Ključnik: Stalin
Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Napad na Moskvo kot epilog v rusko-ukrajinski vojni

Ukrajinska vojna ni spopad dveh držav, ampak konflikt med Evropo in Rusijo, iz katerega se Združene države Amerike počasi in vsaj začasno umikajo. Evropejci razumemo, da s prehudim porazom Ukrajine pade projekt Evropske unije, vprašljiva bi bila tudi usoda Nata. Toda po drugi strani je iluzorno pričakovati zmago Ukrajine. V pat položaju, v katerem smo se znašli, je ključno poiskati pot iz vojne. Preden bo ena ali druga stran nakazala, da pristaja na pogajanja, bomo videli – in pravzaprav že gledamo – eskalacijo, zaostritev spopadov; ne le ruskih, pač pa tudi ukrajinskih. Zato bombardiranje Moskve ne sme biti več tabu.

Tako zelo si želijo miru, da bi bili zanj pripravljeni požgati ves svet

Tako zelo si želijo miru, da bi bili zanj pripravljeni požgati ves svet

Potrebe po obrambi so vzpostavile državo, ki je osredotočena na varnost in nadzor, avtoritarno državo, ki je prepričana, da se mora nenehno spoprijemati z notranjimi in zunanjimi grožnjami, in da je edini način, na katerega lahko to počne, s silo in preventivno. To je ideja, ki jo tudi Vladimir Putin omenja v svojih spominih: da je namreč ena od stvari, ki se jih je naučil od pouličnih tolp v Leningradu svoje mladosti, da če se že moraš zaplesti v spopad, moraš udariti kot prvi. Te Putinove zgodnje življenjske izkušnje z leningrajskimi pouličnimi tolpami lahko danes razumemo tudi kot nekakšno karikaturo ruske vojaške doktrine.

Bolj ko kradejo, bolj nedotakljivi so, bolj ko lažejo, bolj jim verjamejo

Bolj ko kradejo, bolj nedotakljivi so, bolj ko lažejo, bolj jim verjamejo

Za vladajočo garnituro in njene prisklednike je moteč vsak drugačen in neodvisen glas, vsako preverjanje dejstev, ki po pravilu pokaže, da je skoraj vsaka izjava laž, če pa že ni laž, je pa tako prirejena resnica, da ustreza “našim” potrebam in pokrije “naše” lumparije. Ker so glavni mediji v rokah levega in ultralevega političnega pola, družbena omrežja pa so poskušali utišati s spletno policijo, spletnimi cenzorji, spletnimi ovaduhi in ovaduhinjami. Tu je še vrsta zgrešenih investicij, metanje denarja z lopato skozi okno je vsak dan bolj odkrito, a brez kakršnih koli sankcij. In bolj ko kradejo, bolj so nedotakljivi. In bolj ko lažejo, bolj jim verjame velik del volivcev in davkoplačevalcev.

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Putinova Rusija je dosegla točko, od koder ni več vrnitve

Rusija se pod Vladimirjem Putinom ne glede na možnost premirja ali celo miru v Ukrajini pripravlja na naslednjo vojno. Evropa, ki je še vedno v svoji coni ugodja, tega še vedno ni dojela. Vojaško ni pripravljena za konfrontacijo z Rusijo, njena obramba bi zaradi nezadostnih zalog streliva brez pomoči Združenih držav zdržala le nekaj tednov. Na drugi strani pa se je Putinova Rusija od invazije na Ukrajino popolnoma militarizirala in vojni podredila tudi svojo ekonomijo. V ideološkem smislu je ultrakonservativna Ruska pravoslavna cerkev podprla fašistične teze skrajnih teoretikov t.i. ruskega sveta, ki temeljijo na občutku superiornosti ruske nacije in njenemu božjemu mandatu, da obvladuje ozemlje med Lizbono in Vladivostokom.

Spoštovani gospod, človek in doktor zgodovinskih znanosti Martin Premk

Spoštovani gospod, človek in doktor zgodovinskih znanosti Martin Premk

Resnico se da začasno zakopati ali vsaj prekriti s ponjavami ideoloških floskul, kakršne stresate tudi vi v parlamentu in povsod drugje, kjer vam uslužni medijski hlapci pod nos pomolijo mikrofone. Ampak začasni suspenz resnice je vedno samo začasen, nič ni mogoče za večno prikriti, ponarediti in zmaličiti. Tudi smešenje in še kaj bolj neakademskega, kar si privoščite s svoji poklicnimi kolegi, ki ne delijo vaših in vaših učiteljev naukov o brezmadežni revoluciji, vas ne dela bolj kredibilnega in spoštovanega, ampak kaže na vaše hude osebnostne stiske, s katerimi se morate soočati, ko verjetno v svoji intimi natančno veste, kaj se je groznega, poleg vsega pozitivnega, dogajalo med leti 1941 in 1945, a morate, kot bi rekel pokojni Janez Menart, “za ljubi kruhek” trobiti v drugačne rogove in javno izpovedovati confiteor, ki se ga sramuje vsak študent zgodovine v prvem letniku študija.

Kdo bo nasledil nesrečnega Antonia Gutteresa, generalnega sekretarja OZN?

Kdo bo nasledil nesrečnega Antonia Gutteresa, generalnega sekretarja OZN?

Včerajšnja razglasitev generalnega sekretarja Organizacije združenih narodov za nezaželeno osebo v Izraelu je na prvi pogled resda nekoliko čustven odziv judovske države na nenavadno zadržanost Antonia Gutteresa ob iranskem raketnem napadu na Izrael, ki ga 75-letni Portugalec sprva ni obsodil. Vendar pa že hiter pogled v zgodovino OZN po letu 2017, ko je Gutteres postal generalni sekretar, pokaže vrsto hudih spodrsljajev, neodločnosti in pomanjkanja energije. Za preživetje svetovne organizacije je nujno, da junija prihodnje leto, ko Gutteresu poteče mandat, za šefa dobi mlajšega, bolj odločnega človeka, ki ne bo imel težav s svojo integriteto.

Left hypocrisy

Left hypocrisy

The hypocrisy of the hard left never goes away. It is always accompanied by the abuse of its enemies. We can see this once again, at the present moment, over the toxic alliance of the extremist left with the extremist Islamists. Modern social media has allowed hard leftists to push lies and bias and mislead or corrupt decent people, and also to intimidate their enemies. These promotors of bad ideas and false news often hide behind pen names, and with their friends they target people. What we need is honest voices and high standards of publications.

Dan upora proti imperialistom, ki je trajal skoraj dva meseca

Dan upora proti imperialistom, ki je trajal skoraj dva meseca

Dan upora proti okupatorju, kot se imenuje 27. april, nekoč znan tudi kot Dan Osvobodilne fronte, ne bomo obeležili na klišejski način. Torej nobene “polarizacije”, ki bi poudarjala eno ali drugo stran v državljanski vojni, do katere je prišlo zaradi invazije na Kraljevino Jugoslavijo 6. aprila 1941. Zgodovina pogosto pozablja, da Jugoslavija ni kapitulirala nič hitreje kot mogočna Francija in da so bili boji proti okupatorjem srditi. Poseben poudarek tokrat dajemo avtentičnemu zgodovinskemu viru, Slovenskemu poročevalcu: ta je bil maja 1941 posvečen veliki tragediji, ki je zadela Slovence, vendar je krivdo za vojno naprtil vsem imperialistom tega sveta, nikakor pa ne le Nemčiji ali Italiji. Zakaj so bili v kasnejši Osvobodilni fronti tako previdni in zadržani do Hitlerja, kot razkriva faksimile Slovenskega poročevalca?

“Odlično oblikovana družba, ki samodejno nevtralizira disidente”

“Odlično oblikovana družba, ki samodejno nevtralizira disidente”

Bi se morali bati “države nadzora”? Zgodovina uči, da so doslej še vsi narodi v neki točki zbežali iz takšnega sistema, ki skriva neprijetne novice, pretirava z dosežki oblasti, poje slavospeve voditeljem, zatira opozivijo, nadzoruje svobodo govora in politično nadzoruje sodišča. Edino orožje, ki ga imamo kot svobodni in demokratični ljudje, je svoboda govora. Svoboden in raznolik tisk, prosto dostopne informacije, resnično neodvisna sodišča in vladno informiranje, ne pa vladna propaganda.

Ruske volitve 2024: Išče se David proti Goljatu Vladimirju

Ruske volitve 2024: Išče se David proti Goljatu Vladimirju

Težko si je predstavljati, da bi na ruskih predsedniških volitvah, ki bodo marca prihodnje leto, lahko kdo resno ogrozil pričakovano zmago Vladimirja Putina. Ruskemu avtokratu, ki ga bremeni tiralica Mednarodnega kazenskega sodišča zaradi vojnih zločinov v Ukrajini, manjka še šest let, da bi po letih na oblasti dohitel svojega vzornika Stalina. Putin, ki je opozicijo pobil, pregnal ali zaprl, je novembra nepričakovano dobil protikandidatko za predsedniške volitve, 40-letno novinarko in lokalno političarko Katarino Duncovo. Kaj to pomeni za Putina, Rusijo in seveda Duncovo, ki je trenutno med najbolj ogroženimi ljudmi v Rusiji?

V Rusiji je nekajkrat več političnega nasilja skrajne desnice kot v zahodni Evropi

V Rusiji je nekajkrat več političnega nasilja skrajne desnice kot v zahodni Evropi

Škandal v kanadskem parlamentu, kjer je zdaj že bivši predsednik Anthony Rota ob obisku ukrajinskega predsednika Zelenskega kot posebnega gosta povabil na galerijo 98-letnega ukrajinskega vojnega veterana Jaroslava Hunko, za katerega pa se je izkazalo, da ni bil borec za ukrajinsko neodvisnost, pač pa pripadnik ukrajinske prostovoljske divizije Waffen-SS Galicija, je znova odprl vprašanje o položaju in vplivu neonacizma ne le v ukrajinski, pač pa tudi v ruski družbi.