Ker ima Rusija atomsko orožje, pravi Vladimir Putin, zato ne more biti premagana. Torej je ves planet odvisen le od Putinove odločitve, od njegovega ega, ali bo prišlo do atomske vojne in uničenja človeštva. Je ves planet ujet v zagato, odvisno od dobre volje enega avtokrata? In kaj naredi človek? Gre na dopust na Maldive. Imaš ti drugačen, boljši nasvet?
Da, oblast je slast! V mafijsko past padeš, še predno se dobro zaveš in začarani krog tega nedorečenega političnega sistema je tu. Elegantno se generira najbolj klasična mafijska finta, posebno uporabna pred volitvami, ko poizkušajo najti dobre in boljše ljudi ter tiste, ki so čisti in še bolj čisti. Ko jih najdejo, jih povabijo na ladjo, sprehodijo jih skozi srce ladje, skozi njeno dobro naoljeno strojnico. A dobri fantje ne vidijo (ali pa nočejo videti), da to ni olje, temveč maslo, ki jim kaplja izza ušes, in še predno se zavedo, pluje ladja svojo pot, oni pa morajo biti tiho, kajti maslo jim z glave teče čez ušesa in jim je že zdavnaj zamašilo usta.
Upanja za našo demokracijo ne vidim ne v Janši ne v Golobu, niti v kateremkoli zmagovalcu prihodnjih volitev. Razen, če bi se po kakšnem čudežu pojavil tak zmagovalec – vseeno, ali je to Janša ali Golob ali kdorkoli tretji -, ki bi postavil kontrolo samemu sebi, postavil institucijo, ki bi mu preprečevala povzročanje škode, bila preventiva pred neumnostmi. Ker samo opozicija v parlamentu je dandanes premalo. Krivdo za stanje v državi pa vidim tudi v Aktivnih državljanih, ki se vsako jutro zbujamo v strahu, kakšno neumnost bomo spet slišali ali prebrali ta dan.
Ostaja vprašanje za vsakega od nas državljanov: ali je prava pot za reševanje kateregakoli javnega, skupnostnega problema v neki obliki sodelovanja čim večjega števila tistih, ki želijo in tudi znajo povedati kako rešiti nek javni, skupnostni problem, ne glede na ideološko ali strankarsko pripadnost, ali pa je pot le v izločevanju oz. kakršnemkoli premaganju, poniževanju tistih, ki imajo kakšno drugačno mnenje od našega, še več, ki ne pripadajo naši stranki, celo še več, našemu vodji.
Strinjam se z zapisanim v izjavi Anžeta Logarja, objavljeni na družbenem omrežju Facebook 14. februarja letos, in sicer da si “v veliki večini ljudje, ne glede na različna politična prepričanja želijo boljšo, spravnejšo prihodnost”. A tisti, ki so se odločili in si upajo iti po Poti, ki poskuša omogočiti ljudem doživeti takšno prihodnost, morajo to Pot ljudem jasno pokazati in prikazati, kako, na kakšen način, s kakšno metodo, s kakšnim orodjem bodo opremili to Pot, omogočili vsa dejanja na tej Poti. In kako bodo tudi omogočili tistim, ki izrazijo željo in se tudi čutijo sposobne, kaj ukreniti na tej Poti, da sodelujejo.
Dlje kot do splošnega referenduma, o katerega obliki in vsebini praktično odločajo in manipulirajo z njim v resnici samo odločevalci in ne kakršnakoli “oblast ljudstva”, pa tudi neposredna demokracija ni prišla. Že več kot desetletje sicer deluje nekakšen vladni spletni portal www.predlagamvladi.si, ki pa je očitno bolj v napoto vladnim birokratom, kot pa da bi se katerikoli odločevalec zmenil zanj. Da o totalni bizarnosti situacije z razumevanjem, kdo in kaj je civilna družba ali pa aktivni državljan, ki naj bi bili glavni akterji neposredne demokracije, ne izgubljam besed (ker sem jih ravno na tem portalu v zadnjih sedmih letih že preveč).
Argument moči čedalje bolj prevladuje. Še huje, vse oblike komunikacije se podrejajo argumentu moči, metode za prepoznavanje moči argumenta (torej etike, estetike in pravičnosti) čedalje bolj pojenjujejo. V medijih, v prostoru moči informacije in komunikacije, popolnoma prevladuje le še predstavljanje argumenta moči. Vse človeštvo drvi v to smer, ni videti, kdo ali kaj lahko to ustavi.