Ruske volitve 2024: Išče se David proti Goljatu Vladimirju

Avtor: | 18. decembra, 2023

Predsedniške volitve v Ruski federaciji, ki so napovedane za 17. marca 2024, veljajo za enega najpomembnejših dogodkov v prihajajočem novem letu. Za razliko od tistih v Združenih državah Amerike, ki bodo novembra 2024 in glede njihovega izida še ne moremo nič napovedati, pa lahko za ruske že danes z gotovostjo trdimo, kdo bo njihov zmagovalec.

Vladimir Vladimirovič Putin si je s spremembo ruske zvezne ustave leta 2020, ki je trajanje predsedniškega mandata iz štirih podaljšala na šest let, zagotovil oblast še za naslednja dva mandata, pri čemer se prvi mandat šteje šele z volitvami marca 2024. To pomeni, da bo Putin (letnik 1952) leta 2030 formalno lahko še enkrat kandidiral in ostal na oblasti vse do leta 2036, ko bo star 88 let. Če mu bo uspelo, potem bo neprekinjeno na oblasti kar 36 let (2000-2036), s čemer bi presegel tudi Stalina, ki je bil v Sovjetski zvezi na oblasti 30 let; če Putinu ostal na oblasti do leta 2030, bo “zgolj” dohitel Stalina.

Glede ruskih volitev torej ni dvoma, kdo bo zmagovalec. V državi z omejenimi političnimi in državljanskimi pravicami, z močno medijsko cenzuro, prepovedjo delovanja mednarodnih organizacij za varstvo človekovih pravic, zatirano civilno družbo in vrsto nikoli razrešenih umorov novinarjev, aktivistov in politikov je praktično nemogoče prodreti kot opozicija kremeljskemu režimu. Kandidirati proti Putinu namreč pomeni nasprotovati državi, njenemu represivnemu aparatu.

Na parlamentarnih volitvah so bile ob vladajoči Putinovi stranke Združena Rusija (formalno jo vodi Dmitrij Medvedev, v Dumi pa ima 325 sedežev od 420, v zgornjem domu pa 136 od 178) izvoljene le še nekatere manjše, ekstremistične in nacionalistične stranke (Komunistična partija, Liberalno-demokratska stranka itd.).

Putinovi glavni kritiki in potencialni nasprotniki so bodisi mrtvi (Nemcev) bodisi za zapahi in ne morejo kandidirati (Navalni), tako da presenečenj niti ne bi smeli pričakovati. Kremeljski režim bo vesel, če bodo kandidaturo ob Putinu napovedali še trije ali štirje kandidati, med katerimi sta običajno tudi šefa ruskih komunistov in ultranacionalistov iz stranke pokojnega Vladimirja Žirinovskega. Ni izključeno, da se bo pojavil še kak eksot, ki mu bodo režimski mediji naklonili nekaj medijske pozornosti že zaradi tega.

Da pa bi se našel resen protikandidat, ki bi nastopil kot Putinova opozicija, kritik njegove politike ali celo agresivne vojne v Ukrajini, si doslej ni bilo moč predstavljati. Potencialni Putinovi protikandidati, ki jih bodo mediji opazili le pod pogojem, da ne bodo odpirali napačnih tem ali zastavljali napačnih vprašanj, bodo kvečjemu tekmovali v tem, kdo bo večji nacionalist in šovinist. Putina bodo blago kritizirali kvečjemu zaradi tega, ker je po njihovo premalo odločen v vojni v Ukrajini, ker je Rusija preveč popustljiva tudi do drugih zgodovinskih sovražnikov …

Ko spregovori ruska politika, se zdi Putin pogosto celo najbolj razumen in – zmeren.

Katarina Duncova, 40-letna novinarka in lokalna političarka, mati treh otrok, je napovedala kandidaturo za predsednico Rusije.

Ne glede na vse napovedi ali pričakovanja pa se je prejšnji mesec zgodilo nekaj nenavadnega. Nekaj, česar ruska politika in družba doslej ni doživela. Katarina Duncova, urednica lokalne televizije iz tverske regije, je bila doslej lokalna političarka, zato je presenetila njena napoved kandidature za predsednico Rusije. Resda je njen medijski doseg zelo omejen, vendar je že vzbudila pozornost tudi na ruskih socialnih omrežjih. Sploh zaradi izjav, ki so ruski družbi in politiki niso ravno politično korektne oziroma lahko za človeka, ki jih daje, pomenijo tudi težave, morda celo kazenski pregon. Duncova namreč zagovarja ustavitev vojne v Ukrajini, demokratične reforme in izpustitev političnih nasprotnikov. Njen slogan je “Vrnite Rusiji prihodnost”.

Da se podaja v tvegane, morda celo nevarne vode, dokazuje tudi to, da je bila že nekaj dni po objavi svoje napovedi za kandidaturo privedena na državno tožilstvo, kjer so jo zaslišali v zvezi z njenimi stališči glede vojne v Ukrajini.

Pogoji, ki jih mora izpolnjevati kandidat za predsednika Rusije, so sicer sledeči:

  • star najmanj 35 let;
  • ruski rezident najmanj 25 let
  • nikoli ni smel imeti tujega državljanstva ali dovoljenja za prebivanje v tujini

Ne glede na všečnost Katarine Duncove in morebitne simpatije, ki jih je in jih še bo deležna na ruskih socialnih omrežjih, pa je ruska realnost kruta za kakršne koli sanje o spremembah. Če je Srbija pod vladavino Aleksandra Vučića zelo nazadovala glede medijske svobode in človekovih pravic, so razmere v Rusiji še neprimerno hujše. Resda mlajše generacije, ki govorijo tuje jezike, spremljajo tudi novice iz tujine, zato niso dnevno podvrženi poneumljanju kremeljskega režima, vendar je to precej majhen del volilnega telesa, ki na volitvah ne predstavlja dosti glasov. Večina ruskega prebivalstva, posebej tistega, ki ne živi v Moskvi, St. Peterburgu in še nekaj drugih večjih mestih, namreč ne razume nič drugega od ruščine in ne spremlja nobenega drugega medija kot državna radio in televizijo. Tam pa seveda ni prostora za kakršno koli kritiko ali dvom glede politike Vladimirja Putina.

Katarina Duncova napoveduje, da bo januarja začela z zbiranjem podpisov za kandidaturo (kot neodvisna kandidatka jih mora zbrati kar 300.000) in volilno kampanjo. Verjetno se Putin ob tem cinično hahlja v svoji kremeljski palači ali bunkerju, varno oddaljenem od Moskve. Zaenkrat mu takšna ali drugačna opozicija ne more do živega, zato ga rezultat marčevskih volitev ne more skrbeti. Oziroma drugače rečeno – kot vsakega avtokrata ga ne smejo toliko skrbeti volitve kot morebitni upor v lastnih vrstah, zastrupitev ali celo bolezen.

5 komentarjev

  1. deni

    Putin je zelo globoko kompleksna osebnost. Iz tega pač izhajajajo vsa njegova dejanja, retorika ter še in še. Prvi opomin, ki bi moral Zahod že pred leti opozoriti je bil ta, ko je govoril, da je največja katastrofa za Rusio v 20. stoletja razpad Sovjetske Zveze. Zatem pa kot svoje vzornike našteval osvajalske ruske carje. Oziroma kot njegov najljubši car Peter Veliki s svojimi osvajanji, vendar s to razliko, da se je veliki car učil raznoraznih veščin na Zahodu in celo kot nekakšen delavec pomagal graditi ladje po Evropi. Medtem, ko je car Putin večino časa preživel v DDR kot agent KGB. Seveda večkrat omenja tudi Lenina in Stalina. Je pač avtokrat, ki mu je uspelo s ćudno demokratičnimi sredstvi priti na oblast. Je pa zadeva takšna, da na koncu koncev odloča ljudstvo s katerim Putin izjemno dobro manipulira. Rusi kot najštevilčnejši slovanski narod pa so vedno imel tendence nad manjšimi , seveda tudi drugimi neslovanskimi nacijami. Je pa tudi res, da v primeru, da so stisnjeni v kot pokažejo zobe, kar so že večkrat dokazali. Vendar je zgodovina Rusije tako pestra, da bi Biografi, Geografi, Zgodovinarji Filozofi o tej velikanski deželi lahko napisali cele skladovnice knjig, seveda danes ne ravno tokio, ker je internet prevzel iniciativo. Ampak lahko trenutna pat pozicija, traja in traja, dokler se ena stran ne izmuči. Vendar Rusiji grozi nevarnost iz druge strani. Že za časa Mao Ce Tunga, so se Kitajci robkali z Rusi, vendar takrat še zelo šibki, niso prav veliko dosegli. Dandanes pa je situacija popolnoma obrnjena in Sibirija bo kaj hitro v rokah kitajskih financerjev, seveda ne z osvajanji, temveč s kapitalom. Čas prevlade Vzhodnjakov šele prihaja in bosta nekje v bodočnosti obe bivši velesili samo še bledi senci nekdanje slave. Vsi Imperiji kot zgodovina uči so slej ali prej propadli, pa najsi so pred tem vladali stoletja. Danes je seveda moderna tehnoligija ta čas zelo skrajšala. Smo lahko srečni starejši, da tega najbrž ne bomo doživeli, upam. Primerjava Putina in prijatelja Vučića je samo do neke mere relevantna. Medtem, ko je Putin zadržan in vsaka njegova beseda nekaj pomeni, se Vučić hvali in z raznimi trivialnostmi spravlja mnoge Srbe v smeh, no ja, ne vedno. Ampak nekatera njegova nakladanja, s srbsko retoriko pa legendarna in bodo nekoč, pravim nekoč Srbi še snemali filme v stilu: Ko to tamo pjeva.

  2. Jože

    Po mojem Vladimir Grozni I. potrebuje nekoga da mu da legitimnost oziroma “zniža” zmago iz 98,5% na 79,9%. Morda je tale Katarina namenjena temu?

  3. Miller

    Da ga bodo odnesle lastne vrste oz. državni udar, v stilu oktobrske revolucije s plačancem Prigožinom na čelu, so bile mokre sanje Zahoda, kakor tudi vsakodnevno fake poročanje o njegovi bolezni in njegovem skorajšnjem koncu je tudi propadlo.

    Zgodilo se je ravno nasprotno.
    Zahodni politiki, analitiki in generali še vedno ne razumejo, da bolj kot s sankcijami in grožnjami pritiskaš na Rusijo, bolj držijo skupaj. Bolj so enotni in bolj bodo podpirali oblast.
    Za ceno lastnih življenj.

    Slovenci to v manjši meri poznamo iz časov plebiscita…
    Slovanska kri.

  4. slavkope

    Tudi največji politični samodržec in dokazljivi brezdušni množični zločinec potrebuje za lažni videz kot da demokratičnih volitev proti-kandidata.
    Proti celotnemu Putinovemu lojalnemu in servilnemu vojaško-policijskemu, pravosodnemu in agit-propovskemu medijskemu aparatu seveda noben protikandidat nima nikakršnih možnosti.
    V skrajnem primeru ostaja zločinskemu samodržcu vselej na voljo njemu najljubši novičok, s katerim lahko spravi s sveta katerega koli političnega konkurenta na področju Ruske federacije in/ali iz tujine.

  5. APMMB2

    Je že v fazi, ko mora biti volilna zmaga nad 100%. Če ne bo,je to veliki poraz.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Volilna farsa v Belorusiji po kremeljskih demokratičnih uzancah

Belorusi so v nedeljo, 25. februarja, odšli na parlamentarne volitve in volitve v lokalne svete. To so prve volitve v Belorusiji po politični krizi leta 2020. Volivci so izbirali 110 poslancev v spodnjem domu parlamenta in 12.000 predstavnikov lokalnih svetov. Ne glede na to, koliko ljudi se jih bo udeležilo, se bodo štele za veljavne. Te volitve sicer nikogar ne zanimajo, ker je izid znan v naprej. Je pa stanje demokracije v Belorusiji lep prikaz tistega, kar bi se zgodilo, če bi Putinova »tridnevna specialna operacija« uspela in bi Ukrajina dobila vodstvo po kremeljskih demokratičnih uzancah.

Intervju z vampirjem: Kaj je Vladimir Putin prek Tuckerja Carlsona sporočil Donaldu Trumpu

Pogovor črne ovce ameriškega novinarstva z osumljenim vojnim zločincem, ki je potekal 8. februarja letos, dobra dva tedna pred drugo obletnico ruske invazije na Ukrajino, zagotovo ne bo šel v zgodovino. Kremeljska sobana z razkošnim pohištvom, kot iz škatlice urejeni izpraševalec in predvsem nobenih neprijetnih, kaj šele kritičnih vprašanj, ki bi vznejevoljila sogovornika. Tucker Carlson ni Barbara Walters, še manj Walter Cronkite ali Larry King. Vladimir Putin se je monološko pogovarjal dobri dve uri in dosegel svoj namen – svetovni javnosti prodati pravljico o ubogih, ogroženih Rusih, ki so jih neonacisti v Ukrajini prisilili v “posebno vojaško operacijo”, da bi zaščitili svobodo, nacionalne pravice in zgodovinsko vlogo ruskega naroda. Ne glede na to, je med pogovorom vseskozi poudarjal Putin, pa je Rusija vedno pripravljena na sklenitev miru, na premirje z “režimom v Kijevu”.

Tretje leto: Kljub vsej propagandi Rusija ekonomsko trpi zaradi Putinove vojne

V soboto bosta minili dve leti od ruske invazije na Ukrajino, ki je uspela zdržati in se še vedno upira agresorski vojski. Prve prave vojaške provokacije so se sicer začele že na današji dan, le redki pa so verjeli, da se bo vseobsežni napad res zgodil. Kljub agresivni propagandi Kremlja, ki je celo nekaj zahodnjakov uspela prepričati, kako sankcije Rusiji sploh niso škodovale, celo nasprotno, ruski vsakdan še zdaleč ni idiličen. Socialne in ekonomske posledice vojne so hude; stroški za vojsko so se v dveh letih dvignili za 300 odstotkov, okoli 8 % celotnega ruskega BDP gre samo za financiranje te vojne. Najhujši udarec za Rusijo pa je več kot milijonski osip v demografiji. V zadnjih dveh letih je iz Putinovega imperija pobegnilo najmanj 800.000 Rusov. Na ukrajinski fronti jih je za vedno ostalo (ali pa so se vrnili ranjeni) okoli 300.000.

Putinova peta kolona v Ljubljani ob obletnici invazije na Ukrajino pripravlja shod v podporo Rusiji!

Ali je v naslovu prišlo do napake, sabotaže večje skupine tiskarskih škratov? Ni. Sredi Ljubljane je za soboto, 24. februarja, dva dneva po drugi obletnici vojaškega napada Ruske federacije na Ukrajino, dejansko napovedan shod s pomenljivim naslovom: “Shod ob drugi obletnici posebne vojaške operacije”. Enostavno povedano, to bo dogodek v podporo Rusiji oziroma vojni, ki jo je njen predsednik Vladimir Putin 22. februarja 2022 vsilil Ukrajini. Shoda se bo v najboljšem primeru udeležilo največ nekaj sto ljudi, vseeno pa to dokazuje, da ruska propaganda v Sloveniji deluje. Počasi prodira tudi v medije, še bolj vztrajna je na ulici. Vsak petek ob 19. uri se skupina Putinovih podpornikov zbere zraven ruskega veleposlaništva, svojih shodov nikoli ne prijavijo policiji, ki to mirno tolerira. Občasno se srečujejo tudi s predstavniki ruske ambasade. Kaj točno počnejo, ne ve nihče.

Pripravljeni na Trumpa 2.0?

Predvolilna tekma v Združenih državah Amerike vedno bolj intenzivno polni medije po vsem svetu. Deloma zaradi osnovnega bizarnega dejstva, da se v boj podajata precej starostno »iztrošena« kandidata, pri čemer s svojimi izjavami, ki kažejo na mejno opravilno sposobnost, gotovo izstopa kandidat demokratov Joe Biden, veliko razburjenja pa povzroča tudi kandidat republikancev Donald Trump s svojimi »šank« idejami in domislicami, ki lahko dodatno destabilizirajo že tako majavo globalno ureditev.

Frančiškova cerkev v kompleksni globalni realnosti

Veliki izziv miru in za mir ostaja v središču Frančiškovih prizadevanj; mir, ki poleg tega, da predstavlja osrednji cilj novega svetovnega reda, spada tudi med izobraževalne in kulturne dejavnike v dialogu med ljudmi in skupnostmi, še posebej v nasprotju z orožarsko industrijo in trgovino z orožjem. Papež Frančišek je citiral govor Pija XII. iz decembra 1944, ki poudarja “vedno jasnejšo in trdnejšo voljo: narediti to svetovno vojno, ta vsesplošni prevrat, izhodišče nove vseobsežne prenove”, sam pa se je osredotočil na “vseobsežno prenovo”, na katero je upal papež Pacelli. Tokrat namreč pogosto citiran koncept “razdrobljene tretje svetovne vojne” pomeni zaskrbljenost zaradi resne nevarnosti resničnega globalnega spopada, sposobnega opredeliti nova področja moči.

Ukrajina (2022-2024): Če zmagajo Rusi, bomo vsi revnejši in manj varni

Na Zahodu se množijo glasovi, ki so si enotni v tem, da je treba Rusiji preprečiti, da bi zmagala v vojni v Ukrajini, pa tudi glede tega, da je nujna ponovna oborožitev Zahoda. Eden teh glasov je denimo nekdanji nemški zunanji minister Joschka Fischer, ki se zavzema za vso potrebno vojaško podporo Ukrajini. V Skandinaviji, ki je bila v preteklosti podobno kot nemška stranka Zelenih znana po svojem pacifizmu, pa oblasti odkrito pripravljajo državljane na možnost oboroženega konflikta z Rusijo v dogledni prihodnosti. Ukrajinski predsednik Zelenski je nedavno v Davosu svaril svetovne voditelje, da če Rusom uspe zasesti Ukrajino, bo to privedlo do neposredne vojne med Rusijo in zvezo NATO.

Kriza SD: Koalicija je sama sebi najboljša opozicija

V vsem medijskem “spinu” okoli afere Litijska 51 se izgubljajo osnovna dejstva. In sicer, da je Dominika Švarc Pipan kot ministrica za pravosodje podpisala škodljivo pogodbo v breme proračuna Republike Slovenije. Taisto pogodbo je potrdila vlada Republike Slovenije in v roku 24 ur po podpisu pogodbe plačala kupnino iz proračunske rezerve, ki je namenjena za nujne zadeve. Z zadevo je bil več kot seznanjen minister za finance Klemen Boštjančič, pa tudi predsednik vlade ni bil brez informacij. Če bomo prišli stvarem “do dna”, potem bomo z institutom objektivne odgovornosti na koncu dejansko prišli do predsednika vlade.