Ključnik: Slovenija
Čez 70 let nas bo na sončni strani Alp 230.000 manj

Čez 70 let nas bo na sončni strani Alp 230.000 manj

Ob spremljanju medijske histerije in brutalnega začetka abstinenčne krize levega bloka ob izgubi oblasti je mimo medijev zgrmel zelo pomemben podatek Eurostata glede katastrofalne demografske slike v Evropski uniji. Glede na najnovejše projekcije Eurostata naj bi se namreč prebivalstvo EU med letoma 2025 in 2100 zmanjšalo za 11,7 %. To pomeni predvideno zmanjšanje za 53 milijonov ljudi v EU do začetka naslednjega stoletja. Za Slovenijo to pomeni, da bo imela leta 2100 le še 1,9 milijona prebivalcev. In seveda posledično manj davkoplačevalcev.

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

O kitajskih železnicah in slovenski realnosti

Lani so na Kitajskem v le dveh dneh odprli kar tri nove železniške proge v dolžini 200, 300 in 400 kilometrov, s katerimi so povezali nekaj mest in omogočili potovanje s hitrostjo tudi 350 km/h.. Ob takšnih novicah v Sloveniji pomislimo na desetletja priprav o gradnjji 27-kilometrskega “drugega tira”, ki je tik pred volitvami prejšnji mesec dočakal svojo (ne)uradno otvoritev. Ob tej pridobitvi smo v zadnjem desetletju na železnicah dobili samo še nekaj obnov prog in železniških postaj, brez kakega večjega izboljšanja možnosti in hitrosti potovanj. In to ob tem, da za železnice letno iz proračuna namenjamo najmanj pol milijarde evrov, kar je precej več kot za ceste, ki se financirajo s prispevki uporabnikov, čeprav so mnenja v javnosti drugačna.

Pogled z Marsa na dileme sončne strani Alp

Pogled z Marsa na dileme sončne strani Alp

V zadnjih tednih so me mnogi vprašali, kaj menim o zadevi Black Cube. Ti si Italijan, oziroma si iz tujine, ne razumeš. No, če povem po resnici, je bil moj odgovor skoraj vedno takšen: za kakšen škandal je pravzaprav šlo? Seveda so vsi imeli v mislih ukradene videoposnetke, vendar pa pravzaprav, razen prahu, ki so ga dvignili, v njih ni nič zares senzacionalnega: umetelno montirani posnetki z izjavami, izvzetimi iz konteksta, ki ga ne poznamo, na ravni debat za šankom. Čez eno ali dve leti o teh volitvah ne bomo več govorili z vidika domnevnih tujih vmešavanj, temveč o tem, kako je nekdo s tehnologijo dosegel tisto, kar se je vedno poskušalo doseči za ohranjanje moči: zamotiti, odvrniti, razdeliti, ljudi, da bi nadaljevali s tistim, kar se je počelo prej (divide et impera).

Golobova zunajsodna obsodba na predvolilnem soočenju

Golobova zunajsodna obsodba na predvolilnem soočenju

Bistvo Golobovega dolgega in hitrega nagovora na začetku zadnjega predvolilnega soočenja je trditev o povezovanju protikandidata s tujimi (izraelskimi) paraobveščevalnimi službami, vpletenimi v genocid palestinskega ljudstva v Gazi, kratkomalo – obtožba o veleizdaji. Takšno obtoževanje nima zveze s predvolilno kampanjo, in organizator soočenja bi moral avtorja obtoževanja prekiniti, diskvalificirati ali ga vsaj pozvati, naj navede dokaze. Golobova obtožba je bila zgleden primer sovražnega govora, njegov govor pa poln proslulih formulacij iz časa, o katerem smo mislili, da je daleč za nami.

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Brez vlaganja milijard v večjo učinkovitost podjetij ne bo gospodarskega preboja Slovenije

Analiza predvolilnih soočenj je pokazala, da vidijo politične stranke na področju gospodarstva predvsem nujnost davčnih sprememb. Predstavniki so v zadnjih tednih kar tekmovali, kdo bo ponudil večje davčne olajšave ter znižanje stopenj, ki bi razbremenile gospodarski sektor in povečala neto prejemke zaposlenih. Te spremembe naj bi bile glavni motor povečanja konkurenčnosti in gospodarske rasti, kar je nujno za dvig blaginje prebivalstva, s čemer se vsi nastopajoči celo strinjajo. Vseeno pa se ob tem lahko vprašamo, če je nekaj sto milijonsko prerazporejanje davčnih bremen res ključni element hitrejšega razvoja Slovenije in lovljenja razvitih držav.

Slovenska zunanja politika: Selektivna načelnost

Slovenska zunanja politika: Selektivna načelnost

Slovenska vlada je v zadnjih letih pogosto poudarjala, da vodi načelno zunanjo politiko, utemeljeno na spoštovanju mednarodnega prava, človekovih pravic in multilateralizma. Ta trditev je v kontekstu izraelsko-palestinskega konflikta še posebej izpostavljena, pri čemer naj bi Slovenija celo “reševala obraz” Evropske unije. Toda natančnejši pogled pokaže precej kompleksnejšo sliko; takšno, ki odpira vprašanja o doslednosti, kredibilnosti in predvsem strateški smiselnosti slovenske zunanje politike. Ključni problem ni v tem, da Slovenija zagovarja načela, temveč v tem, da jih zagovarja selektivno, hkrati pa svojo politiko predstavlja kot dosledno načelno.

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

V senci Trumpovega eksperimenta v Iranu Ukrajina osvobaja ozemlje in uničuje energetsko infrastrukturo Rusije

Ruska agresija na Ukrajino je v zadnjih tednih izginila z naslovnic vseh svetovnih medijev, tudi slovenskih. Vsi ukvarjajo z Iranom in ceno nafte, ukrajinski boj za neodvisnost pa je postala nekakšna drugorazredna tema, rubrika v ozadju novic, nekje pred vremenom in športom. Rusi so sicer dolgo časa napovedovali mogočno spomladansko ofenzivo, na terenu pa se dogaja nekaj drugega. Ukrajinci so v zadnjih tednih praktično na vsej fronti Ruse potisnili nazaj, vedno bolj intenzivno pa tolčejo po ruski energetski infrastrukturi. Pravo ponižanje za Putina je ukrajinski napad na energetski kompleks Ust Luga pri St. Petersburgu. Tisoče kilometrov od ukrajinske meje.

IFIMES: “Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji”

IFIMES: “Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji”

Slovenska vlada je 11. septembra lani Miloradu Dodiku prepovedala vstop v državo zaradi njegovih političnih in gospodarskih povezav s konfliktnimi in kontroverznimi dejavnostmi v regiji ter groženj nacionalni varnosti in standardom Evropske unije. Dodik je v odgovor pozval Srbe v Sloveniji, naj na parlamentarnih volitvah podprejo Janšo, s čimer je poskušal vplivati ​​na volilni proces in se maščevati za prepoved vstopa. V sodelovanju z Viktorjem Orbánom, ruskimi političnimi, obveščevalnimi in gospodarskimi strukturami ter podporo tuje obveščevalne velesile naj bi deloval proti vladi Roberta Goloba. Gre za največjo varnostno-obveščevalno operacijo, usmerjeno proti Sloveniji in strmoglavljenju njene legalno izvoljene vlade, katere posledice so lahko dolgoročne.

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Predsednica: Čas je, da začnemo ukrepati

Zaradi vse bolj divje predvolilne kampanje, v kateri se pojavljajo tudi sumi delovanja zasebnih tujih obveščevalnih služb, se je oglasila predsednica Nataša Pirc Musar. Komentirala je tudi doslej javno objavljene posnetke prisluhov: “Kljub dejstvu, da so bili posnetki pridobljeni nezakonito, je njihova vsebina izjemno zaskrbljujoča. Nad nekaterimi pogovori in opisovanjem domnevnih koruptivnih praks sem kot Slovenka, kot državljanka, in kot predsednica republike globoko razočarana in ogorčena. Takšni pogovori so sramota za že tako močno načet ugled politike in slovenskega političnega prostora.”

Bližnji vzhod med pravom in realnostjo

Bližnji vzhod med pravom in realnostjo

O tem, ali je bila odločitev ameriškega predsednika Donalda Trumpa glede napada na Iran res dobro premišljena glede na vse možne posledice za regijo in svet – pa tudi za Združene države same –, bi se dalo razpravljati. Enako velja za vprašanje njihove skladnosti z mednarodnim pravom. Med pravniki in politiki prevladuje ocena, da je šlo za pravno sporno oziroma nelegalno ravnanje Izraela in ZDA, s čimer se strinja tudi pisec teh vrstic. Če želimo, da ima sklicevanje na mednarodno pravo resnično težo, moramo biti pri njegovem zagovarjanju dosledni – ne glede na to, kdo ga krši. Samo tako bodo majhne države, kot je Slovenija, ohranile verodostojnost: pravila veljajo za vse, ne le za nekatere.

Komu še koristijo letna poročila

Komu še koristijo letna poročila

Zaradi vedno novih zahtev in predpisov letna poročila naših največjih družb že presegajo 300 strani, a vsebinsko pomembnih za uporabnike je mogoče največ 50, pa še te se izgubijo v množici podatkov. Pogosto kakšne ključne informacije celo manjkajo. Takšno razmišljanje in ocene vsebine letnih poročil bodo regulatorji seveda ostro zavrnili, ker se jih lahko razume kot marginalizacijo njihovega truda in naporov, kako zagotoviti čim bolj celovito poročanje gospodarskih družb. A če se boste neformalno pogovarjali s sestavljavci teh poročil, vodstvi družb in uporabniki poročil (cenilci, ocenjevalci) ter tudi revizorji, bodo takšnim ocenam večinoma pritrdili. Le da o tem nihče noče govoriti, ker je to njihovo področje dela in se ne želijo izpostavljati.

Ustrelite me, nisem na nobeni strani!

Ustrelite me, nisem na nobeni strani!

Na koncu dneva vselej pridemo vedno do ene in iste dileme: ali naj mediji v imenu nekakšnih višjih interesov popustimo in se odrečemo načelom? Naj sodelujemo v političnih igrah med dvema ognjema, kjer ljudi svarijo, da bodo 22. marca naše najpomembnejše volitve doslej, da gre za usodni trenutek, za naš “biti ali ne biti”, za našo prihodnost, ki bo bodisi svoboda bodisi dikatatura? Odgovor je nikalen. Ne, nismo v vojni, nismo v izrednih razmerah in še vedno imamo svobodno voljo, da se odločamo tako, kot se želimo. Ne bo konec sveta, če zmaga “napačna stran”. Katera stran pa je napačna? Vseeno, kdo zmaga 22. marca, zagotavljam vam, da bo 23. marca zjutraj spet vzšlo sonce in da bo trava še naprej zelena.

Še bolj kot politična je pri nas na psu prometna kultura

Še bolj kot politična je pri nas na psu prometna kultura

Ko so na ravni Evropske unije pred leti delali raziskavo, v kateri so vozniki ocenjevali svoje sposobnosti, so se Slovenci, jasno, zelo dobro ocenili. V resničnem življenju je ravno obratno, kar kaže na to, da si nekdo pripisuje precej višji nivo sposobnosti ali znanja, kot ga dejansko ima. Temu sicer rečemo tudi Dunning-Krugerjev učinek: nekdo je preneumen, da bi spoznal svoje napake in zmoto. Avtomobilska industrija bi pri nas brez težav prodajala avtomobile brez smernikov, vzvratnih ogledal in vsega tistega, česar naši vozniki zelo pogosto ne uporabljajo. Zakaj le, saj so najboljši na svetu.

Ali bo Grenlandija naslednja Trumpova “specialna vojaška operacija” po receptu Vladimirja Putina?

Ali bo Grenlandija naslednja Trumpova “specialna vojaška operacija” po receptu Vladimirja Putina?

Ameriška metamorfoza, ki se je po zaslugi Donalda Trumpa zgodila v enem samem letu, dokazuje, da demokracija ni imuna pred virusom avtokracije. Trumpu je uspelo Ameriko spremeniti v deželo, kjer je svobode vse manj, kjer so človekove pravice vse bolj omejene, kjer je kritika oblasti razlog za sankcije in kjer se uresničujejo najbolj nore napovedi iz časov predvolilne kampanje, ko je Donald Trump obljubljal, kaj vse bo naredil, če bo izvoljen, mi pa smo se mu smejali in se tolažili, da je človek pač zmešan.