Putin, kulturni marksizem in zeleni prehod

Avtor: | 29. decembra, 2023

Trda evropska levica ni prebolela padca Berlinskega zidu, propada socializma in Sovjetske zveze, zato zdaj diskretno podpira rusko agresijo na Ukrajino, saj je Putina prepoznala kot reinkarnacijo ideologije, ki se upira zahodni dekadenci in kapitalizmu. Ironično se ta del levice spogleduje z skrajno desnico, ki prav tako ne skriva simpatij do Putina kot branilca krščanske tradicije, družine in domovine. Naša tranzicijska levica, denimo, ne bo prestopila praga vaške cerkve, nima pa nobenih težav sodelovati na pravoslavni maši v Ruski kapelici pod Vršičem, kjer se je pred leti križal tudi Putin, naši stari komunisti s Kučanom na čelu pa pri tem niso trznili, kaj šele da bi zavijali z očmi ali posmehovali verskemu obredu. Blaženi ob Putinu bi zdržali tudi triurno pravoslavno mašo.

Za razliko od evropske levice, ki danes skupaj z desnimi populisti poziva k sklenitvi miru v Ukrajini in s tem k priznanju ruske prevlade v Evropi, so se marksisti mnogo bolj sofisticirano “institucionalizirali” v domovini gnilega kapitalizma. Medtem ko pri nas objokujejo zmago kapitalizma, čeprav tranzicijsko modificiranega, se je ameriška levica genialno transformirala znotraj akademskega okolja. Kako zelo, se je pokazalo prejšnji mesec v Kongresu, ko so se predsednice Harvarda, MIT-ja in Penn-a “zagovarjale” zaradi vedno hujšega antisemitizma na svojih elitnih univerzah.

Potem ko so judovski študenti doživeli hude oblike nadlegovanja zaradi izraelskega vkorakanja v Gazo, ko so po zraku poleg kletvic leteli tudi pozivi k genocidu nad Judi, so morale predsednice odgovarjati tudi na vprašanja pred kongresniki. Prva dama MIT je na vprašanje, ali se ji zdi pozivanje k genocidu nad Judi skladno s svobodo govora, ki ga zagotavlja 1. amandma, odgovorila tako, da sploh ni odgovorila. To je treba presojati v kontekstu, je rekla. Z drugimi besedami, vdor kulturnega marksizma v ameriške visokošolske institucije kaže, da so nekateri bolj enaki od drugih, če parafraziramo Orwella. Gre za novo ideologijo, ki je z marignalcev, manjšin in vaških posebnežev sestavila družbeni mainstream, v tem krasnem novem svetu pa je dovoljeno podirati vse, kar zmanjšuje avtoriteto tradicionalnim družbenim vzorcem in normam. Zato je dovoljeno podirati spomenike zgodovinskim osebnostim, češ da so bili ti možje v resnici beli supremacisti, po možnosti lastniki sužnjev ali vsaj podporniki kolonializma. Politično oportuno je tudi kričati, da morajo vsi belci plačati za krivice in trpljenje Afričanov. Spodobi se postaviti tudi kakšen kip črncu, žrtvi belskega policijskega nasilja itn.

Seveda si lahko predstavljate, kaj bi bilo, če bi na MIT ali Harvardu beli študentje šikanirali črnce, geje ali muslimane. Ali če bi se pojavili pozivi k genocidu nad Palestinci! Seveda bi bili odzivi siloviti – in prav je tako! Vendar pa ni prav, da takšna nesprejemljiva dejanja niso enako obsojana, ko gre za napad na Jude ali kogarkoli drugega, ki ne ustreza eni izmed “manjšin”. Moralni relativizem, hipokrizija kulturnega marksizma je namreč v tem, da so t.i. manjšine nedotakljive in da kakršna koli kritika takoj postane “sovražni govor”. Kar so Američani v 20. stoletju v okviru boja za enakost pred zakonom uzakonili kot affirmative action, je danes sinonom zlorabe: manjšine so se spremenile v mainstream, si ga uzurpirale, dosedanja večina – se pravi heteroseksualni beli moški krščanske vere kot najhujši stereotip zahode družbe – pa je degradirana v amorfno množico, ki mora biti tiho in ne sme dvigovati glave.

Postali so, če uporabimo marksistično terminologijo, anemični proletariat. Imajo sicer volilno pravico, vendar bi bilo za družbeni razvoj bolje, če je ne bi imeli. Kajti anemični proletariat utegne v obupu za novega predsednika ZDA izvoliti Donalda Trumpa, ki ga neomarksisti neskončno sovražijo, saj predstavlja njihovega klišejskega nasprotnika. Celo to, da se zavzema za sklenitev miru z Rusijo (seveda na škodo Ukrajine) in da ni ravno tako navdušen podpornik Izraela kot demokrat Joe Biden, jih moti. Jasno, nikjer ni rečeno, da bi bila Trumpova zmaga koristna za svetovni mir. Konec koncev ne govorimo o lepotnem tekmovanju in kupu smešnih krilatic, pač pa o usodi ene izmed večjih evropskih držav.

Prihodnost Ukrajine je namreč odvisna od ameriškega orožja in obveščevalnih podatkov. Evropska podpora, na drugi strani, je manj vojaška, bolj ekonomska, predvsem pa moralna, kajti EU obljublja Ukrajini pospešeno pot do članstva, čeprav zanj (še) ne izpolnjuje pogojev. Toda bolj kot formalizmi, na katere se spretno obeša Orban in trguje z evropskimi milijardami, je v primeru Ukrajine pomembno sporočilo režimu v Moskvi. Vsakršno oklevanje in zadržke Putin razume kot znak slabosti. Človek, ki v vseh pogledih ustreza psihološkemu profilu kagebejevca, je namreč takšen primitivec, kot je bil nekoč Stalin: razume zgolj argument moči. Sovjetska metaliteta, ki se je vrnila na oblast v Rusiji, se boji edino gole sile, do diplomacije goji prezir. Putinov cinični nasmešek je alegorija čevlja, s katerim je pred šestdesetimi leti Hruščov v Združenih narodih, potem ko je zlomil leseno kladivo, tolkel po govorniškem pultu in grozil, da bodo njegove jedrske konice Zahod zradirale v kameno dobo.

Bolj kot ruske rakete Zahod ogrožajo moralni relativizem, akademska hipokrizija in nihilizem. Američane posiljujejo s kulturnim marksizmom, ki sovražni govor presoja v okviru “konteksta”. Ne smeš reči črncu, da je črn, lahko pa rečeš belcu, da je rasist. Ker je pač bel. Virus sicer še ni okužil Evrope, ki pa oboleva zaradi nemškega zelenega prehoda. Gre za novo ideologijo, s katero Nemci posiljujejo druge evropske države. V letu 2024 se bo treba temu novemu nacizmu upreti, sicer bomo ostali v temi ali pa se bomo prisiljeni pobotati s Putinom …

Komentar je bil izvirno objavljen v tedniku Reporter.

35 komentarjev

  1. JoŽe Arh

    Poleg različnih interesov, svetovno nazorskih pogledov in ideologij, nas danes močno opredeljujejo in poganjajo tudi iluzije, dobesedno, Večina ljudi se kljub dostopnosti do podatkov tega niti ne zaveda, zato se v dobri veri bori z mlini na veter.

    Ustvarjene iluzije niso samo posledica interesnih in ideoloških sfer, ampak tudi močne konkurence med mediji, ki se predvsem borijo za pozornost ljudi. Na osnovi psevdo resnic se generirajo nove psevdo resice, ki na koncu nimajo zveze z realnostjo. Današnje tehnologije in povezljivost ta vase zaključen proces še pospešujejo.

    Ker pa iluzija v svojem virtualnem svetu nima negativne povratne zveze (beri streznitev), pridemo do absurdnih zaključkov. G. Steinbuch jih je navedel le nekaj.

    Pomembno pa je, da se tega zavedamo!!!, publika in novinarji. Tako bomo na svet gledali z realnimi očmi, se posvetili pravim problemom in se tudi pravočasno in ustrezno odzivali.

  2. uroš gabrijelčič

    Pri političnih komentarjih uveljavljenih komentatorjev, tudi pri Steinbuchu, me moti uporabljanje tako splošnih oznak, kot je na primer skrajna desnica. V članku jo avtor uporablja v zvezi s simpatijami do Putina kot branilca krščanske tradicije, družine in domovine. Kdo so ti skrajni desničarji pri nas, ne pove, ne izvemo pa tudi tega, kaj naj bi bilo narobe z zavzemanjem za družinske vrednote, na primer, za občutek domovinske pripadnosti, ki v našem primeru pomeni zelo jasno izraženo kulturno identiteto ipd. Tudi ne izvemo, ko gre za Putina, kako naj njegove besede uskladimo z napadom na Ukrajino in kje je v tem njena pravica do domovinskosti. Čeprav prispevek govori o primeru Putin, ga je zlahka mogoče aplicirati tudi na naše razmere, vsaj v zgoraj omenjenem kontekstu. Ima pa avtor v marsičem prav, bi si pa sam želel, da podrobneje razloži fenomen, ki je, če ga parafraziram, družbo marginalcev postavila za main stream. Ali kot pravi »Kar so Američani v 20. stoletju v okviru boja za enakost pred zakonom uzakonili kot affirmative action, je danes sinonom zlorabe: manjšine so se spremenile v mainstream, si ga uzurpirale, dosedanja večina – se pravi heteroseksualni beli moški krščanske vere kot najhujši stereotip zahode družbe – pa je degradirana v amorfno množico, ki mora biti tiho in ne sme dvigovati glave.«
    O tem bi bilo dobro in več pisati, kar nekateri pri nas že počnejo.
    Danes menda črncu ne smeš reči, da je črn, belcu pa lahko rečeš, da je rasist. Če vse skupaj malo zaobrnem v humor, bom navedel (po spominu) neki pogovor trenerja boksarjev, belca, z učencem, črncem, ki se je pritožil, da mu je boksarski partner rekel black cunt: Odgovor trenerja je bil kratek: »Rekel ti je black, ker si black in rekel ti je, da si cunt, ker si res cunt, ampak prvo nima nič opraviti z drugim. Ni ti rekel, da ste črnci pi..e!

  3. Rokc

    Kaže pa ta članek, da politična sredina ne drži več; predvsem ker desna sredina na Zahodu noče več igrati po vsiljenih pravilih levice t.j. odpovejte se vsemu desno-konservativnemu in pojdite čez sredino – leva sredina pa gre še bolj levo.
    To se kaže tudi v prihajajočemu prerazporejanju pred evropskimi volitvami, kjer se napoveduje vzpon desnih parlamentarnih skupin in vzpostavitev nove, ne-leve koalicije.

    • Miller

      Danes v celem svetu prevladala laž. Ne samo pri naših politikih in medijih. Povsod.
      Ker so mediji (in politiki) odvisni od “donatorjev” ali pa so v rokah strank na oblasti, morajo posledično trobiti njihove laži.
      In potem se za piko na i, mediji spet zlažejo in trobijo, da pa oni govorijo resnico. Danes se laži dobro plačujejo.

      Laž, laž,,, na vsakem koraku.
      Ko človek misli, da pije čisto studenčnico resnice, ga v naslednjem trenutku zaboli želodec, ker je izvir zastrupljen.
      Komu verjeti ?
      Vse ostalo so posledice.

    • Franci

      Skrajna desnica je prisotna na X-u. Ne vem sicer koliko jih je, so pa dovolj glasni, da jih ne moreš zgrešiti. Njihova lastnost je postala tudi to – da so za vse na svetu krivi Židje.

      Z domoljubjem in tradicionalnimi vrednotami ni nič narobe, je pa dejstvo, da jih zlorabljajo – za svoje antižidovstvo in za podporo Putinu. V Putinu vidijo rešitelja.

  4. Miller

    Moraš biti fundamentalistični verski skrajnež in jurišnik maršala Twita, da se ti ne smilijo v teh vojnah mučeni in pobiti otroci in se iz fotelja junačiš in s pirom v roki rigaš: “še vojne, še ..”
    Ogabno dno človeških kreatur.
    Kot oni na zgornji sliki.

    • Nekočbomordabolje

      Miler, daj si že enkrat potegni tega JJ iz svoje riti in boš bolje spal.

    • tohuvabohu

      Nadležen si kot podrepna muha, sirota uboga.

    • jaz

      Katere otroke misliš dragi Miller? Tiste ki jih permanentno pobija tvoj šef Putin?
      Mislim da največ na tem portalu rigaš prav ti.

    • Franci

      Tipična levakarska diskreditacija. Če nisi naš, si janšist, dase ti ni treba ukvarjati z argumenti.

  5. TL

    A je obsedenost z JJ (v pozitivni ali negativni smeri) že del genskega zapisa Butalcev?

    Drugače pa spet odličen članek. DS se z leti ni izpel, kot je to običajno pri veliki večini slovenskih komentatorjev.

  6. APMMB2

    Članek obravnava dve pogubni zadevi za Zahodno civilizacijo.Ruski ekpanzionizem in imperiaizem ter kulturni marksizem.
    Nihče v svetu se še ni lotili vprašanja, ali obstaja kakšna povezava med obema?
    Dokler je obstajala agresivna in nasilna Sovjetska zveza, je bil svet poln agentov, ki so vzpodbujali revolucije po svetu in bil je čas,ko je kazalo,da bo svet v celoti postal rdeč. Ves rdeči imperij je bil zgrajen na kapitalu, ki je prihajal iz Amerike in Evrope. Ko sta Reagan in Wojtila tok kapitala prekinila, je Sovjetski imperij propadel in propadle so vazalne države,med njimi tudi Jugoslavija.
    Žal pa se je zahod zadovoljil s padcem Berlinskega zidu in se ni potrudil, da v popolnosti zatre sovjetski imperializem in Rusijo vključi v Evropo in jo evropeizira.
    Rusija je naslednica Sovjetske zveze in nadaljuje z agresivno politiko.
    Skoraj za vsemi incidenti na svetu stoji Rusija. Tega ne more prikrivati, saj večino incidentov obravnava Varnostni svet OZN in Rusija z vetom prpereči kakršno koli konstruktivno rešitev.
    Naj nekaj teh incidentov naštejem: Rusija podpira Srbijo in Republiko Srbsko ter vzpodbuja nemir na Balkanu. Rusija stoji za nemiri Nigru, Rusija podpira Hutije in povzroča nemire v Arabskem svetu. Rusija stoji za Hesbolahom in Sirijo. Rusija podpira z Iranom Hamas. Rusija stoji za režimom v Venezueli.
    Ob takšni podpori terorizma v svetu je prav mogoče, da Rusija podpira tudi kulturni marksizem.
    Ne pozabimo, da so pionirji kulturenega marksizma filozofi Frankfurtske šole, ki so delovali v prid Sovjetski zvezi.
    Obširni špijonski aparat Sovjetske zveze ni mogelkar čez noč usahniti in se razgubiti. Ta prav gotovo deluje še danes in ker je uperjen proti napredku zahodne družbe je prav gotovo podpiran iz Moskve.
    Nikoli v Sloveniji ne bi imeli komunizma in revolucije, če se ne bi v Moskvi šolali naši krvavi heroji, ki so po Stalinovem vzoru pobili in uničili opozicijo.
    Vse do danes duh herojev obvladuje Slovenijo, zato se tranzicija odmika in po notah kulturenega marksizma se ponovno komunizem vrača v Slovenijo.
    Kako daleč je s to zadevo, bo kmalu znano, saj bo Slovenija nekaj časa nestalna članica Varnostnega sveta in z glasovanjem bo jasno kam spada.
    Podpora Palestincem je že znak, kaj bo Slovenija podpirala v prihodnje.

  7. Rokc

    Po mojem mnenju je bila napaka, ker je desna sredina na Zahodu predolgo čakala.

    Kulturni marksizem je zrasel na ameriških univerzah, še prej pa konservativni pol ni sesul francoske študentske vstaje l. 1968 na Sorboni.

  8. Miller

    Med ww2 so kurvetine dvigovale roko „heil“ in se prodajale Italijanskim in Nemškim soldatom, ko so prišli Angleški in Ameriški soldatje, pa so kričale welcome in se prodajale njim.

    Popolnoma enako so po padcu zidu v Evropi in po osamosvojitvi pri nas, počeli ovaduhi in komunajzarji tipa Janša & vodstvo SDSa. Najprej so nastavljali guzo Kremlju, danes pa Pentagonu.
    Zdaj s svojimi verniki in jurišniki solijo pamet drugim o karakterjih in oportunistični morali.
    Denar kupi vse in vsak ima svojo ceno.

    • jaz

      Obskurno blebetanje…

      • Miller

        Nora24 – Twitovi fundamentalistični verniki ste kot ovce, med katere vržeš petardo in potem blejate en za drugim do nezavesti.. hahaha
        NEPRECENLJIVO !

    • berger

      Miller, daj poskušaj pospraviti zgornje nadstropje, če je še možno.
      Blebetaš neumnosti brez vsakega argumenta.
      Na žalost, je dejstvo, da Zeleni, ki so del nemške ” semafor” koalicije, z svojimi pogledi uničujejo nemško gospodarstvo in tudi družbo. Med ostalim imajo velik problem, da spravijo skupaj proračun za leto 24. Njihov predsednik Habeck, ki je tudi gospodarski minister je prava katstrofa

    • Lojze

      Ubogi, nesrečen, osamljen človek. Zmerjanje in plehko, socialistično filozofiranje pač ni argumentiranje na dejstva v članku, je pa mogoče zadostitev tvoje nesreče.

    • Nekočbomordabolje

      Miler, da je do II. vojne prišlo, je deloma tudi zasluga vaših stalinistov, ki so se pred napadom na Poljsko spajdašili z nacisti.

  9. deni

    Človeški, oziroma slovenski spomin je resnično spomin zlate ribice. Kaj smo dobili od Sovjetov? Res, da so zelo pomagali pri osvoboditvi Jugoslavije. Ampak šele takrat, ko je bila Nemčija že na kolenih. Najbrž bi nacisti v naših krajih ustanovili 4. Rajh. Da so rdećearmijci posiljevali ne samo v sami poraženi Nemčiji. Stalih je samo zamahnil z roko, češ, naj se po bojih malo razvedrijo.
    Kdo je partizane zalagal s hrano in orožjem, če ne bi v Beli krajini pomrli od lakote. “Osvoboditelji” Ljubljane oboroženi z angleškim orožjem. Podatek iz prve roke. Najbrž ruski Dedek mraz. Kdo je 48. leta preprečil lakoto v jugi?
    Zakaj je Rusija ogromna dežela. Z oljčno vejico so pokorili redko poseljena plemena v Sibiriji, na Aljaski niso s pogromi nad domačini prav nič zaostajali za Američani, ali pa še slabši. Ker od Rusov z “mehko rusko dušo”pač nikoli ničesar ne izveš. Njihove tipalke v Mongoliji, da se baltskih narodov sploh ne omenja in ni veliko manjkalo, da bi zasedli tudi Finsko. Zdaj ena najbogatejših držav. Seveda je tega še ogromno. Ves čas zmerjajo Američčane kot sužnjelastnike, rasiste, ampak so sami še večji rasisti.
    Samo privoščil bi ljubiteljem Putinesca, da jih pride z “rožicami” osvoboditi izpod ameriškega jarma. Sem imel nekaj bližnjih srečanj z Rusi. Vsaj po mojih izkušnjah bolj nadutega naroda ni. Yenkiji se vsaj delajo bolj človeški, ko Rusi poznajo samo surovo silo.
    Saj ne, da bi imel kaj osebno proti njim, ampak. Tega je še ogromno. Vietnam, Koreja, kolikor je napisanega so vse vojne v Indokini začeli Kitajci in Rusi s podpihovanjem domačih komunistov. Seveda noben ni angelček in vsak sledi svojim ciljem, na takšen ali drugačen način.
    Ne razumem, zakaj morajo nekateri v vsakem komentarju vedno omenjajo Janeza, ker v sestavku tudi približno ni bil omenjen in hinavsko klanjanje naših veljakov pri ruski kapelici, najbrž napisano samo za vzorec. Putin pa medtem poljublja roke svojemu patriarhu,. obenem pa si misli svoje.

    • ren

      @Miller je strašno ogorčen, kadar zapišem, da je v Sovjetski zvezi (ali pa danes) prvi ruski narod, potem šele drugi narodi. Le-ti so drugorazredni.

      • ren

        Deni!
        Nekje sem prebral pa se več ne spomnim kje in potem preverjal na netu, kjer sem našel identično pisanje o tem, da so v 19. stoletju Rusi iz Aljaske prodirali proti jugu, prešli zahodni del današnje Kanade in leta 1812 postavili zadnjo vojaško postojanko v današnji Kaliforniji, v bližini kraja, kjer je danes San Francisco.

      • Miller

        tebi se pozna , da si delal na RTVju.
        Ne moreš dihati brez laži in podtikovanj.

        ..in boli me k. za putina in zelenega narkomana.
        Standard evropejcev je padel zaradi sankcij. Drugo leto bodo prijele v polno.
        VSE ostalo so laži za vernike Twita.
        Zahvali se Washingtonu in plačancem v EK v Bruslju.

  10. Brane

    Predlagam da ustanovite društvo za zaščito belega heteroseksualnega moškega.

    • deni

      ren! Bi znalo biti. Zanimivo bom še preveril. Ker so mi ruska osvajanja precej neznana, oziroma na kakšen način so prišli na Aljasko in možno, da so po zahodni obali še naprej prodirali. Najbrž so se potem asimilirali med angleško govoreče osvajalce. O osvajanjih belcev, pravzaprav, anglosaksoncev je ogromno literature in filmov. Seveda jih je veliko prirejenih. Je pa celo Jack London sicer socialist poveličeval anglosaksonsko raso kot večvredno, sploh v knjigi Dolina meseca in na ostale gledal podcenjevalno.

  11. ren

    “Trda evropska levica ni prebolela padca Berlinskega zidu, propada socializma in Sovjetske zveze…”

    Tem trdobučnežem bi privoščil sovjetske gulage, v katerih je bilo ob življenje na milijone ljudi, še več pa jih je trpelo strahotni mraz, prehrano na robu lakote ter izčrpljujoče fizično garanje na robu smrti ali do smrti. Okusiti bi morali uničevalna slovenska taborišča ali pa Goli otok. V Rusiji je še danes strahovita revščina.
    Levosučni francoski intelektualci v 30. letih prejšnjega stoletja niso verjeli, da ljudje tako trpijo v Sovjetski zvezi. Da je Stalin krvolok, ki je v dobi Velikega terorja pognal v smrt na milijone nedolžnih ljudi.Trdili so, da je to laž! Pisatelj Andre Gide se je šel na lastne oči prepričati v Sovjetsko zvezo in potem napisal knjigo, da je bil zaveden in da je tako trpljenje resnično.
    Levičarski intelektualci, ne pozabite, da revolucija žre lastne otroke. Da je komunizem in moderno levičarstvo ZLO!!! V takem sistemu boste morda ob življenje. Tik pred strelom v tilnik, bo spoznanje o resnici prepozno.

  12. Miller

    Ukrajinci so potopili rusko transportno ladjo za prevoz tankov, tko, da zdaj ne bodo mogli več razvažati tanke po 1200 km dolgi fronti in so v riti. Zmaga s Kh-22 že trka na vrata.
    Slava !

    ps: Slovenija pa je končno po dveh letih čakanja, dobila ameriške transporterje, ki jih je naročil maršal Twito za potrebe ameriških baz v Iraku in Siriji.
    Živeli !

    • Nekočbomordabolje

      Miler, pojdite malce ven in se zadenite s svežim zrakom, ker vam zatohlost mrači um.

  13. slavkope

    “Zgleden primer” leporečno prikrite pro-putinovske in pro-ruske imperialistične osvajalske propagande je v zadnji Sobotni prilogi Dela (23. dec. 2023) objavil dr. Anton Bebler, ki na koncu svojega zajetnega spisa “Tragedija Ukrajine” (Vojna. Geopolitika) ponavlja na videz humano kompromisarsko mantro vseh samo-oklicanih mirovnikov in miro-ljubov: “Najpomembnejše pa je, da se ta morija konča.”

    Kar pomeni, da znanega ruso-ljuba prav nič ne zanima zgodovinsko geopolitični “kontekst”; kdo je napadalec in kdo je žrtev enostranskega vojnega terorja; kdo je s svojo “specialno vojaško akcijo” v imenu “proti-nacizma” in “de-militarizacije” dobesedno krvavo in zločinsko poteptal veljavno ustanovno listino OZN in pravne temelje številnih drugih mednarodnih organizacij; kdo enostransko prepoveduje mednarodno priznanim suverenim državam, članicam OZN, OVSE …, da si ne smejo svobodno in avtonomno izbirati lastnih zaveznikov, mednarodnih zavezništev in političnih podpornikov; itd., itn.

    Predvsem pa samooklicanega “mirovnika za vsako ceno” prav nič ne zanimajo posledice morebitno enostransko s terorjem izsiljenega in nepošteno z brutalno vojaško močjo posiljenega miru za napadeno in delno začasno zasedeno ter gospodarsko in socialno in ne-človeško uničeno suvereno državo ter za trajen mir v Evropi in svetu.

    Razmere po 1. in 2. svetovni vojni ter po brezštevilnih lokalnih in omejenih vojnah nam kažejo, da premirje in mir, ki nista bila dosežena s polnim in treznim medsebojnim priznanjem ter soglasjem obeh vojskujočih strani ter njunih zaveznikov, ne veljata dosti in da sta praviloma le nevaren zametek novih eskalacij nepravičnosti, novega medsebojnega nezaupanja, sovražnega nasilja in novih prikritih terorističnih ter odkritih vojaških spopadov.

    Putinova Ruska federacija kot nezasluženo privilegirana stalna članica Varnostnega sveta OZN je ta čas proti-pravna in proti-civilizacijska zločinska vojaška sila-napadalka, ki nikakor ne sme biti od mednarodne skupnosti “nagrajena” z nasilno in enostransko proti-pravno pridobljenimi začasnimi ozemlji. Druge podobno osvajalsko pohlepne imperialistične države pa nikakor ne smejo pridobiti otipljivega zgleda, da je v sodobnem svetu “brezzobega tigra” VS OZN in drugih mednarodnih organizacij mogoče s surovo vojaško sili razveljaviti in brutalno “povoziti” vse veljavne mednarodne pravne in civilizacijske norme ter da si je mogoče enostransko nasilno prisvojiti “pravico” do “prvega brezdušnega vojaškega udarca” in do “poslednje interpretacije pravičnosti” oz do “poslednje sodbe”.

  14. trisul

    Steinbucha moti sodelovanje levice na pravoslavni maši, sploh ga pa ne moti Janšev sporazum o vojaškem sodelovanju s Putinom. Dvoličnost in sprenevedanje na kvadrat.

    • Jozef

      Kak sporazum, se ga da kje videti?In kako na bi NATO-vska Slovenija sodelovala z Rusijo?!

      • Jože ARH

        Poleg različnih interesov, svetovno nazorskih pogledov in ideologij, nas danes močno opredeljujejo in poganjajo tudi iluzije, dobesedno, Večina ljudi se kljub dostopnosti do podatkov tega niti ne zaveda, zato se v dobri veri borijo z mlini na veter.

        Ustvarjene iluzije niso samo posledica interesnih in ideoloških sfer, ampak tudi močne konkurence med mediji, ki se predvsem borijo za pozornost ljudi. Na osnovi psevdo resnic se generirajo nove psevdo resice, ki na koncu nimajo zveze z realnostjo. Današnje tehnologije in povezljivost ta vase zaključen proces še pospešujejo.

        Ker pa iluzija v svojem virtualnem svetu nima negativne povratne zveze (beri streznitev), pridemo do absurdnih zaključkov. G. Steinbuch jih je navedel le nekaj.

        Pomembno pa je, da se tega zavedamo!!!, publika in novinarji. Tako bomo na svet gledali z realnimi očmi, se posvetili pravim problemom in se tudi pravočasno in ustrezno odzivali.

    • Nekočbomordabolje

      Trisul, ne lažite.

      • Franci

        Trisul ne more brez Janše, še posebej, če kdo kritizira levico.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Volilni turizem na Balkanu: tihi udar na demokracijo

Volilni turizem na Balkanu: tihi udar na demokracijo

Ob študentskih demonstracijah v Srbiji, kjer mladi na ulicah Beograda zahtevajo svobodne in poštene volitve, se je znova odprlo vprašanje kakovosti demokracije na Zahodnem Balkanu. Protesti, ki so jih sprožili očitki o korupciji in nepravilnostih pri volitvah, niso le izraz notranjega nezadovoljstva, temveč tudi opomin Evropski uniji (EU): demokratični standardi, ki jih morajo države regije spoštovati kot pogoj za vstop v evropsko skupnost, so pogosto krhki, selektivno uporabljeni in prelahko spregledani. Med problematičnimi praksami, ki spodkopavajo legitimnost volitev, je tudi t. i. organizirana migracija volivcev (OMV) – ali z zvenečim izrazom volilni turizem. Gre za pojav, pri katerem politične stranke sistematično premeščajo volivce v druge občine ali celo države, da bi vplivale na izid volitev. Ta oblika volilne manipulacije je v zadnjih letih postala ena nevarnejših groženj demokratičnim procesom v regiji.

Ko merilci javnega mnenja “udarijo” popolnoma mimo

Ko merilci javnega mnenja “udarijo” popolnoma mimo

Nedeljski referendum je poleg aktualnih političnih razmerij (vladna koalicija sicer že vztrajno znižuje pomen referenduma in razlaga, da je šlo za intimno in ne politično odločitev državljanov) je spet pokazal na resno nekredibilnost anket javnega mnenja. Sicer ne prvič. Še 16. novembra je javna televizija objavila podatek (anketa agencija Mediana), da zakonu o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja nasprotuje le 28,6 % volivcev, podpira pa ga 60 %. Dejansko pa je na referendumu proti glasoval0 53,44 %. Kako za vraga je možno, da so odstotek nasprotovanja zakonu zgrešili za skoraj sto (!) odstotkov? Se je v zadnjem tednu zgodilo kaj takega, kar je obrnilo javno mnenje? Kako lahko anketam verjamemo pri drugih, recimo predvolinih primerih merjenja javnega mnenja?

Slava Ukrajini in sramota Združenim državam Amerike

Slava Ukrajini in sramota Združenim državam Amerike

Donald Trump je v primeru Ukrajine in odnosa do Vladimirja Putina spet naredil šokantno vsebinsko salto. Medtem, ko je še pred tedni hvalil ukrajinski boj za svobodo in njihov pogum, sedaj iz ‘dežele svobodnih’ Ukrajincem pošilja t. i. mirovni načrt, ki pa bolj spominja na Putinov spisek novoletnih želja. Šokirani in razočarani Ukrajinci imajo za sprejem predlagane ameriške sramote časa samo do prihajajočega četrtka. Ameriski državni sekretar Marco Rubio je sicer zaradi ogorčenja že zanikal, da naj bi šlo v bistvu za ruski predlog, napisali naj bi ga v ZDA, čeprav v vseh elementih spominja na ruska stališča, ki že od začetka Putinove tridnevne specialne operacije leta 2022 prihajajo iz Moskve.

Odprto pismo Niki Kovač

Odprto pismo Niki Kovač

Spomnim se na jesen 2011, pred volitvami, ko se je civilna družba množično pojavljala na različne načine, precej stihijsko in brez osnovnih pravil, kar je na t.i. desnici strani sprožilo precejšen odpor in negodovanje. Na drugi strani pa se je podpora temu dogajanju krepila na t.i. levici, in to celo tako močno, da je iz tega zrasla nova stranka, poimenovana Levica. Zaradi prevlade ideologije in hierarhičnih pravil, ki so za strankarstvo nujna, je v tistem času poniknilo iz politike več znanih obrazov aktivnega državljanstva. Ta absurd, da je civilna družba nekaj levičarskega, še kar traja. In hote ali nehote ga neguje tudi t.i. desnica.

Razpad sistema

Razpad sistema

Jasno je, da je s takšnim sistemom nekaj hudo narobe. Pa ne mislim le na povsem na glavo obrnjeno kazenskopravno doktrino, ki jo zagovarjajo razni petrovci in podobni, za katere so dolgoletne zaporne kazni za morilce nekaj nesprejemljivega, kajti v resnici naj bi bila resocializacija storilca tista, po kateri bi morala stremeti naša kaznovalna politika. Želodec se mi obrača ob cinizmu, ki sta si ga izmislila Ljubo Bavcon in Alenka Šelih ter z njim posiljevala cele generacije študentov pravne fakultete. Resocializacija storilcev je bila mantra socialističnih kazenskopravnih teoretikov, za katere so delikti posledica družbenih krivic, neenakosti in ostalih “antagonizmov”. Zato po svoje ni presenetljivo, da zagovorniki te doktrine romsko kriminaliteto vidijo izključno v kontekstu socialnih krivic, neenakosti in celo pomanjkanja vode. Če sem (jih) prav razumel, je Aleš Šutar umrl zato, ker v romskem naselju Žabjak nimajo čiste pitne vode?!

Najlepše mesto brezdomcev, narkomanov in alkoholikov

Najlepše mesto brezdomcev, narkomanov in alkoholikov

Nekdanji podhodi in pasaže, včasih polni trgovin, galerij, restavracij in kavarn, so postali zbirališča za brezdomce, narkomane in alkoholike, kjer spijo in opravljajo svoje življenjske potrebe. Eden takih prehodov je pri Nami z zaprtim kinom Komuna. Pred tem prehodom je postavljena vodna instalacija, ki je Ljubljančane stala vsaj uradnih 664.000 evrov: orjaška kovinska zakrivljena cev spušča vodo na pločnik, ampak ta voda žal ni usmerjena v pasažo nekaj metrov naprej, da bi splakovala umazanijo, ki se kopiči v centru najlepšega mesta.

Zidovi v naših glavah

Zidovi v naših glavah

V noči iz 9. na 10. november 1989 je padel Berlinski zid. Množični naval Vzhodnih Nemcev na mejne prehode je sprožila napačno uporabljena beseda vzhodnonemškega partijskega funkcionarja. Beseda je podrla betonski zid, ki je več kot četrt stoletja ločeval demokratično in totalitarno Nemčijo, Zahodno in Vzhodno Evropo. Beseda je zrušila železno zaveso. Toda obenem je zid ostal v glavah mnogih Nemcev in tudi Evropejcev. Železna zavesa je izginila, ostal pa je mentalni zid v naših glavah. Danes, 36 let kasneje, nam to vedno znova dokazujejo politiki, ki uporabljajo taktiko nekdanje partije in strašijo z notranjimi in zunanjimi sovražniki. Današnji populisti zmagujejo celo tam, kjer komunistom nikoli ni uspelo.

Zo(h)ran iz Amerike

Zo(h)ran iz Amerike

Ne glede na to, da je do lokalnih volitev še približno eno leto, se mi zdi pomembno, da vsaj v primeru slovenske prestolnice, ki ji že skoraj 20 let načeluje en in isti župan, čim prej odpremo javno razpravo o politični higieni, korupcijskih tveganjih in seveda tudi o neki dolgoročnejši viziji razvoja Ljubljane, ki je imela pred osamosvojitvijo približno toliko prebivalcev kot danes. Temu pa z drugo besedo pravimo stagnacija. “Zoran dela” je bil slogan, ki danes ne deluje več. Izpela sta se oba, slogan in Zoran.