tale tekst v duhu pustovanja določene aktualne zadeve prikazuje v satiričnem smislu.

Vladavina prava vs. vladavina pravih

Vladavina prava vs. vladavina pravih

Skoraj dve leti je od tedaj, ko je parola o “ponovni vzpostavitvi pravne države” zmagala na volitvah. Takrat je Robert Golob dejal: “Danes ljudje plešejo, jutri pa se začne nov dan in jutri bomo začeli trdo delati, da upravičimo to zaupanje, to je naša zaveza. Gremo plesat.” Danes so razmere precej drugačne. Že dobri dve desetletji sem v politiki, pa še nobena vlada januarja ni imela odprtih toliko front in stavk, aktualnih toliko afer, ki si jih je sama zakuhala, kot ravno ta vlada. Da o poročilu KPK zaradi domnevnega posega premierja v kadrovanje na Policiji sploh ne govorim. V manj kot dveh letih je Robert Golob zamenjal 5 od svojih 11 ministrov. Kako sploh zaupati predsedniku vlade, ki se je zmotil kar pri polovici ekipe, ki si jo je sam izbral?!

Odkar je na oblasti Golob, je kovid vzel že prek 2000 življenj

Odkar je na oblasti Golob, je kovid vzel že prek 2000 življenj

Od 1. junija 2022, od nastopa vlade Roberta Goloba pa do konca leta 2023, je umrlo kar 2030 ljudi zaradi posledic, vpliva Covid19. Toda številka zaradi načina zbiranja podatkov še ni dokončna in tudi epidemija ni v tako intenzivni fazi, kot je bila v preteklosti, zato bi se dalo s preventivnimi ukrepi število umrlih zmanjšati. V času, ko Sloveniji vlada Robert Golob, je zaradi kovida umrlo toliko ljudi, koliko jih ima Šempeter v Savinjski dolini. Pa vas vprašam, ali lahko naštejete ukrepe, ki jih je ta vlada izvedla za preprečevanje kovida in zaščito prebivalstva? Težko jih boste našli, strokovno skupino sta minister Bešič in NIJZ razpustila in izdala skupaj sporočilo v javnost, da kovida tako rekoč ni več; če pa že je, ni pomemben za slovensko populacijo.

Pisma prijateljici pisateljici: Dolgoletno dopisovanje Brede Smolnikar in Jolke Milič

Pisma prijateljici pisateljici: Dolgoletno dopisovanje Brede Smolnikar in Jolke Milič

Poldrugo desetletje je trajalo dopisovanje med dvema značajsko precej različnima avtoricama, ki pa sta bili v svojem duhu obe pokončni upornici. Pisateljici, Breda Smolnikar in Jolka Milič, se nista nikoli udinjali uradnemu političnemu in ustaljenemu literarnemu toku. Na samosvoj način sta se razmejevali z omejeno mentaliteto našega političnega enoumja, piše Lev Detela. Breda Smolnikar je po zaslugi slovenskega sodišča doživela cenzuro in prepoved svoje knjige Ko se tam gori olistajo breze, v kateri so se v zatohlem duhu provincializma “prepoznale” neke stare čivke. Enega hujših madežev na ugledu slovenskega sodstva je izbrisalo šele Ustavno sodišče, ki je Smolnikarjevo osvobodilo krivde, kasneje je podobno razsodilo Evropsko sodišče za človekove pravice: svoboda umetniškega ustvarjanja je na literarnem področju temeljno merilo. Pisatelji uživajo svobodo govora pri svojem delu.