Izraelska vojska se je vkrcala na ladjo, bolj jadrnico, ki se je hotela promocijsko prebiti do obale Gaze z 20 kilami...
Ključnik: Gaza
“Naša politika svojo nesposobnost prikriva s tem, da zlorablja trpljenje palestinskih otrok in palestinskih ljudi za notranjo politiko”
Peter Gregorčič je plastično ponazoril, kako vlada na vse možne načine odvrača pozornost od dejanskih problemov doma....
Kdo odloča o tem, ali se v Gazi dogaja genocid
Nekdanji predsednik Borut Pahor je deležen hudih kritik, ker je v zvezi z govorom svoje naslednice v Evropskem parlamentu pripomnil, da sam ne bi obtožil neke države, da izvaja genocid, dokler se o tem ne bi izreklo mednarodno kazensko sodišče. Kritike letijo v napačnega predsednika, kajti Pahor je zgolj izpostavil objektivno dejstvo, da bo o tem, ali je v Gazi genocid, odločalo oziroma odločilo Mednarodno sodišče pravičnosti v Haagu oziroma Mednarodno kazensko sodišče. Samo sodniki tega sodišča imajo pravico razsoditi o tej izjemno pereči dilemi, ne pa politiki, aktivisti in novinarji. Morda je to včasih težko sprejeti, vendar pa naj bi bili odnosi med narodi utemeljeni na pravu, ne pa na čustvih. Res pa je, da je pogojnik vsak dan bolj realen …
“Razumem levo, razumem desno”
Predsednica države Nataša Pirc Musar je v Evropskem parlamentu razkrila pomembne podrobnosti. Govorila je sicer o...
“Kot predsednica države, katere narod je sam v svoji zgodovini utrpel razkosanje in množične deportacije, zavračam vse predloge, ki so v hudem neskladju z mednarodnim pravom oziroma se lahko celo uvrstijo med zločine proti človeštvu”
Predsednica Nataša Pirc Musar se je precej odločno odzvala na Trumpov predlog o razselitvi Palestincev in gradnji...
Svet RTVSLO fanatično nad Izraelsko udeležbo na Eurosongu, vlada pa z novo strategijo zunanje politike na reciklirana pota neuvrščenosti
V senci intenzivnega notranjepolitičnega dogajanja, interpelacije finančnega ministra, predsednice Državnega zbora, kontinuiranih laži notranjega ministra glede nezakonitega, neusposobljenega direktorja Policije… je Slovenija dobila novo strategijo zunanje politike. Če dokumentu na 15-ih straneh, ki razen floskul in zaskrbljujoče pavšalnosti ne vsebuje nič takšnega, kar bi reševalo resnične izzive, lahko sploh rečemo strategija. Gotovo ne rešuje akutnih problemov varnosti različnih oblik, ki jih je po svoje spet dobro razkril grozljiv napad na božičnem sejmu v Magdeburgu, pri čemer se mainstream mediji osredotočajo samo na patetično preusmerjanje pozornosti glede domnevne islamistične ali protiislamistične naravnanosti storilca, ki je sicer leta 2006 pribežal iz Savdske Arabije.
Bližnji vzhod: če je cilj res mir, bi morali poslušati vse vpletene z vsemi očitki in argumenti
V minulih mesecih in letih je bilo slišati precej očitkov, tudi zelo hudih, na račun Izraela. Bolje rečeno – na račun izraelske vlade pod vodstvom Benjamina Netanjahuja in njega osebno. Za nekatere lahko rečemo, da so bili na mestu, drugi spet ne. O par njih se bodo izjasnila mednarodna sodišča. Zelo malo ali pa skoraj nič pa ni bilo slišati o očitkih Izraela – in to upravičenih – na račun drugih. Veljalo bi jim prisluhniti, če je naš cilj prenehanje spopadov in mir na Bližnjem vzhodu.
Kdo si upa aretirati Putina in Netanjahuja?
Najnovejša odločitev Mednarodnega kazenskega sodišča (ICC) v zvezi z aretacijo izraelskega premierja Netanjahuja ima tudi neposredno zvezo s Slovenijo. Pred nekaj meseci je namreč sodnica tega sodišča postala slovenska pravnica Beti Hohler. Izrael je nedavno izrazil dvom v njeno nepristranskost, kmalu za tem pa je bila Hohlerjeva med tistim sodniki, ki so dejansko izglasovali sklep, da je treba Netanjahuja, nekdanjega izraelskega obrambnega ministra Galanta in Hamasovega terorista Mohameda Deifa aretirati. Ozadje je po naših informacijah zelo zanimivo, kajti prvotno sodnica Hohlerjeva ni bila v senatu, ki je bil predviden za odločanje. A ker je romunska sodnica nenadoma “zbolela”, je na njeno mesto prišla Beti Hohler, ki ni imela nobenih “težav” pri odločanju.
Izrael in pravična vojna: Genocid “od reke do morja”
Palestina in Palestinci so postali orodje političnega boja med raznimi akterji po svetu. Avtoritarni, neliberalni in nedemokratični svet podpira palestinski boj za genocidno očiščenje Izraela judovskega prebivalstva v obliki terorističnih organizacij in režimov, kot so Hamas, Hezbolah in iranske mule. Svobodni, liberalni in demokratični svet podpira Izrael in tiste Palestince, ki se zavzemajo za mir z Izraelom, sekularizacijo, demokratizacijo in verske reforme v Gazi in na Zahodnem bregu.
Kaj imata Izrael in Ukrajina skupnega in v čem se razlikujeta
Izrael in Ukrajina imata skupna sovražnika v podobi zahodne skrajne levice in skrajne desnice. Tako skrajni levici kot skrajni desnici sta namreč skupna antisemitizem in zagovarjanje Putinovih dejanj v Ukrajini. To je dodaten dokaz, da ima politična premica v resnici obliko podkve in da so si skrajni levičarji in skrajni desničarji med seboj bolj podobni, kot so si to sami pripravljeni priznati. In če so Judje v obstoječih razmerah meritokracije kot družbena skupina posebej uspešni, so pač priročni dežurni krivci in nepogrešljivi v teorijah zarot. In če Rusija vnaša kaos v mednarodne odnose, potem je njihova zaveznica pri slabitvi obstoječega reda na Zahodu.
“Pojdite vi na pir, mi pa do konca spijemo kavo”
Ste videli, v kako nemogočih razmerah v Mariboru prejemajo onkološki bolniki terapijo? Sredi prašnega in hrupnega gradbišča. Kot je rekla njihova predstavnica: premierju ni potrebno iti v Bejrut, da bi videl tamkajšnje porušene bolnišnice, dovolj je, da pride v Maribor na gradbišče tamkajšnjega onkološkega centra, kjer se počutijo bolniki kot v Gazi. Ropota, bobni in šipe se tresejo. Na paliativnem oddelku ljudje umirajo sredi gradbišča. Bolnica je pozvala predsednika vlade in parafrazirala njegovo izjavo v Združenih narodih: Gospod predsednik, končajte to vojno v Mariboru! Je pa v tem tednu s svojim nastopom pred kamerami veliko povedal tudi kolega Erik Brecelj, ko je namignil pred kamero: “Pojdite vi na pir, mi pa do konca spijemo kavo.” In s tem povedal vse: da se zdravstvo v Sloveniji rešuje za šankom – kot tudi veliko drugih stvari.
Vojna med Izraelom in Iranom ni izključena, vendar le do 6. novembra
Kaj bo 6. novembra letos, vemo: predsedniške volitve v Združenih državah, kjer se bosta pomerila demokratka Kamala Harris in republikanec Donald Trump. Prva je do izraelskih načrtov glede kaznovanja Irana precej zadržana, Trump pa svojega starega prijatelja Benjamina Netanjahuja ves čas spodbuja, naj gre “v akcijo”, češ da boljše priložnosti morda dolgo ne bo imel. Če bi Izrael do začetka novembra dejansko izvedel močnejši napad na Iran, bi to lahko škodovalo Kamali Harris, zato iz Bele hiše, kjer je vsaj formalno še vedno šef senilni Joe Biden, pritiskajo na Netanjahuja, naj se vzdrži skušnjave po obračunu z Iranom. V zameno so mu pripravljeni pogledati skozi prste v Libanonu …
7. oktober: Ker je Janša na strani Izraela, smo mi na strani Arabcev!?
Točno leto dni po Hamasovem terorističnem vdoru v Izrael se v Sloveniji soočamo s precejšnjo amnezijo, saj nas prepričujejo, da 7. oktobra mineva prva obletnica genocida nad Palestinci. Slovenska vlada je v tem času v Varnostnem svetu večkrat zastopala “neuvrščena” stališča, ki so bližje globalnemu jugu kot Zahodu. Kaj točno se dogaja s slovensko diplomacijo, da posredno podpira terorizem? Ali je za protiizraelsko politiko posredno kriv tudi “antijanša” refleks? Smo zato na strani Hamasa in Hezbolaha, ker je Janez Janša prijatelj in zaveznik Benjamina Netanjahuja?!
Kdo bo nasledil nesrečnega Antonia Gutteresa, generalnega sekretarja OZN?
Včerajšnja razglasitev generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov za nezaželeno osebo v Izraelu je na prvi pogled resda nekoliko čustven odziv judovske države na nenavadno zadržanost Antonia Gutteresa ob iranskem raketnem napadu na Izrael, ki ga 75-letni Portugalec sprva ni obsodil. Vendar pa že hiter pogled v zgodovino OZN po letu 2017, ko je Gutteres postal generalni sekretar, pokaže vrsto hudih spodrsljajev, neodločnosti in pomanjkanja energije. Za preživetje svetovne organizacije je nujno, da junija prihodnje leto, ko Gutteresu poteče mandat, za šefa dobi mlajšega, bolj odločnega človeka, ki ne bo imel težav s svojo integriteto.
Izraelski odziv na Golobove izjave v New Yorku: “Slovenska vlada ni varuh mednarodnega prava”
Iz Jeruzalema je včeraj po diplomarskih kanalih do nas prišel odgovor na slovensko demaršo glede zadnjih dogodkov v Libanonu, ki se utegnejo zaostriti do te mere, da bomo na Bližnjem vzhodu dobili še eno “formalno” bojišče. Demarša pomeni obliko diplomatskega protesta ene države zaradi stališč, politike oziroma ravnanja druge države. V tem primeru ne gre le za odziv na slovensko stališče v Varnostnem svetu, ki mu naša država predseduje, temveč tudi na reakcije za nekatere izjave slovenskega premierja Roberta Goloba v New Yorku v preteklem tednu tako v Generalni skupčini OZN kot tudi v Varnostnem svetu. Izraelci so namreč spregledali Golobov blef, o čemer smo poročali včeraj, kajti ves nastop je bil namenjen izključno slovenski javnosti, torej je imel notranjepolitično ozadje. Oziroma kot so to v diplomatskem jeziku zapisali Izraelci, Golobov nastop “vzbuja dvom o nepristranskosti in resnosti slovenskih pozivov k miru”.