To odprto pismo je poziv kateremu koli odločevalcu, še bolj pa kateremu koli kandidatu za odločevalca na katerem koli nivoju demokratičnega sistema; to je poziv k razmisleku za ukrepanje zaradi obstoječega stanja v Sloveniji. Lahko za lažje razumevanje poimenujem tudi paradoks Nike Kovač ali katerega koli “predstavnika” ali “predstavnice” civilne družbe. Prepričan sem celo, da je to obstoječe stanje že zaradi bližajočih se volitev še toliko bolj kritično, ker oddaljuje oziroma odvrača državljane od želje in volje po sodelovanju pri reševanju skupnostnih, javnih problemov, torej tudi od kakršnekoli civilne družbe ali aktivnega državljanstva.
Nika Kovač je na Siolu 4. oktobra objavila članek z naslovom Za mizami, kjer se sprejemajo odločitve v EU. Z večino zapisanega se kot aktivni državljan strinjam, nekateri stavki so zelo podobni kot, kar sem sam pisal v svojih knjigah in člankih na to temo. Demokracija ni okostenela in zaprta v lastni mehurček premislekov odtujenih odločevalcev, če vidi civilno družbo in ljudi kot partnerje, ki ji nastavljajo ogledalo z namenom sprejemanja rešitev, ki izboljšujejo življenje vseh ljudi. Razlikuje se od prakse, v kateri so argumentirana kritika in pobude za spremembe razumljene kot nekaj škodoželjnega in slabega, kot nekaj, kar onemogoča delovanje odločevalcev.
A med vsem, vsaj zame pozitivnim, pa pade v oči nek nenavaden poudarek: “V zadnjih letih sem bila v mnogih sobah in dvoranah, v katerih sprejemajo odločitve … “ Torej je bila tam kot “predstavnica” civilne družbe? Posebej pa to svoje “predstavništvo« še bolj poudari, ko zapiše: “Zato si je prostor ob odločevalskih mizah treba izboriti” (!?). No, prav tu se pojavi ta paradoks, s katerim se spopadam že trideset in več let. In ja, sem vsa ta leta deležen veliko nerazumevanja. Ker moje razumevanje je eno, posredna, predstavniška demokracija je eno, drugo pa je neposredna demokracija, torej demokracija brez predstavnikov. Civilna družba, aktivni državljani. Kar lepo stoji v 3. členu naše ustave in prepričan sem, da potrebujemo obe. In potrebno je postaviti trdne, jasne, zavezujoče temelje za sobivanje, sodelovanje obeh delov demokracije. Posebej sedaj, ko res vsak razumen državljan lahko vidi, kako je predstavniška demokracija povsod, ne samo pri nas, v hudi krizi.
Kako torej prebiti ta paradoks, ko pri Niki in večini podobnih “predstavnikov in predstavnic” civilne družbe, pri vseh sicer hvalevrednih in pozitivnih stremljenjih, ostaja ta želja po sedenju pri odločevalski mizi? Kar večina odločevalcev spretno izkorišča s svojim govorjenjem – evo, saj civilna družba sodeluje za odločevalsko mizo! Saj upoštevamo civilno družbo, saj upoštevamo 3. člen naše ustave. A ja, a res?!
Spomnim se na jesen 2011, pred volitvami, ko se je civilna družba (aktivni državljani) kar množično pojavljala na različne načine. Tedaj sem bil tudi sam na svoj način aktiven, a sem že takrat v različnih medijih opozarjal, da je vse to pojavljanje precej stihijsko, brez osnovnih pravil, kdo, kdaj, kako … Dejstvo je, da je to množično in stihijsko pojavljanje naletelo na t.i. desni politični strani na precejšen odpor in negodovanje; dejstvo je, da se je podpora temu dogajanju krepila na t.i. levici, in to celo tako močno, da je iz te krepitve zrasla nova stranka, poimenovana Levica. Zaradi prevlade ideologije in predvsem hierarhičnih pravil, ki so za strankarstvo nujna, je v tistem času poniknilo ali izstopilo iz političnega prostora kar nekaj najbolj znanih obrazov aktivnega državljanstva. In ta absurd, da je civilna družba oziroma aktivno državljanstvo nekaj “levičarskega” še kar traja in traja. Ta absurd tudi t.i. desnica hote ali nehote neguje.
In sedaj bistvo mojega poziva: Dokler ne bo prihodnji odločevalec, mandatar ali voditelj, pa naj bo to ena oseba, skupina ali koalicija, sprejel in udejanil odločitev o zapisu v ustavo ali kamor koli v izvršljivo zakonodajo kdo, kdaj in kako kot civilna družba ali aktivni državljan sodeluje pri reševanju javnih, skupnostnih problemov – in kar je najvažneje, kdaj in kako mora civilni družbi ali aktivnemu državljanu odgovarjati kateri koli “odgovorni” -, do takrat smo ali v neustavni situaciji glede izvajanja 3. člena ustave ali odvisni od interpretacije kateregakoli trenutnega odločevalca, mnenjskega voditelja, od interpretacije Nike Kovač ali pa celo Mihe Burgerja.
Seveda se kaže še kakšna možnost, recimo izbris 3. člena ustave (“V Sloveniji ima oblast ljudstvo.”) in vzpostavitev totalitarnega režima zmagovalca prihodnjih volitev. Skratka, glede na vse zapisano v tem odstavku, vidim pot k boljši demokraciji v predvolilni zaobljubi potencialnega odločevalca o izvršljivi zakonodaji na osnovi 3. člena ustave glede kdo, kdaj, kako kot civilna družba ali aktivni državljan! Zaobljuba je preprosto več kot samo obljuba, zaobljuba pomeni zapis o odstopu odločevalca, če v določenem roku ne udejani obljube. Kdo ima pogum, da bo dal takšno zaobljubo in na praktičnem primeru še pred volitvami pokaže, kako to deluje? Verjamem, da bi volivci z veseljem volili takšnega, ki mu to uspe.
Naj si za konec sposodim še en stavek iz Siolove kolumne Nike Kovač, ki je tudi ena od nujnih premis oziroma nujna osnova tega prispevka, namreč poziva k razmisleku kateremu koli odločevalcu, še bolj pa kateremu koli kandidatu za odločevalca na katerem koli nivoju demokratičnega sistema: “Ključni so politiki, ki prebijejo zaprtost demokratičnih institucij …” Naj le skromno dodam: in se s tem tudi izognejo v tem prispevku omenjenemu glavnemu paradoksu, in sicer poljubni interpretaciji kdo, kdaj, kako kot civilna družba ali aktivni državljan … in odprejo pot uspešnemu reševanju skupnostnih, javnih problemov. Verjamem, da bi bilo tudi Niki Kovač prav in všeč, če bi se pojavil tak odločevalec.
Pripis uredništva: Upajmo, da bo Burgerjevo odprto pismo prišlo do Nike Kovač, ki je, kot poročajo iz njenega Inštituta 8. marec, trenutno v Kostariki in daje intervjuje za nemške, hrvaške in slovenske novinarje. V prihodnjih dneh pa jo čakajo tudi pogovori s švedskimi mediji.
Zakaj se dela tak cirkus zaradi te zenscine?
Sorosevi Skladi odprte družbe
Predpostavka je, da nevladnike motivirajo predvsem relevantne družbene, politične in gospodarske teme, ki jih država zanemarja ali vodi politiko, ki ni v interesu javnosti, delovali pa naj bi predvsem na moralni pogon. Dejansko delujejo nevladniki v veliki meri po naročilu donatorjev, domačih in tujih, njihov profesionalni aparat pa skrbi, da celoten sistem nevladnih organizacij, ki izvaja storitve za svoje financerje, deluje v skladu z interesi donatorjev. V tem smislu delujejo nekateri nevladniki bolj kot odvisne lobistične organizacije in ne kot avtonomne civilnodružbene organizacije.
Nevladniki so dobro organizirana mreža tako na nacionalnih ravneh kot na mednarodni ravni. Čeprav navidezno vodijo samostojno politiko, ki naj bi bila pogojena z interesi civilne družbe in naj bi kot taka predstavljala nekakšen korektiv vladne politike, so nevladniki pogosto instrumentalizirani tako tako s strani lokalne kot evropske in širše globalne politike, ki nevladnike financira. Dejansko je paradoks, da vlada finančno podpira nevladnike, ker to pomeni, da so tudi nevladniki odvisni od vlade. Da bi nevladniki resničo bili to, ker izraža njihov naziv, bi morali biti tudi finančno neodvisni, zlasti od vlade in tujih sponzorjev. Sredstva za svoje delovanje bi morali zbirati od svojih članov. Tudi donacije so lahko plačilo za storitve podpore partikularnim interesom, ki niso v interesu širše javnosti, to je civilne družbe, v imenu katere naj bi nevladniki delovali.
Zlasti kontroverzna je finančna pomoč sponzorjev iz tujine, med katerimi so nekateri, pogojno rečeno, legitimni, kot so na primer evropske institucije, čeprav so tudi te del oblastne strukture, nekateri pa so vsaj deloma neligitimni, kot na primer Sorosevi skladi odprte družbe (OSF, The Open Society Foundations).
Na spletnih straneh OSF beremo, da OSF “deluje za izgradnjo živahnih in vključujočih demokracij, katerih vlade so odgovorne njihovemu ljudstvu”. To je seveda oksimoron. Nevladniki, ki prejemajo denar tujih donatorjev, delujejo za interese teh donatorjev, ki so lahko v interesu ljudi, lahko pa tudi ne. Izkušnje kažejo, da so pogosto instrumentalizirani za interese donatorjev.
OSF piše o sebi: “Skladi odprte družbe, ki jih je ustanovil George Soros, so največji svetovni zasebni financer neodvisnih skupin, ki delujejo za pravno državo, demokratično upravljanje in človekove pravice.”
Sorosevi skladi so razdelili že desetine milijard sredstev v okrog 120 državah vsepovsod po svetu. Vprašanje je, ali gre resnično za Sorosev denar, ali je Soros le slamnati mož, ki deli denar resničnih sponzorjev, skritih izza njegovega OSF.
Georg Soros je začel svoje “človekoljubno delovanje” leta 1979 z namenom ustvariti “bolj odprt svet”. Po navedbah na spletnih straneh OSF je podbujal nasprotovanje režimom izza železne zavese, podpiral demokracijo na Kitajskem, spodbujal nastajanje odprtih družb v bivših sovjetskih republikah, v Afriki in drugod. OSF aktivno podpira migracije v Evropo in mnoge druge sporne cilje.V Evropi je med drugim prispeval k ustanovitvi “Evropskega sveta za mednarodne odnose (ECFR, European Council on Foreign Relations) leta 2006. To je evropska različica razvpitega ameriškega “think tanka” (miselnega tanka) CFR, ki prispeva k oblikovanju ameriške ekspanzivne in militaristične zunanje politike, ki je rezultirala v številnih ameriških subverzivnih zamenjavah režimov in vojnah vsepovsod po svetu. Ameriški CFR obvladujejo cionisti, ki zasedajo ključne vodstvene pozicije.
Čeprav OSF podpira tudi koristne projekte, je vendarle očitno, da gre za promocijo globalistične politike pod vodstvom ZDA. Gre za ustvarjanje sveta po meri zahodne globalistične elite. Vpletanje OSF v notranjo politiko je v nekaterih državah sprožilo samo-obrambne proti-ukrepe, s čimer je OSF dejansko prispeval k represivnim ukrepom v teh državah, ne k razvoju demokracije. Zastavi se vprašanje, ali lahko OSF v imenu zahodne ideologije vsiljuje svoj model družbeno-politične ureditve kot da gre za nek nesporen absolut. Še zlasti je to nevzdržno, ko se v imenu svoje politične ideologije Zahod zateče k subverzivnemu delovanju in vojnam, k čemur se zlasti pogosto zatekajo ZDA, običajno z evropskimi z zavezniki.
S tem v zvezi je zanimivo dejstvo, kako zahodna vladajoča elita z vseprisotno propagando uspeva pretentati ljudi in jih prepričati, da je njeno nasilno delovanje v mednarodni politiki potrebno in moralno upravičeno. Profesionalne kadre, vključno z nevladniškimi, pa obvladuje po metodi palice in korenčka.
Slovenija je z vidika Zahoda kot post-komunistična država pristala v paketu vzhodnoevropskih držav, ki so bile nekoč del sovjetskega imperija in so vstopile v ameriško vplivno sfero brez večjih zadržkov v želji, da se čim prej čim bolj odlepijo od Rusije. Ker Jugoslavija ni bila del Sovjetske zveze, Slovenija ni gojila izrazite averzije do Rusije kot nekatere druge vzhodnoevropske post-komunistične države. Slovenija ni vstopila v Nato zaradi strahu pred Rusijo ali revanšizma do nje, temveč bolj zaradi bojazni, da bi ob morebitnih zaostrenih mednarodnih razmerah lahko postala tarča sosednjih držav.
Po mnenju ameriškega profesorja Johna Mearsheimerja je pomembno lepilo, ki drži Nato skupaj, to, da bi se brez Nata med evropskimi državami ponovno zbudila stara rivalstva, medsebojno nezaupanje in varnostno tekmovanje. Problem Nata je, da je Evropa prek njega ameriška kolonija, z izbruhom vojne v Ukrajini tudi zaradi nepotrebnega širjenja Nata proti ruskim mejam, ki ga je izsilila Amerika v svojem imperialističnem interesu, pa je Evropa tudi varnostno ogrožena, kar kaže na kontraproduktivno vlogo Nata oziroma ZDA. Dejansko to kaže, da Nato ni obrambna zveza, temveč instrument širjenja ameriške hegemonije, ki je postal nekakšen urobor, ki škodi samemu sebi. Vsekakor to ni položaj, ki bi lahko trajal v nedogled.
Tudi v Sloveniji se je zgodil scenarij prevzema politične suverenosti s strani Bruslja, vojaške suverenosti s strani Nata oziroma Washingtona in finančne ter posledično gospodarske suverenosti s strani ECB (Evropske centralne banke) ter zasebnih tujih finančnih institucij. Svoje banke smo razprodali, politika, leva in desna, se bolj ali manj drži evropske zapovedane politične korektnosti, kar velja tudi za večino medijev. Tudi nevladniki so kooperativni in pod nadzorom, domačim in tujim. Skratka: smo vzorna kolonija zahodne oligarhije. Morda to ni najslabši scenarij, vsekakor tudi ni najboljši, verjetno pa ni vzdržen na dolgi rok
Ocitno niste opazili, da se v zadnjih desetletjih siri EU in ne Amerika.
NATO je prezivela organizacija, ker Amerika ni vec delujoc center. Mogoce smo vedno ziveli v iluziji, da NATO „deluje“. Ker nikoli ni bilo resne situacije, da bi bilo potrebno kaj naredit. NATO danes ni sposoben obrambne vojne, ofenzivne pa sploh ne. Famozen 5. clen pogodbe je mrtva crka, ker bi se moralo vseh 31 clanic soglasno strinjat. Te pa se v trenutni situaciji, torej v miru, niti priblizno ne strinjajo. NATOja se oklepamo kot resilne bilke, ker nimamo nic drugega. Bomo videli kaj se bo zgodilo, ko se bo Nemcija oborozila in ce bo uspela zdruziti okoli sebe ostale evropske dezele. Ce ne bo uspela, smo v r..
@influencer – res me znate nasmejati. Ali nam želite tukaj dopovedati, da mora o vsem odločati ljudstvo?! Povedano drugače. Namesto direktorja/menedžerja/ lastnika podjetja ne bodo odločali oni – ampak vratarji in čistilke itn.?!
Tako rastlinstvo kot živalstvo sobivajo med sabo, še vedno pa so ene vrste na vrhu, druge pa na dnu, ker druga možnost ne obstaja – sicer bi se iste vrste med sabo pobijale. Ta opcija se uresničuje takrat kadar je hrane premalo ali kadar okolje ni več tako prijazno za vse vrste rastlin, živali in ljudi.
Vedno so in vedno bodo odločale elite: Ali politične ali finančne ali itn. Prav tako odločajo v danes prostor-času tisti, ki so najbolj razviti na vseh področjih. Prvi – vedno pobere najvišje dobičke s kateregakoli področja. Ali so elite koruptivne? Seveda so! Ali elite rade lažejo, zavajajo, govorijo pol-resnice itn. Seveda!
Ali morda čakate na brezrazredno družbo?! Prej se bo stari kapitalizem spremenil v demokratični kapitalizem, kjer bo ljudstvo/delavci imeli vedno več pravic, a še vedno bodo odločale elite (katerekoli) in ne ljudstvo, še najmanj nerazvito.
Kdo pa bo odločal, če ne ti, ki ste jih zgoraj našteli? Lep dan.
beri: “Namesto direktorja/menedžerja/ lastnika podjetja ne bodo odločali oni – ampak vratarji in čistilke itn.?!”
Vem za bolnišnico v takratni Socialistični Republiki Sloveniji, kjer so o specializaciji zdravnikov odločale tudi snažilke. Samoupravljanje pač.
@Influencer vidi gozd, oz. vzroke,
ostali pa samo drevo, oz.posledice.
Če bi bila Amerika tako zanič, kakor nekateri pišejo, ne bi bila najmočnejša država na svetu. Ameriške univerze so najuglednejše na svetu. Zato tudi toliko Slovencev študira ali je študiralo na teh univerzah. In so nekateri med najuspešnejšimi in uglednimi Slovenci.
Pa kaj bi nakladal! Slovenija je ena najhujših antiameriških držav v Evropi, če ne celo na svetu. Zato nekatei nakladači na tem forumu mlatijo prazno slamo!
Ja, če bi bilo v Ameriki tako zanič, bi naš forumaš @Rokovnjač že zdavnaj užival slovenski neprebavljivi socializem (golob, janković, Mesec in poglavar Kučan)
Amerika je imperij v zatonu. To ne pomeni, da je vse ameriško zanič, zagotovo pa je zanič imperialistična politika, ki jo vodi njena vladajoča oligarhija milijarderjev, zaradi katere je svet v stalnih političnih turbulencah, vse do vojn.
Amerika svojega relativnega zaostajanja ne more več ustaviti z ničemer. Svet se je z vzponom Kitajske nepovratno multipolariziral in prej kot se bo Amerika sprijaznila s tem, da ni več edina globalna gospodarska in vojaška supersila, bolje bo za vse, tudi za Ameriko.
Kitajska je nepredvvidljiva, ker je komunistična. Če se zamenja poglavar, bo novi lahko v stilu Mao-Ce-Tunga in bosta šla država in napredek v franže.
@ren, zaradi ideoloških očal nisi objektiven, niti milimeter.
ZDA NISO imele WW1 in WW2. NISO !
Pred WW2 so bogati židje z Einsteinom vred ZBEŽALI iz Evrope.
Drugič: že v WW2 so ZDA z izdelavo vojaške opreme in orožja, od vojnih ladij, avionov, pa do opreme OGROMNO zaslužile in vmes prehitele GB.
Židovske banke, ki so financirale vojna podjetja, pa so se dodatno obogatile.
Seveda so se mladi priseljevali v bogato državo, kot danes v Dubaj. Pozabljaš, da so te mlade izobrazile “revne” države in za njihovo šolanje porabile milijone, ZDA pa so pobrale smetano.
Ampak, nič ne traja večno… imperiji propadajo od znotraj.
……, …. …..!
Antiamerikanisti so to zato, ker so jim nekoc davno to vtrpali v glavo in sami ne vedo vec kaj je to tocno bilo.
Se je pa Amerika spremenila. Nekoc je bila trden zaveznik, s katerim se je dalo prosperirati. Jasno, da so dominirali, zmagovalci to vedno pocno. Slo je za dokaj sprejemljivo sozitje.
Sedaj in trenutno ni tako. Trumpu smo z EUjem postali konkurent in nas hoce razbiti nazaj v nacionslne drzavice. Cisto slucajno hoce isto doseci se Putin, da o Xiju ne govorimo.
Ali drugace: ujeli so nas s spuscenimi hlacami; za namecek pa imamo kup ljudi kar v EUju, ki ne razumejo, da edino mocna federalna Evropa se nekako zadrzi zaton.
EU konkurent ZDA ?
Nimaš pojma.
Spet se sliniš.
EU je kurvetina, ki ga lahko ZDAju samo povleče.
VLAČUGA, 12 zvezdic piše v Apostolskih delih.
“Civilna družba” nikakor ni in ne more biti nadomestek
ali celo pravno-politično polno-vredna zamenjava
za preizkušeno in nenehoma kritično presojano večstrankarsko parlamentarno demokracijo z demokratičnim, legalnim in legitimnim volilnim sistemom ter z jasno in pregledno delitvijo oblasti (zakonodajna, izvršna in sodna)
ter medsebojnim ustavno-pravnim dinamičnim ravnovesjem medsebojnega nadzora.
Pri nas so ne-vladne organizacije civilne družbe pogosto proti-ustavno zlorabljale in pokroviteljsko izkoristile za svoje parcialne politične interese
predvsem stranke vladajočih levo-sredinskih in skrajno levičarskih koalicij,
ki svojo samoumevno podrejeno in zvesto “civilno družbo”
konstantno proračunsko financirajo (ob sistemsko nenadziranih dotokih financ iz tujih finančnih virov)
ter jo vzdržujejo kot pomemben in ključen populistični “ljudski” element
nenehnega boja za oblast ter za povratek k ne-presahljivim proračunskim koritom.
Nika Kovač, npr., si je na čelu politično, statusno in finančno privilegirane nevladne organizacije Inštitut 8. marec
“pri-fajtala” svoj privilegirani sedež in vplivni položaj za vladnimi in parlamentarnimi omizji odločevalcev,
ne da bi kdaj kandidirala in si iskala potrebno zaupanje in legitimnost
na lokalnih, državnih in evropskih parlamentarnih volitvah.
Ona definitivno ne nastopa v javnosti z demokratično, legalno in legitimno podporo politične javnosti v lokalnem, državnem ali okolju EU,
ampak zlorablja ne-otipljivo moč in nepregledno zbrana finančna sredstva zasebne ne-vladne organizacije za politične pritiske, diverzije, koristne malverzacije in manipulacije zgolj in samo v parcialne osebne koristi
ter koristi svoje ne-vladne oz. civilno-družbene skupine pajdašev političnega pritiska.
Slovenija se je ujela v „peklenskem krogu“ (po Acemogluju, Zakaj narodi propadajo).
Vladajoca elita dela izkljucno to, kar je dobro zanjo. Vse veje oblasti so podrejene in usklajeno delujejo v interesu elite. Siroki druzbi se dajejo drobtinice zato, da so na volitvah vedno znova izvoljeni. Ceprav bi drugacen volivni rezultat pomenil samo rahlo motnjo v sistemu. Ce sistem neformalno v personalnih zvezah obvladuje vse od ustavnega sodisca navzdol do policijskega nacelnika, potem alternativna vlada ne more narediti nic bistvenega, razen nemira.
V tem pogledu Slovenija ni nic posebnega, mnogo drugih drzav trpi pod enakim sindromom. Najhuje, po Acemogluju, je, da prakticno ni resitve.
Ne razumem zakaj nagovarjati Niko Kovač, ki je že ničkolikokrat dokazala, da je njeno delovanje strogo tendenciozno, kot je tendenciozno delovanje Golobove združbe imenovane Gibanje svoboda, ki je skregano z vsemi načeli demokracije in razumevanja – priznanja pluralnosti družbe in je bliže fašizmu kot demokratičnim načelom. Mar ni že dovolj krivic, mar ni že dovolj škode in družbenega razkroja, ki so ga povzročili ravno ti, t.i. nevladniki, ki sooblikujejo, če ne celo pišejo vladine zakone.
Članek v stilu slovenske fovšije… Nika je ubijalec egotov… smrk, smrk…
Nika, Twito, Lunatik, škofjeloški pujsek, ritoguz maljevac in ostala falanga so enaki paraziti na delavskih žuljih.
NIKOLI NIČ DELALI ! Od študija dalje se svaljkajo po parlamentu… ali…
Volitve so njihove prošnje kadrovski (volivcem) za novo
4 letno službo, to je plačano dremanje in blebetanje, z vsemi protekcijami, skoraj zastonj kosilo, požrtije, provizije. Ni da ni.
Seveda pa vsi pred volitvami in še vmes obljubljajo in lažejo, kako delajo vse v dobrobit države in državljanov.
Ja, za svoj žep in svojo rit !
Nekaj je res, enako kot žeparji: nekateri so pri svojem delu bolj „spretni“, drugi pa bolj „nerodni“. Nerodne zasačijo in o njih se piše, čeprav so ista ološ kot prvi…
M. B.: Kako torej prebiti ta paradoks, ko pri Niki in večini podobnih “predstavnikov in predstavnic” civilne družbe, pri vseh sicer hvalevrednih in pozitivnih stremljenjih, ostaja ta želja po sedenju pri odločevalski mizi?
Medijem “všečna” Nika ima (z druščino) vso možnost kandidirati na svobodnih volitvah. Toda to je preveč naporno, lepše je vsakodnevno ustvarjati videz borbe za nemočnega človeka (katerega?). Seveda moraš biti Kovačeva Nika, ki jo nato pravoverna elita razglasi (vsakodnevno medijsko pojavljanje) za “simbol” civilne družbe, kajti “politika je K, pravijo nepismeni ljudje. So zato volili bivšega LDS, PS, AB politika Goloba? Ta danes pod etiketo Svobode obvladuje vse družbene podsisteme. Očistil je policijo, RTVS, pravosodje je bilo itak nedotaknjeno -največji dosežek je bil zapor opozicijskega JJ v času volitev, čeprav je moralo US kasneje sodbo razveljaviti, sicer bi svinjarija (naklepen političen proces) odmeval po EU (ESČP)!
Nika in podobne civilne zgodbe so predstava vladajoče Kučan kontinuitete-paleta različnih derivatov prenovljenih komunistov-, da bi ohranili večno oblast v Sloveniji, ne le v vseh 3 vejah (navidezna demokracija), ampak predvsem v četrti, ki bi morala skupaj z opozicijo nadzorovati delovanje vladajočih, kar je bistvo demokracije.
Danes imamo virtualno demokracijo, ki jo ustvarjajo monopolizirani mainstream mediji. In imamo ugrabljeno javno RTVS s strani nasilnih “Kučanovih bergant hlapcev”, celo s podporo US. Zakaj Čeferin US še vedno ni odločilo o nezakonitem zakonu danes Kordiš socialistke Rajgelj in njene mreže?
Imamo monopolizirane tiskane medije (Petrič-Odlazek), ki skrbijo za pravo podobo vladajočih, ki jim omogočajo biznis z državo (gradbeni projekti in aneksi, …).
In imamo NIKO&Co ter množico drugih NVO, ki se neizmerno (v milijonih evrov) “trudijo za delovne ljudi in občane” (všečna socialistična retorika), kar nam vsakodnevno servirajo orkestrirani MSM.
“Govorimo jim, kako naj razmišljajo”, je pred leti povedal urednik Financial Timesa na Blejskem forumu. Tak naslov je izbrala mlada objektivna novinarka MMC, toda le nekaj minut po mojem pohvalnem komentarju je članek izginil. Le zakaj?
KDOR obvladuje MSM (direktno ali indirektno) obvladuje kolektivni um!
PROTI koaliciji pravoverne Kučan elite!
ZA koalicijo z ljudmi!
P. S. Leta 2014 smo člani Gibanje Tigr pripravili peticijo za obsodbo vseh totalitarizmov v DZ, pa … Tudi SMC se ni želela pogovarjati, predsednik Pahor pa je bil “na službeni poti”. Peticijo so podpisali mnogi prepoznavni zgodovinarji! Dokler ne bo priznanja in obsodbe zločina (zločincev) sprave ne bo – bo Slovenija v začaranem krogu!
Ali politik Logar, pravnik Avbelj in analitik Gregorčič razumejo to družbeno zakonitost?!
Po zakonu so enako krivi tisti, ki napeljujejo na zločin, kot tisti, ki ga izvršijo. Tudi v ZDA. Kdaj prvi še bolj.
Kar precej bi se jih znašlo v postopkih.
Nadaljevanje komentarja spodaj: Fed postane zakulisna oblast Amerike
Emisija fiat denarja, to je denarja iz nič, bi po logiki stvari morala biti v pristojnosti države, ki deluje v javnem interesu. Ustanovitev Feda leta 1913 je pomenila privatizacijo izdajanja dolarja kot državne valute, s čimer je pravica izdajanja fiat denarja, ki jo ima nacionalna izdajateljska banka kot osrednja institucija finančnega sistema, prešla v pristojnost dvanajstih zasebnih ameriških bank, ki tvorijo sistem Fed, s tem pa posredno v roke peščice najbogatejših bankirjev. To seveda ni ostalo brez posledic. Zasebni bankirji so dobili v roke ključen vzvod finančno-ekonomske politike, saj izdajateljska banka prek denarne politike kreira tudi splošno gospodarsko politiko. Prek kreditiranja javne porabe s fiat denarjem ima tudi velik vpliv na splošno politiko ZDA in na njen politični razred.
Zaradi izjemnega mednarodnega vpliva ZDA je ustanovitev Feda pomenila v marsičem preokretnico na globalni oziroma planetarni ravni, žal na slabše, to je v smeri razkrajanja političnega sistema liberalne demokracije in svobodnega tržnega gospodarstva. Namesto prvega se na Zahodu uveljavlja plutokracija, namesto drugega pa stopa plenilska ekonomija.Ameriški predsednik Woodrow Wilson, ki je botroval nastanku Feda, je kasneje to obžaloval. Obstaja več verzij njegove kritike Feda, s katerimi so zainteresirani verjetno skušali omiliti njegovo izjavo, toda nedvomno je dejal, da je državo predal v roke skupinici dominantnih mož iz finančnega sistema, Amerika pa je tako pristala med najslabše vladanimi državami v civiliziranem svetu.
Še hujšo kritiko Feda je podal član ameriškega kongresa Louis T. McFadden leta 1933. Svet guvernerjev Feda je obtožil različnih kriminalnih dejanj, med drugim zarote, goljufije, ponarejanja in izdaje. V svojem govoru v Kongresu o korporaciji Fed je med drugim dejal:»Ta zla institucija je obubožala in upropastila ljudstvo ZDA, spravila v bankrot sebe in našo vlado. To je naredila na podlagi pomanjkljivosti zakona, po katerem posluje, z zlonamerno uporabo zakona o Fed in s koruptno prakso premožnih jastrebov, ki ga nadzirajo.«
CIA postane operativni instrument globoke državeHarry Truman, predsednik, ki je ustanovil Cio leta 1947, si je slednjo zamišljal kot obveščevalno agencijo, ki naj bi spremljala politično dogajanje po svetu in obveščala ameriškega predsednika, toda Cia je kmalu prerasla ta okvir. Hladna vojna med Zahodom in Sovjetsko zvezo je narekovala razvoj Cie v smeri pariranja sovjetski tajni službi v okviru blokovskega rivalstva. Sčasoma se je Cia praktično izmaknila nadzoru legalnih institucij in postala operativno telo globoke države, katere glava je finančno jedro iz kroga lastnikov Feda in drugih ameriških oligarhov.
O delovanju Cie med drugimi piše in predava nekdanji agent Cie Kevin Shipp, ki je med službovanjem v Ciji zasedal pomembna mesta v njeni organizacijski strukturi. V predavanju z naslovom “Senčna vlada in in post-konstitucionalna Amerika” Shipp opiše različne metode delovanja Cie kot operativnega instrumenta senčne države, ki jo on razlikuje od globoke države.S hipp meni, da je ameriška ustava dejansko ne-efektivna, saj se sistematično krši, kar je kaznivo dejanje.
Lastniki in direktorji velikih zasebnih družb kot sta Google ali Amazon so s tajnimi pogodbami zavezani k lojalnosti tajnim službam. Svet za zunanje odnose (Council on Foreign Relations) je neizvoljeno telo, ki določa ameriško zunanjo politiko, vključno z vojnami, brez soglasja javnosti. Glavni mediji in Hollywood so tudi povezani s Cio, slednja prek njih manipulira z javnostjo. Vse to poteka tajno, financirano iz tajnih fondov, in ni pod nadzorom izvoljenih predstavnikov ljudstva.
Izraz vojno-industrijski sektor je prvi uporabil predsednik Eisenhower, vendar v obliki “military industrial congressional complex”, kar kaže na povezanost ameriškega zakonodajalca in politike z vojaško industrijo. Po navedbah Shippa dobivajo člani kongresa in senata enormne vsote od vojno-industrijskega kompleksa, zaradi česar vedno glasujejo za vojne, ki jih le-ta načrtuje in izvaja.
Glede Feda Shipp meni, da so Američani leta 1913 izgubili svoj finančni sistem. Fed ni zvezni (federalni) sistem, ni sistem finančnih rezerv, niti ni zvezna agencija: to je zasebna skupnost domačih in tujih bank. Njihove transakcije so tajne in nihče jih ne nadzira, čeprav vodijo ameriški finančni sistem. Fed ni pro-ameriška entiteta, temveč globalistična. Povezan je z Mednarodnim denarnim skladom (IMF) in Svetovno banko (WB). Ta sistem je po Shippu globoka država, neverjetno vpliven finančni monolit, ki nadzira tako izvoljeno kot senčno vlado in kongres ter senat.
Odloča o vsem, odgovarja pa ne nikomur za nič. (Mimogrede: O skrivni združbi, ki ima na razpolago “velike človeške in materialne vire” ter “visoko učinkovit mehanizem, ki vključuje vojaške, diplomatske, obveščevalne, ekonomske in politične operacije” je že leta 1961 govoril ameriški predsednik John F. Kennedy. Po vsej verjetnosti je s tem imel v mislih to, kar je kasneje dobilo naziv globoka država.)
Shipp nadalje navaja, da pomeni konec politične kariere za vsakega kongresnika ali senatorja, ki skuša razkriti delovanje Cije ali NSA (National Security Agency). Pred zaslišanji v kongresu se člani tajnih služb branijo s tajnostjo podatkov in tako manipulirajo z izvoljenimi predstavniki ljudstva. Nihče ne ve, koliko denarja potrošijo tajne službe in za kaj. Gre pa za milijarde, ki jih porabijo za skrivne operacije tako v ZDA kot v tujini.
O skrivnem delovanju tajnih služb nihče ne more izvedeti nič, niti ameriški predsednik. Shipp meni, da je vse to neustavno. Navaja tudi, da je Truman na smrtni postelji obžaloval, da je ustanovil Cio. Amerika po Shippu seveda potrebuje obveščevalno agencijo, vendar ne monstruma, ki ga nihče ne nadzira. Apelira na spremembo zakonodaje, ki naj podvrže tajne službe nadzoru izvoljenih predstavnikov ljudstva.
Glede na povedano, je jasno, zakaj je ustanovitev Feda in Cije usodno zaznamovala ameriško politiko in in tako rekoč derogirala ustavno zamišljeni demokratični sistem. Danes nekateri celo menijo, da ameriška ustava ne določa demokratičnega sistema, češ da beseda demokracija v njej ni omenjena. Morda bodo nekoč celo “dokazali”, da so ustanovni očetje ZDA imeli v mislih njeno nasprotje…
Leyenova pa zdaj očitno kani ustanoviti nekakšno evropsko Cio, kar bo pokopalo tudi videz fatamorganske evropske demokracije.
Kaj ima ta “znanstveni” ekspoze skupnega z nebodigatreba skrajnolevičarskimi nevladniki in njihovo princesooooo Niko Kovač ?!?
Preberi: Influencer on 18. novembra, 2025 at 8:42
To je nadaljevanje od tam.
Amerika širi svojo “demokracijo” zlepa ali z ognjem in mečem, To širjenje demokracije na globalnem planu je na moč podobno širjenju krščanstva v Evropi po razpadu Rimskega imperija. Najprej je Rimokatoliška cerkev poslala med “poganska” ljudstva misijonarje, ki so širili krščanski nauk, za njimi pa je prišlo fevdalno plemstvo, ki je v imenu krščanske ideologije uvedlo fevdalizem in prej svobodnim kmetom zaplenilo zemljo ter jih spreminjalo v tlačane fevdalnih stanov, seveda s pomočjo domačih spreobrnjencev, nekakšnih predhodnikov današnjih nevladnikov, ki so hočeš-nočeš bili tudi izdajalci lastnega ljudstva za Judeževe srebrnike. Ko so se kmetje uprli kraji zemlje in odvzemu osebne svobode, pa so fevdalni stanovi z blagoslovom RKC nad uporne “pogane” poslali vojsko, ki jih je podjarmila z ognjem in mečem. Tovrstno usodo, ki jo je pesniško upodobil France Prešeren v svoji pesnitvi “Krst pri Savici”, smo doživeli tudi Slovenci.
Ameriški imperij uporablja podobno taktiko. Vlogo misijonarjev, ki skušajo najprej zlepa širiti ameriško demokracijo in s tem dominacijo ZDA, igrajo predvsem različne organizacije, kot je na primer National Endowment for Democracy (NED, Nacionalna podpora za demokracijo), ki jo ameriški spletni medij SOTT (Signs of The Times) označi za “legalno okno Cije”. V članku na to temo SOTT zapiše:”National Endowment for Democracy je 30 let podizvajalec legalnega dela nezakonitih operacij Cie. Ne da bi vzbujal sume, je NED vzpostavil največjo koruptivno mrežo na svetu, podkupoval sindikate in menedžerska združenja, politične stranke tako na desnici kot na levici, tako da branijo interese Združenih držav namesto interesov svojih članov.”
V nadaljevanju članka avtor Thierry Meyssan opiše delovanje sistema NED. Navaja, da je leta 2006 Kremelj prepovedal širjenje tujih združenj v Rusiji, od katerih so nekatera sodelovala v tajnem načrtu destabilizacije Rusije pod taktirko NED. Cilj prepovedi je bil preprečiti načrtovano barvno revolucijo v Rusiji s pomočjo nevladnih organizacij, na Zahodu pa so prepoved označili za “napad na svobodo združevanja” s strani diktatorja Putina.
To je vzorec ameriške zunanje politike, ki se je uporabil tudi v mnogih drugih državah. NED, kot navaja na svoji spletni strani, vsako leto podeli več kot 2000 finančnih podpor v več kot 100 državah, s katerimi podpira projekte nevladnih organizacij v tujini, ki “delujejo za napredek demokratičnih ciljev in krepitev demokratičnih institucij”. V mnogih primerih gre dejansko za podpore subverzivnnemu delovanju nevladnikov v korist ZDA in v nasprotju z interesi lastne države.
Navedeno dokazuje, da ZDA v tujini počno točno to, kar nikomur ne dopustijo, da bi počel v ZDA, z izjemo Izraela, ki ima Ameriko za svoj fevd, v katerem lahko počne, kar se mu zljubi, saj prek proizraelskega cionističnega lobija praktično obvladuje Ameriko: njeno politiko, državno upravo, finančni sistem, vojsko, medije, ključne industrije, šolstvo…, vse, kar je pomembno za obvladovanje družbe.
Če “misijonarji” ameriške demokracije skupaj s korumpiranimi nevladniki in politiki ne uspejo opraviti svoje vloge, ZDA uporabijo bolj militantne prijeme, kot je bil na primer državni udar v Ukrajini leta 2014. Stopnjevanje pritiska na državo je tudi spodbuditev posredne vojne zoper ciljno državo, kar spet lahko opazujemo v Ukrajini, ki bije posredno vojno Zahoda zoper Rusijo, ali v Siriji, kjer se uporniki s podporo Amerike in Izraela zrušili Asadov režim, državo pa pahnili v popoln kaos. Najvišja stopnja pritiska pa je direkten vojaški napad na državo in pokoritev države z “ognjem in mečem”, kot sta ga doživela Irak ali Libija in različne druge države.
Ne vem, zakaj ZDA ne spustijo te omenjene tajne združbe nad slovenski levi režim. Mogoče pa je v njihovem interesu, da tu vlada levica?
Že nekaj časa se ve, da so t.i. nevladniki v glavnem lutke levih režimov. V Sloveniji se to vidi bolj jasno kot kjer koli drugje. Stojijo pa za njimi tudi globalisti, to je gotovo.
Tako Nika in njeni ne delujejo v korist ljudstva kot vedno poudarjajo, temveč nasprotno, v korist velikega kapitala kot njegovi hlapci.
Ker @influencer zmore zgolj manipulirati z resnico bom tukaj na preprost način pokazal kako se demokracija približuje diktaturi iz čisto drugega razloga.
Prvi izsekan citat…
“(Nadškof Stres: Referendum bo razkril moralnost Slovencev –
“Poleg izraza “kultura smrti” je pokojni papež Frančišek rad uporabljal še bolj zgovoren izraz “kultura odmetavanja”. V družbi, ki malikuje moč, gre za odmetavanje šibkih. Najhuje pa je takrat, ko pod vplivom javnega mnenja šibki sami na to pristanejo. To bi bil zadnji in najbolj sprevržen sad tega samomorilskega zakona in je tipična pohaba žrtev totalitarnih sistemov,” opozarja upokojeni ljubljanski nadškof metropolit msgr. dr. Anton Stres.
Prihajajočo nedeljo, 23. novembra 2025, bomo volivci in volivke odločali o podpori življenju oziroma podpori kulturi smrti, za uveljavitev katere si močno prizadevajo “progresivne sile” v državi. Kultura smrti ima sicer dolgo tradicijo. Prva “napredna” država, ki je uzakonila umor nerojenih otrok, je bila Sovjetska zveza (leta 1920).
Podaljšek sovjetskih oblasti na Slovenskem pa je med 2. svetovno vojno in takoj po njej izvedel masovne poboje. Njegovi “ponosni nasledniki” pa pomorjenim še dandanes odrekajo pravico do pokopa. O tem, zakaj levica tako močno povzdiguje kulturo smrti, kam to pelje narod in družbo ter o svetosti življenja, smo spregovorili z upokojenim ljubljanskim nadškofom metropolitom msgr. dr. Antonom Stresom.
Zakaj se levica predstavlja kot humana – za zatirane, marginalne skupine, v resnici pa nima težav z jemanjem življenja najmlajšim in najstarejšim?
Verodostojnosti nekega človeka ali družbene skupine ne dokazuje njihova propaganda. Stara izkušnja je, da “papir prenese vse”. Komunizem se je predstavljal kot najbolj človekoljubno in osvobajajoče zgodovinsko gibanje, pa je njegova pot posejana z najbolj gnusnimi zločini in teptanjem človekovih pravic. Tudi pri njegovih naslednikih se praviloma kaže, da tisto, kar očitajo drugim, počnejo sami v zelo izdatni meri – pač v smislu reka: “Primite tatu!” Lepo je zagovarjati lepa načela, a to ne šteje. Treba jim je ostati zvest tudi tedaj, ko to nekaj stane. Brez tega je morala blef. Predmet referenduma pa je izrazito moralne narave. Zato se bo ob njem, kot ob lakmusovem papirju, razkrila moralnost državljanov Slovenije. – Domen Mezeg)”
***
Resnica je seveda drugje. Prva je ta, da tukaj ne gre za moralnost levičarjev oziroma celotnega ljudstva v levih vladah/državah – niti ne gre za opustitev moralnih vrednot desničarjev v desnih vladah. Gre za zakonitost evtanazije v tem smislu, da ni varovalk, ki bi preprečile širitve novih pristojnosti tistim, ki odločajo o evtanaziji (imenujte jo kakorkoli hočete). Dokaz.
Tako na vzhodu kot zahodu se zavzemajo za evtanazijo in njeno širitev. Ista zakonitost velja za t. i. civilno družbo. DVO-je potrebujejo tako na vzhodu kot zahodu, da lahko vladne stranke/vlade lažje opravljajo svoje delo. Tako na vzhodu kot zahodu vlade potrebujejo svoje družbeno-politične novinarje, ki jim krijejo hrbet, da lažje preživijo oni in vlade na oblasti.
Drugi izsek citata…
“(New Yorku se je zgodil “Golob” – Tanja Brkić
Dokler se je konservativna desnica v ZDA prepirala, ali naj bo na prvem mestu njihova lastna ali tuja država, je oblast največjega ameriškega mesta zasedel ugandski komunistični prevarant. Zohran Mamdani, islamistični goljuf iz Ugande, je ljudem obljubil zamrznitev najemnin, brezplačne in hitrejše avtobuse ter univerzalno brezplačno varstvo otrok. Kako? Zamahnil bo z ugandsko čarobno palčko in vse bo zastonj!
Mamdani, ta “čudežni deček”, se ne meni za inflacijo ali rast stroškov, o katerih morajo razmišljati najemodajalci. Avtobusi bodo brezplačni in celo hitrejši – ker če rečeš “hitro!”, se promet kar pospeši, kajne? Očitno namerava uvesti spet suženjstvo, saj bodo vzgojiteljice delale zastonj. Genialno! Kako da se tega niso spomnili nikjer drugje? Pa saj je jasno, da ne bo zastonj – celotno breme bo preložil na davkoplačevalce. Njegov načrt je bila distopija, kjer plačajo vsi – razen tistih, ki bi morali: starši in najemniki. Bravo, socialist, spet si dokazal, da “zastonj” pomeni “drago in pokvarjeno”.
Mamdani bo služil neangleško govorečim priseljencem in “klošarjem”, ne delovnim Newyorčanom, podobno kot služi naša vlada prav takim. Njegove obljube zvenijo tako znano … 100 hiš na mesec, 30.000 stanovanj, krajše čakalne vrste, božičnica za vse, kar vse naj bo zastonj! Milijon praznih obljub smo že slišali od slovenskega “čudežnega dečka” Goloba. In kje smo danes? Več davkov, dražje življenje, o zdravstvu si sploh ne upamo govoriti, kaj šele iti k zdravniku.
New York je dobil “Goloba” – in vsi vidimo, kako se je to končalo v Sloveniji. Država gre po isti poti: na socialistično smetišče. New York čakajo razpadajoča stanovanja, smrdljivi avtobusi in vrtci za bodoče kriminalce. Čestitke, New York – dobili ste svojega “Goloba”. Upajmo, da se boste zbudili prej kot mi. – Tanja Brkić)”
***
Pravilni izraz je tukaj distopija, kjer plačajo vsi. In kako plačajo vsi je pokazala uveljavitev Šutarjevega zakona. Vsi so za represijo – levi in desni, a le v primeru ko so eni in drugi na oblasti. Zato mi prosim nehajte polagati predme razne moralne vrednote, empatijo in še kaj. Gre za razgradnjo tako demokracije kot diktature, ker je to naravni proces Narave. Človeštvo je pa del te Narave, kajne? Lep dan.
A sedaj naj bi pa še z ustavo in zakonodajo dodatno podprli lenuhe in parazite, ki sebe imenujejo civilna družba, da nam zahrbtno in v isključno svojo korist vladajo in to naj bi jim pripadalo kar tako brez “tehtanja” na volitvah, kjer državljani povedo koga hočejo, da v imenu ljudsta vodi državo. To kar predstavljajo Nika, Jaša, Keber, ni nobena civilna družba, kaj šele, da bi bili takšni osebki nekakšni modreci, to je pač skrajno levi “angleško LEFT” segment družbe, torej osebkov, ki si želijo zakonodajo, ki bi njihov status urejala zelo podobno sedanji levičarski ureditvi romske problematike, ki rome postavlja za posebno družbeno skupino za katero ne velja zakonodaja, ki velja za ostale državljane. “Civilna” družba skrajne levice, pa si poleg izvzetosti iz redne zakonodaje želi še priviligirani status nadljudi, ki bi jim poleg tega, da jim nebi bilo potrebno delat, pripadala še pravica do nadstandardnega zastonjkarskega življenje in pravico do veta na predloge zakonov ali celo pravico kreiranja zakonov. Takšna civilna družba bi bila kot smrtno nevarna bolezen države, ki bi nujno po mrfiju pripeljala do bankrota in morda celo izgube državnosti.
Pa še to, kdo in kaj je Nika Kovač, je pokazala pri referendumu o pravici do čiste vode in vode ne damo. Sedaj, ko je opravila to ekshibistično nalogo, pa je niti malo ne zanima pitna voda v Ljubljani in ji je verjetno malo mar kaj bodo ljubljančani pili čez nekaj let, ker ona bo pač fajtala nekje, kjer bo zanjo najlepše in najbolj finančno ugodno.
Niki Kovač ni cilj civilna družba. Niki Kovač je civilna družba samo sredstvo, da lahko lagodno živi, potuje in se nažira. Vse na naš račun. NA NAŠ RAČUN!!! Davkoplačevalci jo plačujemo!
Tudi splav, kot njena večna tema, je samo sredstvo za lagodno življenje. Splav v EU je dovoljen in z njim v EU skoraj ni nobenih problemov. Nika Kolac splav samo izkorišča, da se nažira na naš račun.
Skratka, ta ženska tako parazitira, da se večini ljudi GABI. Morda je v Sloveniji bolj nepriljubljena kot Nika samo še Svetlana Makarovič. Dve ekskluzivni PARAZITKI!!!
CILJI “MESIJANSKE” VLOGE ZDA IN EU
Pred kratkim je v medijih odmevala zgodba gruzijskega “ruskega” zakona, po katerem se morajo gruzijske nevladne organizacije in mediji, ki so v več kot 20-odstotnem deležu financirani iz tujine, registrirati kot organizacije, ki delujejo v tujem interesu.1 Na prvi pogled obrobna politična zadeva se ob podrobnejšem pregledu izkaže za prvovrstno politično zadevo, saj so mnoge nevladne organizacije vsepovsod po svetu načrtno instrumentalizirane s strani Zahoda, zlasti ZDA, ki želijo biti svetovni hegemon. Pri tem se nevladniki lahko znajdejo v nasprotju interesov med domačo in tujo politiko oziroma med nacionalnimi in tujimi interesi, s tem pa na tankem ledu, saj je njihovo delovanje lahko enako nacionalni izdaji. Zlasti to velja v primeru, ko so nevladniki vključeni v t.i. “regim change”, to je v zamenjavo režima v suvereni državi po tujem nareku z namenom podreditve te države zahodnim globalistom.
Oster odziv Bruslja, Washingtona in OZN na gruzijski “ruski zakon”, ki zahteva transparentno financiranje nevladnikov, ki delujejo v tujem interesu, kaže, da so nevladniki in ali določeni mediji instrumentalizirani za globalistične interese Zahoda.
Gruzijski parlament je sprejel “kontroverzni” zakon, predsednica ga je vetirala, nakar ga je parlament ponovno sprejel. Vmes so se zgodili “spontani” protesti ljudstva, ko so protestniki ponavljali sugerirane fraze o ruskem zakonu, pri čemer imajo podobne zakone tudi nekatere zahodne države. Šlo je za tipičen primer spodbujenih protestov v interesu Zahoda, ki hoče spodkopati gruzijsko suverenost in Gruzijo postopno pripeljati v zahodno interesno sfero.
Če bo v Gruziji zrežiran prevrat in bo izbruhnila državljanska vojna, kot se je to zgodilo v Ukrajini, bo to pač kolateralna škoda geopolitične operacije, čeprav zdaj Gruzijcem sadijo rožice “demokracije”, ki se bodo lahko hitro sprevrgle nočno moro in nacionalno katastrofo, podobno ukrajinski.
Gruzija je zdaj suverena in svobodna država, kar ne bo več, če bo enkrat vstopila v t.i. evroatlantske integracije. Postala bo kolonija Amerike, kot je praktično ves Zahod. Nevladne organizacije pogosto nastopajo v vlogi civilnodružbene opozicije, ki pa ne zastopa interesov domače civilne družbe, temveč interese tujih plačnikov, predvsem ZDA.
Bruselj in Washington nas prepričujeta, da naj bi bilo to v demokratičnih družbah ne le sprejemljivo, temveč celo nujno. Rusija, ki je prepovedala delovanje nevladnih organizacij v interesu tujih plačnikov, naj bi tudi zaradi tega bila nedemokratična država. Toda spomnimo se, kakšen kraval je zganjal ameriški establišment ob volitvah leta 2016, ko je Donald Trump premagal tekmico Hillary Clinton in postal ameriški predsednik. Mediji v ZDA so prepričevali domačo in tujo javnost, da je k Trumpovi zmagi pripomogla Rusija, čeprav niso nikoli predstavili nobenega dejstva, ki bi kakorkoli dokazovalo obtožbe o ruskem vmešavanju v ameriške volitve. Zato pa so jasno izpostavili ameriška dvojna merila: ko naj bi šlo za vmešavanje tuje države v notranjo politiko ZDA, je to absolutno nedopustno, medtem ko je vmešavanja Washingtona v politiko drugih držav vsepovsod po svetu absolutno sprejemljivo, vključno s subverzivnim rušenjem avtonomnih režimov, vključno z vojnami.
Pokojna Madeleine Albright, sekretarka (ministrica) za zunanje zadeve v Clintonovi vladi, je s tem v zvezi podala izjavo, ki sintetično ponazarja ameriški mesijanizem na svetovnem planu: “Če moramo uporabiti silo, je to zato, ker smo Amerika; mi smo nepogrešljiva nacija. Stojimo više in vidimo dlje v prihodnost kot druge države …” 3 Neverjetno “prepričljiv” argument je, da Amerika lahko uporabi silo proti drugi državi, ker je to Amerika, nepogrešljiva nacija… Če bi tovrstno izjavo podal kak komik, bi se občinstvo smejalo, ker jo je podala oseba v vlogi ameriške zunanje ministrice v Clintonovi vladi, pa je bila to nadvse resna politična izjava, z usodnimi posledicami za mnoge države, ki jih je Amerika napadla, kot je pokazal nadaljnji razvoj dogodkov. Podobno izjavo je podal George Bush: “Mi smo št. 1, smo najboljši, smo najpomembnejša nacija na svetu (…).”
Izjavi kažeta, da ni razlike med ameriškimi demokrati in republikanci, ko gre za zunanjo politiko, ki temelji na “misijonarskem nacionalizmu” . Obe stranki stremita k svetovni nadvladi ZDA. Dejansko obe nastopata kot monopartija z dvema frakcijama. To se vidi tudi zdaj, ko pod predsednikom Bidenom tako demokrati kot republikanci v glavnem podpirajo ameriško militantno politiko tako v Ukrajini v odnosu do Rusije kot v Izraelu v odnosu do Palestincev ter zaostrovanje odnosov s Kitajsko.
Sodobni ameriški militarizem je del doktrine ameriškega neokonservativizma, ki ga Wikipedija opredeli takole: “Neokonservativci tipično zagovarjajo enostransko promocijo demokracije in intervencionizma v mednarodnih zadevah, ki temelji na militaristični realistični filozofiji “miru, slonečem na moči” (…). Gre za sodobni Pax Americana po zgledu antičnega Pax Romana, to je za “mir”, ki ga uveljavi imperij zlepa ali zgrda v svojem interesu. To je ameriški nacionalizem, ki je podlaga ameriškega militarizma in imperializma. To pa sodi med ključne dejavnike, ki so potrebni, čeprav še ne zadostni pogoji fašizma. Vsekakor gre za znaten odstop od liberalno-demokratske družbene paradigme.
Za razkrajanje ameriškega in posledično zahodnega modela demokracije sta ključna dva dogodka:
– ustanovitev zasebne centralne banke v ZDA, Federal Reserve (Fed), leta 1913 in
– ustanovitev Centralne obveščevalne agencje (Cia) leta 1947.
Nevladniki so na vrvicah Sorosa in Cije. Šolajo se v tujini. To so agenti tuje države, ki delajo zoper interese Slovenije. Samo spomnimo se njihovega aktivizma pri spodbujanju ilegalnih migracij v Evropo in Slovenijo.
Tu se veliko govori o peti koloni v zvezi s tistimi, ki smo za mir z Rusijo. Mnogi nevladniki so resnična peta kolona, de facto izdajalci Slovenije, plačani in inštruirani iz tujine. In noben dušebrižnik se ne obregne ob to. Ta tujina pa nam pripravlja ne le nacionalni pokop, temveč tudi ekonomski polom in nam postopno jemlje še celo prividno demokracijo prek cenzure in politične korektnosti, ki je nič drugega kot novo enoumje. Leyenova ustanavlja novo obveščevalno službo, nekakšno evropsko Cio, zadnjo stvar, ki jo potrebuje demokratična družba. Zakulisna globoka država daje Leyenovi in drugim ključnim evropskim politikom navodila, da nas potiska vedno globlje v totalitarno družbo.
Kaj je hotel pisec povedati z gornjim člankom, pa najbrž ni čisto jasno niti njemu. Zgleda, kot da je nevoščljiv Niki Kovač, ki se očitno zna grebsti med tistimi, ki zares odločajo, ne le doma, temveč tudi v tujini.
Nevladniki so res večkrat agenti tujih držav, tisti, ki so za “mir” z Rusijo pa še večkrat. Vojno v Ukrajini je namreč neizzvana začela Rusija, predhodni, od zunaj nahujskani upor Rusov v Donbasu pa je bil nekaj podobnega kot leta 1990 upor kninskih in liških Srbov na Hrvaškem, tega je nahujskal Milošević. Upor Rusov v Dobasu pa Putin, ki je že pred tem okupiral tudi Krim.
Kadaj boš zanosila in zahtevala splav po zakonu, ki ga ustvarjaš po Evropi?
Šutarjev zakon sprejet brez glasu proti.
No,pa ste jo končno že spet pandursko koalicijo dobili.👍
Za mafijsko vprašanje ta koalicija ni “pristojna”.🙊🙉🙈
*popravek
proti (4 proti)
Šutarjev zakon sprejet brez glasu proti.
____
Vsi so za represijo, levi in desni.
Vsegliharji imajo navsezadnje prav.
Brez oblasti in kaznovanja ni reda in blagostanja v družbi. To je ugotovil in zapisal v mladosti prepričan anarhist Dostojevski. Oblast je dolžna postaviti in izvajati omejitve posameznika v skupno dobro. Če bi človeštvo kot celota upoštevalo deset Božjih zapovedi, bi bilo to zelo enostavno!
Če bi človeštvo kot celota upoštevalo 10 kao “božjih” zapovedi, bi imeli takšno strahovlado, kakršno smo imeli v Evropi v srednjem veku. Inkvizicija ni bil a nič boljša od Udbe ali Gestapa ali KGB…
Nabijem ti na KURAC Dostojevskega….
Kazenski zakonik je,14 člen Ustave (enakost pred zakonom) tudi.
KJE SO ČLENI ZA MAFIJSKO ZDRUŽEVANJE ???
PIČKA VAM MATERNA PANDURSKA 👍
@tračar – malce te bom popravil. Zakaj to ni vsegliharstvo? Če bi bila opozicija sedaj proti – bi takrat ko bi bili na oblasti bili deležni, da “zaplinjajo” ljudstvo. Če sedaj potrdijo te stroge ukrepe jim levičarji ne morejo več metati pod noge, da “zaplinjajo” ljudstvo, takrat ko bodo oni na oblasti?
Resnica je kruta – enako kot pri živalih. Za onemogle, starejše in poškodovane poskrbijo druge vrste živali. Skrajni so mrhovinarji. Lep dan.
No, satelit je bil proti.
Za je glasovalo 59 poslancev, tudi nekaj iz opozicije. Taktično pravilno, čeprav je zakon slab, toda vladajoči ne bodo mogli papagajati, da jim JJ nagaja!
Nagajala je levica, taktično seveda, volitve se bližajo!
Pička vam materna pandurska parazitska pomladna domoljubna👍
Na, poglej se packa,
Predlog zakona je rešitve oprl na nekaj, kar ni res, namreč, da so nujne zaradi javne varnosti.
Pravniki so pismo sklenili z oceno, da je skupni imenovalec obravnavanih določb kazenske zakonodaje to, da so podtaknjenci. Predlog zakona je rešitve oprl na nekaj, kar ni res, namreč, da so nujne zaradi javne varnosti. »Kaj neki naj si državljan misli o vladi, ki ga je nalagala o razlogih za ukrepanje in svoja pooblastila uporabila za ukrepe, ki z namenom zakona nimajo nobene zveze, pa če gre za še tako dober namen, ob reku, da je pot v pekel tlakovana z dobrimi nameni,« so komentirali in poudarili, da se je s predlagano zakonodajo geografsko omejen varnostni problem po nepotrebnem spremenil v ustavnopravni problem preseganja pooblastil in uvajanja represije proti vsem. Pismo je bilo v celoti objavljeno v Delu, vendar velja opozorilo – nekatera določila zakona so bila spremenjena ali izbrisana. Slednje npr. velja za izločanje nezakonitih dokazov.
Vsake štiri leta volimo vladne odločevalce ki nam bodo vodili državo…ne nevladnih. Ker pa je ta prismuknjen sistem narejen tako da se “narojene” takšne in drugačne nevladne organizacije bavijo tudi s politiko so to ena navadna peta kolona nekaterim političnim opcijam. Seveda animirane s pristranskimi novinarskimi združenji. In totalna oblast je tu. …in potem nas hranijo s takšnimi oslarijami kot ta dotična gospa.
Nevladne organizacije, ki jih financira vlada? In tujina?
SAMOFINANCIRANJE “NEVLADNIH ” ORGANIZACIJ. Potrebno zakonsko prepovedati financiranje “nevladnih” organizacij s strani vlade in tujine. Naj se financirajo same, ljubitelji medvedov naj sami financirajo svojo ljubezen.
SUBSIDIARNOST oblasti pomeni, da je upravljanje z medvedi zadeva lokalnega prebivalstva in lokalnih lovskih družin.
PREVEČ POLITICNIH STRANK. Potrebno omejiti tudi finančno podporo strankam, ki so izpadle iz državnega zbora na volitvah na en mandat. Sedaj njihovo vodstvo udobno živi od državne pomoči drzave oz. sredstev davkoplačevalcev. Preveč političnih strank pomeni preveč ministrstev.
Preveč glav se je nabralo pri koritu od osamosvojitve dalje, ker vsaka stranka na oblasti zaposli svoje ljudi.
t.i. “Civilna družba” ni ljudstvo! “Civilna družba” so v tem primeru nevladne organizacije, ki zastopajo svoje interese (upravičenost obstoja, financiranje, obvodenj del, ipd. ) in ne interese ljudstva.
Pandurska govna so v vsakem društvu,klubu,krožku.
Civilna družba na Vzhodu je prenehala obstajati 1945.
Za ovaduhe rojeni.👍
Lepo je biti v Sloveniji nevladnik, kajne ? Nika od levih vlad dobiva mastne denarce, še več pa je dobila od Obame, ki je o njej in njnem delovanju vedel približno toliko, kot vem jaz o kvantni fiziki. Ampak denar ji pač ne smrdi, zato lahko potuje po celem svetu in v stilu švedke Grete pametuje, še bolj pa uživa v razkošnih hotelih na toplem sončku ! Za Niko Kovač sem prvič slišala, ko je o njej pisal Bojan Požar, takrat ji je ata zrihtal celih 1000 evrov, da je na koverte lepila znamke za ne vem več koga. Naslednjič pa seveda ob referendumu Bizjakovega zakona, na katerem je zmagala zgolj zato, ker so bili ljudje v času Covida besni na vse restrikcije, ki jih je sprejemala Janševa vlada. A nikoli se ni izjasnila o drekovodu, Janković je očitno njen politični vzornik. Ne oglasi se tudi, ko po državi migranti posiljujejo naša mlada dekleta ??? Ne oglasi se o pedofiliji v romski skupnosti ???? Pred kratkim sem prebrala, da je oče romske mladoletnice prišel k zdravniku prosit za test plodnosti slednje, ker nikakor ne more zanosit. Zato je zame in verjamem za mnoge Slovence Nika Kovač ena velika bleferka in borka za oslovo senco. Kot še večina nevladnikov/kolesarjev, ki su tudi debelo profitirali po prihodu Golobove vlade, z nakazili velikih vsot denarja in z dobrimi državnimi službami. Ostaja mi zgolj upanje, da bo na naslednjih volitvah prevladal razum in bo zato tudi Nika malo manj potovala v ekzotične kraje na naš račun ! Ji bo mogoče ata zrihtal še kakšne koverte, na katere bo lepila znamke !
V naši ustavi je veliko neumnosti. 3. člen je res precej zmeden, zlasti ker ne pove, kako se oblast ljudstva izvaja neposredno, pa tudi ker delitev oblasti na tri veje nikakor ni logično izpeljana iz oblasti ljudstva.
Ampak. Ustava ureja veliko reči, za katere ne poda niti natančnih definicij. Če bi naj v ustavi dobila mesto civilna družba in aktivno državljanstvo, je treba najprej jasno definirati njuno vsebino in vlogo. Ne vemo točno, kaj je civilna družba, kako deluje, kdo jo tvori in kdo jo predstavlja. Problem je že z besedo “civilna”. Zakaj se “civil war” prevaja kot “državljanska vojna”, “civil society” pa ne kot “državljanska družba”?
Drug problem je, da družba ne obstaja kot pravni oziroma politični subjekt, ampak je le objekt preučevanja družboslovnih teorij, zato seveda tudi civilna družba ne more imeti pravnih in političnih pooblastil.
O aktivnem državljanstvu pa rečem samo to, da me neznosno spominja na junake, opasane z eksplozivom, ki samo čakajo ugoden trenutek za samoaktiviranje.