Dan upora proti imperialistom, ki je trajal skoraj dva meseca

Hitlerjev pakt s Stalinom se je končal 22. junija 1941 in šele takrat se je pri nas lahko formalno začel upor komunistov proti okupatorju.

Avtor: | 30. aprila, 2024

Doživeli smo katastrofo, hujšo ko kdaj koli v svoji zgodovini, polni nacionalnih nesreč. Nad narodi Jugoslavije so zagospodarili nemški, italijanski, madžarski in bolgarski imperialisti. Slovenski narod in njegovo zemljo so razkosali in se razdelili nemški, italijanski in madžarski osvajalci.

Kdo je kriv?

Kriv je imperializem, nosilec in izvor imperialističnih vojn, imperializem, morilec nedolžnih otrok in žena, imperializem, rušilec kulture, imperializem, zatiralec in izkoriščevalec narodov, imperializem, poslednja, zato pa najbrutalnejša razvojna stopnja kapitalizma in izkoriščanja človeka po človeku.

Krivi so nemški in italijanski imperialistični grabežljivci, ko hočejo doseči z morjem prelite človeške krvi novo imperialistično razdelitev sveta in ki so na svoji zločinski poti razbojniško poteptali tudi narode Jugoslavije.

Krivi so angleški in amerikanski imperialisti, ki hočejo ohraniti svoje imperialistično gospostvo in ki za svoje koristi brezvestno žrtvujejo nevtralne male države.

Kriva je naša domača kapitalistična gospoda, ki je s svojo izkoriščevalsko, zatiralsko, koruptno in izdajalsko notranjo ter zunanjo politiko 23 let upropaščala in končno do temeljev izpodkopala obrambno silo narodov Jugoslavje.

Kaj sedaj?

V teh najtežjih trenutkih izpovedujemo, da je naša vera v našo osvoboditev globja in močnejša ko kdaj koli prej. Preteklost se je prelomila: naša domača kapitalistična gospoda, ki se je nekoč penila v nacionalističnih frazah, se je pod gospodstvom tujčeve imperialistične pete do kraja razgalila kot ogabni izdajalec brez mrvice narodnega in človeškega ponosa, brez trohice sramu. Poklonitev slovenskih veljakov italijanskim okupatorjem je zgolj logičen, čeprav gorostasno sramoten zaključek 23-letne gosposke politike.

Prav! Slovenski veljaki počno, kar jim narekuje korist njihovega žepa in razreda, toda pred našim slovenskim narodom, izdanim, ponižanim in razžaljenim, pred zasužnjenimi narodi Jugoslavije, pred vsem izmučenim in krvavečim človeštvom je prihodnost svobode, bodočnost delovnih ljudi, ki ne bo poznala eksploatacije človeka po človeku in ne zatiranja naroda po narodu.

Ta bodočnost ni več daleč: uresničila se bo na razvalinah imperalizma! Uresničila se bo prej, kakor si mislijo imperialistični gospodarji in njihovi novi sluge – judeži iz vrst slovenskih veljakov. Gospodsvo tujih imperialistov je brutalno, toda brutalno je prav zato, ker je njihov sistem kljub varljivemu videzu trhel in obsojen na smrt.

Grobarjem nemškega in italijanskega imperializma, grobarjem imperializma sploh se morajo pridružiti in se pridružujejo vse pozitivne sile slovenskega naroda. Naš glas, naša vera v osvobojenje in združitev slovenskega naroda, v slogo in enotnost, osvobodnitev in popolno samoodločbo vseh zasužnjenih narodov Jugoslavije in Balkana bosta šla od ust do ust, naše delo za socialno in nacionalno osvoboditev, za vse trenutne in končne zahteve slovenskega delavca, kmeta, intelektualca se bo razpredalo od človeka do človeka, od tovarne do tovarne, od vasi do vasi.

Naša vera v našo končno zmago je neomajna! Naša vera temelji na borbeni volji osvobodilnih sil slovenskega naroda, katerega usodo nosi bolj ko kdaj prej na svojih ramenih slovenski proletarijat; temelji na spoznanju, da je treba vse pozitivne sile slovenskega naroda združiti, hkrati pa odločno obračunati in prelomiti z izdajalskim meščanskim vodstvom.

Naša vera temelji na obstoju socialistične države – Sovjetske zveze, ki je up delovnega človeštva in zatiranim narodom vzor nacionalne svobode, enakopravnosti in pravičnosti.

Naša vera temelji na borbi mednarodnega proletariata, ki kljub začasnim porazom še nikoli v svoji zgodovini ni položil svojega orožja.

Naša vera temelji na protiimperialističnih silah delovnega ljudstva in zatiranih narodov iz vsega sveta.

Z globoko vero v končno zmago naše pravične stvari bo Slovenski poročevalec sodeloval v boju za nacionalno in socialno osvoboditev, v boju za narodno svobodo in za bratstvo med narodi, po katerem je hrepenel veliki slovenski pesnik France Prešeren, ko je zapisal:

“Žive naj vsi narodi,

ki hrepene dočakat dan

da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan,

da rojak, prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak.”

+++

Slovenski poročevalec je prvič izšel leta 1938 kot ilegalno glasilo Komunistične partije Slovenije, ki je bila kot del jugoslovanske komunistične partije v Kraljevini Jugoslaviji prepovedana zaradi svojega programa, ker je pozival k nasilni spremembi družbene ureditve, terorju, pobijanju razrednih sovražnikov ipd.. Takšna stranka bi bila danes ilegalna oziroma prepovedana tudi v Sloveniji ali katerikoli drugi demokratični in pravni državi.

Slovenski poročevalec je prvo leto izšel dvakrat, potem pa tri leta ni izhajal. Tretjič je izšel maja 1941, ko je bil kot uvodnik objavljen zgornji zapis. Z današnje, torej precejšnje zgodovinske distance je vsekakor najbolj zanimivo to, da neznani avtor oziroma avtorji, ki opozarjajo na strašno katastrofo, kakršno je pomenil napad nacistične Nemčije in njenih zaveznic na Kraljevino Jugoslavijo, katere del je bila Dravska banovina (ozemlje današnje Slovenija), še ne govorijo o uporu oziroma odporu proti okupatorju. Še več, pri naštevanju vseh možnih krivcev za agresijo sil osi na nevtralno Jugoslavijo so zelo izčrpni in ne pozabijo niti na britanske in ameriške “imperialiste”, kot tudi ne na domače kapitaliste (kasneje jih avtomatično razglasijo za “narodne izdajalce”) in ostale sovražnike delavcev in kmetom.

Takšna, na prvi pogled presenetljiva dikcija tega teksta, ki je nastal pod skrbnim očesom ustanoviteljev Protiimperialistične fronte iz znamenite Vidmarjeve vile v ljubljanski Rožni dolini, ima svojo logiko. Maja 1941, kaj šele 26. aprila 1941, ko je nastala Protiimperialistična fronta, slovenski komunisti, ki so morali kot del jugoslovanske partije zvesto slediti politiki in smernicam iz Moskve, nismo smeli direktno napadati Hitlerja oziroma nacistov, saj je takrat še vedno veljal zloglasni Pakt o nenapadanju, ki sta ga leta 1939 sklenila nemški zunanji minister Ribbentrop in njegov sovjetki kolega Molotov in ki je de facto pomenil zavezništvo med obema diktaturama, vzajemno pomoč, gospodarsko sodelovanje ter razdelitev interesnih območij. Vse do 22. junija 1941, ko se je začela operacija Barbarossa, Hitlerjev napad na Sovjetsko zvezo, slovenski komunisti niso smeli javno napadati nacistov in tega ukaza so se držali. Šele z napadom Nemčije na Sovjetsko zvezo so se stvari dramatično spremenile in posledično je lahko tudi Protiimperialistična fronta postala Osvobodilna fronta, zaradi katere imamo še danes državni praznik, imenovan Dan upora proti okupatorju.

Medtem ko so se morali v Sloveniji komunisti zaradi Stalinovega pakta z nacisti držati nazaj in ne napadati Nemcev, je bila Hitlerjeva delegacija 1. maja 1941 častna gostja na tradicionalni paradi v Moskvi.

O tem, ali je ta državni praznik v smislu svoje avtentičnosti zgodovinsko korekten ali ne, se na tem mestu ne bomo spraševali. Kot se ne bomo spraševali o tem, zakaj se slovenska “polpretekle zgodovine” ne lotimo transparentno in pošteno, brez političnih interesov in manipulacij. Citirani uvodni del 3. številke Slovenskega poročevalca, ki smo ga objavili kot avtentično pričevanje nekega zgodovinskega časa, je sam po sebi dovolj zgovoren in nekega posebnega komentarja ne potrebuje. Nenazadnje pa bi bil kakršen koli komentar hočeš nočeš že subjektiven, saj bi ponujal neko interpretacijo, iz katere lahko hitro pridemo do politizacije.

Naj zaključimo s podatkom, da je Slovenski poročevalec po maju 1941 začel izhajati bolj pogosto, sploh potem ko je postal propagandno glasilo Osvobodilne fronte (1941-1945). Po koncu vojne je postal dnevnik, saj je z nacionalizacijo nekdaj liberalnega časopisa Jutro nenadoma dobil prostore, tiskarno in vso ostalo opremo, potrebno za delovanje tiskanega dnevnika. Poročevalec je potem kot dnevnik izhajal do leta 1959, ko se je združil s tednikom Ljudska pravica in postal Delo.

77 komentarjev

  1. ren

    No, za Jožeta o prvem maju. Čakal sem na dan pred prvim majem. Imam že napisano, samo še C/P naredim.
    __________________________________

    Prvi maj, praznik dela, delavstva in delavcev! Praznik je izvorno spomin na krvave demonstracije v ameriškem Chicagu, prvega maja  leta 1886. To je mednarodni praznik, ki so ga prevzele predvsem komunistične države kot najvažnejši praznik. V Sloveniji se ga praznuje dva dneva, Janševa vlada je praznovanje skrajšala za en dan, leve vlade pa so  ga vrnile na praznovanje dveh dni. Tudi nacional socialistična Nemčija, ki je imela partijo delavev (Arbeiterpartei)  je z vsem pompom praznovala ta praznik. Za komunistične države je bil ta praznik tako pomemben, da so prirejale vojaške parade. Tudi Jugoslavija. Centralna parada je bila v Beogradu, spomnim pa se vojaških parad v Ljubljani v 50. letih. Tanki, topovi, ročno orožje.
    V Sloveniji je imela KP svoje glasilo Delo, ki je prvič izšlo 1941 in naslednja številka 1942. Po letu 1959 je  Delo postalo dnevni časopis. Torej, delo je bilo v komunizmu in nacizmu  čaščeno. Pa je res tako? Skozi navodilo komunistične partije, je sodstvo prvo – neposredno s sodbami – pokazalo, kako “čaščeno” je delo in delavci. Obsodbe so se glasile na PRISILNO delo!!! Marsikdo je bil obsojen na dolgoletno PRISILNO delo. Delo kot KAZEN!!! Tako je bilo tudi v nacionalsocialistični Nemčiji. Imel sem prijatelja, čigar oče je med vojno umrl na prisilnem delu v Nemčiji. Tudi nemški taboriščniki niso gledali v nebo, ampak delali. In na delu umirali. Najhuje je bilo v Sovjetski zvezi, v takoimenovanem raju za delavstvo, proletariat. Na milijone jih je zaradi dela pomrlo, zlasti v rudnikih zlata. Na tem delu so zdržali kvečjemu 3 mesece, potem so zaradi brutalnega dela in tempa – pomrli. V Jugoslaviji je bilo najhujše uničevalno-delovno taborišče Goli otok. Tolkli so kamenje ali težke skale prinašali na hrib in potem navzdol na isto mesto. Delo kot STRAHOTNA KAZEN!!!
    Stavka je bila orožje delavcev proti kapitalistom. V komunističnih državah so bile stavke prepovedane. Režim se je dalavcev bal, ker se je zavedal, kako jih izkoriščajo – z nizkimi plačami. Ena hujših kazni je bila prepoved dela, če si se režimu zoperstavljal. Tako je bilo v nacionalsocialistični Nemčiji in po vseh komunističnih državah, tudi v Jugoslaviji. Angeli Vode so prepovedali delati, pobrali so ji vse, tudi stanovanje in pokojnino. Poznam znanega oporečnika, 20 let ni smel delati, službo je dobil šele po letu 1990. Táko je čaščenje dela in delavcev!

    Prvega maja se bodo na Rožniku zbrali delavci. Govoril jim bo ljubljanski župan. Župan, ki pri gradnji športnega kompleksa Stožice ni plačal nekaterih podizvajalcev. Delali so zastonj! Nekateri so zaradi tega bankrotirali in delali samomore. Ljubljanskega župana ni nič sram pa tudi poslušalcev na Rožnku ni vsa leta bilo nič sram! Ploskali so mu! Ko vsaj tega ne bi delali! Po govoru bi morala zavladati smrtna tišina! Če si že kaj drugega ne upajo…!!!
    Praznovanje prvega maja je, recimo pri nas, čista hipokrizija. Na milijone delavcev je po komunističnih taboriščih umiralo zaradi kazni prisilnega dela! Od težkega dela, nezadovoljive prehrane in obleke so cepali v milijonih. Politiki in HEROJI so pa s tribun prvega maja lagali in se delali norca iz ljudi.
    Prvi maj je praznik za mobilizacijo ljudi in za obljube. Delavci politikom verjamejo. Naslednji dan jih bo pa nekaj letelo iz služb!!!
    Za ZAVEDNE ljudi to ni praznik, ampak je navaden dan, ki je po nalogu politikov dela prost dan. Zato ga izkoristijo za morje, gore (predvsem za turno smučanje), izlete in – delo na vrtu, kmetje pa na polju.
    Na predvečer prvega maja se ne kuri kresov. Kres se kuri “o kresu” – po starem slovenskem običaju – 23. junija, na predvečer rojstva Janeza Krstnika.

  2. Jože

    Ni tematike ki bi naš folk bolj razdelila kot tile prazniki – no, zlasti 27. april (pa tudi 1. maj na nek način). Saj večini dol visi, niti ne vejo natančno kaj sploh se praznuje ker je važno samo to, koliko dni bo dopusta. Ljudje so pragmatični in se ne zanimajo dosti za zgodovino in ideologijo… Tako da je res interesantno videti vse te odzive komentatorju tu na portalu. Način na katerega so se oglasili najbolj militantni komentatorju je fascinanten. Nočem se postavljat na nobeno stran. Bi pa rad na čim bolj razumljiv način poudaril da se mi zdi prostop , s katerim je portal plus “obdelal” 27.april izviren in predvsem zelo korekten. Tako da se izogiba nekemu navijanju za ene ali druge. Državčjansko vojno bi lahko v Sloveniji res že počas končali. Od medijev bi bilo to celo nujno – da nehajo podžigat in kurit ljudi. Portal plus je poleg Reporterja po mojem edini ki se tega zaveda in je profesionalen!

    • Iva PŽ

      Divide et impera!
      27. april ne more biti praznik upora slovenskega naroda, ker se takrat ni zgodil noben upor! Prvi spopad z okupatorjem (fašisti) pa se je zgodil 13. maja na Mali gori, kjer je padel vojaški vodja Tigra Danilo Zelen.
      No, “Ljubljana” (SLO) še danes časti Borisa Kidriča (in spomenik revolucije s Kardeljem), ki ga arhivi-dokazi označujejo za zločinca.

      V knjigi Prevarani sokoli (dr. Ivan Čuk in dr. Aleks Leo Vest) lahko preberemo, da je Edvard Kardelj oktobra leta 1940 v Zagrebu napovedal, “da bodo šli komunisti v oborožen odpor proti okupatorju samo, če bodo imeli možnost za revolucijo in če bo to v interesu Sovjetske zveze.”
      Opisujeta kako so komunisti za svoj revolucionarni namen izkoristili sokole, kako zlagano je bilo dolgoletno povojno pranje možganov o tem, kaj se je zgodilo na dan 27.aprila 1941, o tem, kako je komunistična Varnostna in obveščevalna služba (VOS) morila po Sloveniji in o tem, kako so po vojni sokole ukinili, zaplenili pa vse, kar so sokolska društva skozi desetletja ustvarili. Zakaj je bil Leon Štukelj (Sokoli) desetletja zamolčan?

      Zakaj so na temni strani meseca knjige Bermanov dosje, Prevarani sokoli, Tigr in Partija, Skriti spomin, … in zakaj so se pravoverni nasledniki (novi razred) spravili na dr. Jožeta Možino, ki je z novimi dejstvi (knjiga Slovenski razkol, …) razgalil NOB zgodovino KP, ki ji ni bil cilj boj proti okupatorju in svoboda naroda, ampak boj za prevzem oblasti (totalitarizem).
      Danes gledamo podobno sliko, “svobodnjaki” (razni derivati ZKS) so prevzeli vse veje oblasti, celo ustavno sodišče!
      Brez popolne resnice ni zdrave prihodnosti!

    • Iva PŽ

      Sami ste ugotovili, da je ta praznik na dan 27. aprila treba ukiniti(!), prvi maj pa praznovati le en (dela prost) dan!

    • ren

      Jože, 1. maj še pride na vrsto. Imam že napisano! Dovolj je norčevanja iz ljudi. Krepko dovolj!

    • ren

      Jože, zame so bili prvomajski dnevi vedno dnevi uživanja v gorah, v visokogorju na turnih smukah. Če je bilo lepo vreme, je bilo neznansko lepo in človek do smrti ne pozabi teh čudovitih dni. Pišeš: “Ljudje so pragmatični in se ne zanimajo dosti za zgodovino in ideologijo…” Razmišljujoči ljudje poleg gora, morja in turizma razmišljajo tudi o zgodovini in ideologiji zato, da razumejo svet okoli sebe in da razumejo, zakaj se je nekaj zgodilo.

  3. deni

    Daj ga biksat Miller saj si videti precej razgledan človek, samo a provociraš ali pa resnično misliš, da je v tej državi edini krivec SDS za vse slabo in koliko časa je bil na oblasti. Torej 8: 25 za leve nesposobneže. Ampak dovolj o tem.

    Preživeli smo zlagani praznik, zdaj je na vrsti 1. maj, ko so menda policaji streljali na delavce v Chicagu. Seveda je čisto primeren praznik, vendar so ga komunisti zlorabili do skrajnosti. Celo v Hitlerjevi Nemčiji so ga praznovali.

    Kakorkoli Slovenci ga bodo praznovali na Hrvaški obali. Roštiljali, pili in peli ter ob sodobnih nemških limuzinah jamrali, kako da je kapitalizem zloben. Seveda drži, da ni ravno najboljša oblika vladavine. V šoli so nas učili sužnjelastništvo, tlačanstvo, kapitalizem, socializem in zadnja stopnja poduhovljen komunizem, kjer bomo vsi “enaki”. Mogoče po Orvellu. Včasih v dobrih časih smo praznovali v najbljižjem gozdu s pirom v rokah.

    Potem pa sledi 25. maj, ko se ni rodil, ampak je imel tisti dan rojstni dan, preljubi gospod sabljač, ključavničar, tovariš, izvidniški narednik v avstrijski vojski v Srbiji, ruski ujetnik, gost v jurti, kjer je za zahvalo, no ja tisto pustmo stat, lumpenproletarec, baje komunist, veliki zmagovalec II. sv. vojne. ki je ustno ukazal , čimveč nasprotnikov pospraviti, maršal s poklicno šolo in končno dosmrtni predsednik. Pust je menda enkrat na leto in to v torek. Drugi pa 25. maja, ko se feni namaškarajo in plešejo užičko in kozaračko kolo.

    • Miller

      Veš kaj je zanimivo: da so se skoraj istočasno – okoli 27.apr. na dan OF zgodile po svetu “akcije” fašistov: v Rimu, v ZDA na naši ambasadi.. Saj Italijani in Američani ne vedo, da praznujemo te dni OF.
      No, razen če se je pukljasti dogovoril s svojimi frendi o akcijah, koordinirale pa so – recimo razne agencije, kjer sedijo njegovi šefi.
      Nikoli ne reci nikoli.

      Kar se tiče SDS. Na forumu še nisem prebral nek post levičarja , ki bi tako fanatično in histerično zagovarjal svoj kult in njegovega verskega vodjo, oz. bil tako občutljiv na vsako besedo o njem.

  4. Miller

    Neverjetno, kako histerično in kot v transu člani kulta SDS branijo zločine okupatorja in izdajalcev naroda.
    Sramotno.

    • Iva

      Papagajaš eno in isto, nisi sposoben razmisleka in predvsem sovražiš!

      • Miller

        Resnica ni sovraštvo.

        Resnica je tudi, da verski fanatiki vseh barv sovražite vsakogar, ki vam prinese resnico.
        Don’t kill the messenger.

  5. ren

    “Resnica nikoli ne triumfira, toda njeni nasprotniki propadejo.”

    Zorko Simčič

  6. Miller

    Danes potomci tistih, ki so izdali svoj narod in prisegli Hitlerju ter ostali naci skrajneži, ki so se zbrali v kultu SDS ter v španoviji z RKC, premetavajo kosti in podžigajo sovraštvo v narodu ter žalijo plemeniti boj proti okupatorju za potrebe volilne kampanje in prevzema oblasti.

    • jaz

      Prvič: Hitlerju so prisegli samo tisti ki so po sili razmer morali stati v četi.
      Drugič: Hitler ni masovno pobijal svojega naroda kot komunisti v Rusiji, Sloveniji in drugod.
      Tretjič: SDS ni kult, temveč stranka slovenskega naroda ki na svojem mednarodno priznanem ozemlju skrbi za svoj narod, kot skrbijo Rusi za ruskega, Poljaki za Poljskega, Turški za Turškega itd. Samo domači narodni izdajalci, ki jim ni mar ne za nataliteto temveč se bojujejo za izbris slovenskega naroda so resnični narodni izdajalci. Internacionalisti, ki jim je slovenski narod trn v peti. In ti Miller si eden izmed njih. Ščene.

      • Miller

        Cel svet VE KDO je zmagal: Američani, Angleži, Stalinova Rdeča armada, Titova junaška vojska in partizani od Francije, Italije, Belgije, nad naci klerofašističnim zlom in njihovim pomagačem – domačimi izdajalci – kvizlingi.

        • jaz

          @Miller, …cel svet ve kdo je zmagal….ko je moj oče PROSTOVOLJNO odšel v partizane, in ko po ccfa 14 dneh niso imeli niti enega kosa orožja so se ob prvi Nemški hajki razbežali po gozdu, kar je bilo logično. …ker, kakor Ukrajinci ko jim ne dobavljajo orožja amerikanerji so čisto navadne tarče,… takšni so bili partizani, ker preprosto ni bilo kje vzeti orožja da ne govorim o municiji kot potrošni robi. Toliko! Seveda pa so po zmagi zaveznikov slovesno vkorakali s praznimi “flintami” v Ljubljano kot zmagovalci druge svetovne vojne. …Poražena pa je bila Narodno Osvobodilna Vojska slovenskega naroda, ko se je šele tedaj zavedla da so v resnici zmagaliStalinovi kolaboranti s kvizlingom Kardeljem na čelu v Leninovo suženjstvo….ki žal traja še danes.

      • Tomaž

        prvič: pravi Slovenci nikoli ne bi prisegli zvestobo Hitlerju,prisegli so izdajalci,ovaduhi in RKC.
        drugič: Hitler je pobil 75% svoje lastne moške populacije z obljubo o veliki Nemčiji.
        Kje živiš,se vprašaj in kje bi živel če…….

        • ren

          Tomažek, ne gre ti zgodovina. Sprijazni se… Ali pa študiraj!!!

          Ne piši partijskih floskul, jih dovolj poznamo.

    • ren

      Še enkrat tole: Vojaška prisega je resna stvar. Napisana mora biti eksaktno in konkretno. Kje je v prisegi imenovan Hitler in kje SS! Ne zavajaj!
      ________________________

      Še enkrat preberi moj c/p z naslovom Domobranska prisega.

    • Halobp

      Mile ….mile,

      demokracija proletariata,zate samo kurcovec, sej ne znam več pisati …kumrovec.

      A si ti pogledal samo malo čez na goriško mejo, čez. mal h tortelinom, koliko strank imajo…. leve, desne, RKC…..
      Pa skupaj živijo, 25. so imeli dan zmage … nad kom?
      Pa vseglih skupaj živijo, kaj tebi ni leta 2024 če jasno ?

      Kamlu bo majnca, koliko rdečih zastav je po italijanskih hribih, kar nekaj.
      Želim ti povedati, da bodi strpen državljan in se nauči sprejemati tudi drugače misleče, temu se reče DEMOKRACIJA!!
      Razbiram, prebiram te, tebi se je res čas ustavu, a ti še vedno zjutraj ”za domovino, z unim naprej” ?
      Če že je tako, potem te obveščam, da prihajajo EU volitve in naredi en vzajemno sožitni korak in pojdi z eno kanto BELE barve osvežit napis na Sabotin, s tem, da ga po toliko letih lahko mal obrneš iz tito v Toti, tudi to je mednarodna DEMOKRACIJA! 🙂
      Zelo je razvidno, da je bil tvoj oče jugoslovanski carinik in potemtakem je čutiti izpod tvoje tipkovnice eno veliko pogrešanje !
      Vljudno te pa prosim, da TIGROVCE IN TAPRAVE PARTIZANE (katere je dal tvoj jožek pa lj. mačak ostraniti, da jim niso delali sence) PUSTI NA MIRU!!!
      Ne izkoriščaj NJIH za tvoje mentalne pohode!!
      Lepo nedeljo ti želim 😉

      • Kugy

        Halop resnica boli, zato toliko agresije. Podrla se jim je trhla njihova resnica, zato že ves čas iskoriščaji narod, predvsem pa patizanske borce, ki so kmalu postali ujetniki kom. poltkomisarjev. Starši primitivcev, ki se oglasajo, niso bili v partizanih in njihovi sinovi nimajo pojma kaj se je dogajalo. Žalostno, da za politične intirese izkorišcajo upor se posebej primorskih rodoljubov. Med njimi tudi moje družine in očeta. Odlično ste razložili cariniku.

    • Iva PŽ

      Papagajaš eno in isto, nisi sposoben razmisleka in predvsem sovražiš!

      Iz spodaj citiranega prispevka Domobranska prisega (ren) je razvidno,
      da domobranska prisega ni prisega zvestobe Hitlerju ali Nemčiji, je le obljuba skupnega boja proti komunističnemu nasilju v Sloveniji. Ne za Nemčijo in njene vojaške ali politične cilje, ampak za “slovensko domovino.
      Povelje je domobransko vodstvo dalo na zahtevo in grožnjo Nemcev. Takšna, večkratno ukazana prisega nima pravne veljave niti za posameznika niti za vojaško enoto.

      Zgodovinar dr. B. Mlakar (knjiga Domobranstvo na Slovenskem), je kar 10 let raziskoval tragedijo v Cerknem, pozimi leta 1944 (knjiga), kjer je bilo v napadu Nemcev ubitih okoli 50 partizanov (polovica je bilo tečajnikov partijske šole), ne po krivdi “domobrancev” , ampak zaradi vodstva partijske šole, ki ni poskrbelo niti za stražo! Krivdo so prevalili na verne domačine! Vosovci so 3. februarja 1944 v Cerknem in okoliških vaseh prijeli petnajst ljudi in jih ves dan zasliševali. Zvečer so jih zvezali, »obsodili« na smrt in jih nato posamezno vodili k breznu na Lajšah in vsakega ustrelili v tilnik!
      Vosovci so v Trstu marca 1944 likvidirali sestro Pina Tomažiča D. Tomažič, njenega moža politika krščanskega socialca dr. S. Vuka in prijatelja dr. Zajca, ki so se odpravljali v partizane, krivdo pa so prevalili na domobrance (M. Brecelj, Anatomija političnega zločina, 2016).

      Miler, čas je da vklopiš možgane!

      • DRAGO

        Ja, Iva in letos smo ob osemdeseti obletnici 10.marca na tržaškem pokopališču imeli spominsko slovesnost poboja treh domoljubov. Danica celo iz levo orientirane družine. Njihov morilec nekam s strahom še vedno pred sežanski sodiščem in čaka na sojene nekje v prihodnosti.

    • DRAGO

      Miller saj tudi tvoje kosti bodo premetavali samo ne v breznih, ampak na pokopališču, tako kot so vedno naši kulturni SLO delali. Zato do takrat se zavzemaj da bodo ene in druge na pokopališču.

  7. deni

    Res da je današnja tema Upor proti okupatorju. Vendar Slovenci na Italijanski strani niso imeli pojma o dogodkih v Vidmarjevi vili. Mama je na primer živela točno na meji med Jugoslavijo in Italijo. Hiša v Italiji, štala v Kraljevini Jugoslaviji. Da se vrnem malo nazaj. Se pravi Rapalska meja je potekala vmes in je še dandanes mejnik na hiši.

    Da bom iz prve roke. Mama ki šteje že v sto let se še vedno spomne življenja izpred 80 in več let. V glavnem Italijani niso bili slabi. Kot hudič križa so se bali Financarjev zaradi kontrabanta. Fašisti so bili redni “gostje”. Na vprašanje, zakaj so fašisti so odgovarjali, da po sili razmer. Se pravi zaradi službe itd. V glavnem se jih niso bali, ker so bili normalni ljudje. Kakor po vojni nekateri komunisti, zaradi raznih ugodnosti.

    Vendar so sodelovali s partizani. Njena sestra, bratje aktivni borci. Ampak zanimivo, da klub vsemu niso imeli problemov z Italijani. Nemce po 43. pa tudi ni zelo zanimala nekdanja meja. Pred več leti ji kakor udeleženki NOB ni pripadal noben dodatek. Je bila premlada. Potem so ji nekaj dali, vendar se ni hotela vpisati v ZB in so ji naknadno vzeli dodatek. Medtem pa scartana mularija dobiva borčevske pokojnine po dedkih itd.

    Tako, da naj si 27. april komunistični potuhnjenci nekam vtaknejo. Edino pravo komunistko Angelo Vode pa so do smrti poniževali.

    • ren

      Deni, k tvojemu zadnjemu odstavku:
      Arthur Köstler: »Partija pozna samo en zločin: ODKLON OD NJENE LINIJE in samo eno kazen: SMRT«(Sončni mrk)

      Angelo Vode so šikanirali od leta 1939 (zaradi pakta Hitler-Stalin, ki se mu je edina uprla) do leta 1985, ko se je izstradala do smrti. Vzeli so ji popolnoma vse. Tudi pokojnino.

  8. mario

    Komunisti so prvi paktirali s Hitlerjem in mu obljubili zvestobo, to je resnica, za katero en Mile noče slišati.

    • Miller

      Pokaži dokument – resnico, kjer so PRISEGLI, da bodo dali življenja za Hitlerja in SS.
      Čakam…

      • ren

        DOMOBRANSKA PRISEGA

        Avtor Urednik 30 maja 2016 Objavljeno v: Kaj je treba vedeti

        Prisega je slovesna obljuba, da bo kdo drugemu ali za drugega nekaj storil, dopustil ali trpel. Gre za enostranski pravni posel, za enostransko izjavo volje v korist drugega brez nasprotne obveznosti. Zato je svoboda in prostovoljnost izjave podvržena najstrožjim merilom, ko gre za presojo pravne veljavnosti prisege.
        Prisego je treba razumeti tako, kakor jo je razumel tisti, ki se je z njo obremenil. Brez pomena je, kako jo razume oni, v katerega korist je dana, ali kako jo razumejo drugi. Če pa je o vsebini prisege dvom, je treba upoštevati tisto razlago, ki izjavitelja najmanj obremenjuje, ki mu nalaga najmanjšo obveznost.

        Množična prisega urejenih vojaških enot in prostovoljnost sta nasprotna pojma. Tudi domobranci na prisego niso prišli prostovoljno, ampak po vojaškem ukazu kot vojaška enota. Na povelje so dvignili roke in po diktatu so izgovarjali besedilo prisege. Povelje je domobransko vodstvo dalo na zahtevo in grožnjo Nemcev. Takšna, večkratno ukazana prisega nima pravne veljave niti za posameznika niti za vojaško enoto.

        Domobranska prisega tudi vsebinsko ni bila veljavna, ker ni bila dana določeni osebi, ampak “svojim nadrejenim”, to je nedoločenemu številu neimenovanih oseb. Ni bila usmerjena proti partizanom in osvobodilnemu boju, ampak izrecno le “proti komunizmu in njegovim zaveznikom”. “Zavezniki” so po tedanji terminologiji bili zlasti krščanski socialisti, levi del sokolov in skupina slovenskih kulturnikov. Zahodni zavezniki Francija, Anglija in Združene države Amerike niso bili zavezniki komunistov, ampak države Jugoslavije, katere komunisti niso priznavali.
        Prisegel je zlasti del domobranskih posadk iz Ljubljane in bližnje okolice, nihče pa od Gorenjskih domobrancev in Primorske varnostne straže. Prisegli tudi niso domobranski častniki, ker jih je že vezala prisega Jugoslaviji.

        Domobranska prisega ni prisega zvestobe Hitlerju ali Nemčiji. Je le obljuba skupnega boja proti komunističnemu nasilju v Sloveniji. Ne za Nemčijo in njene vojaške ali politične cilje, ampak le za “slovensko domovino”. Po določbi Haaških vojnih konvencij iz leta 1907 gre za pravno dovoljeno izjavo lojalnosti do okupatorske sile, ki je dala orožje. Z nastankom Slovenske narodne vojske 3. maja 1945 je izjava lojalnosti prenehala veljati.

        Izjava, da se bodo “bojevali v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje velike Nemčije”, jasno pove, da domobranci niso del nemške oborožene sile, ampak samostojna domača, tj. slovenska oborožena enota. Določno pove, da gre za dve različni oboroženi sili pod dvema različnima poveljnikoma.

        _____________________________________

        DOMOBRANSKA PRISEGA

        Boris Mlakar

        Besdilo je bilo prebrano kot predavanje na 27. zborovanju slovenskih zgodovinarjev in objavljeno v priložnostnem zborniku. V prejšnji številki je bilo v kazalu že najavljeno, potem iz tehničnih razlogov ne tiskano. Avtorjem in bralcem se zato opravičujemo.

        Konec marca ali v prvih dneh aprila 1944 je prišlo na naslov Organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva s strani štaba generala Erwina Roesenerja obvestilo, da bodo pripadniki domobranstva v kratkem morali položiti prisego. Obenem je poveljnik domobranskega štaba podpolk. Franc Krener prejel tudi že prvi predlog besedila prisege. Besedilo je sestavil na Roesenerjevo zahtevo nemški propagandist, podčastnik SS Franz Wolf, z nekaterimi popravki je vanj posegel sicer tudi sam general. Besedilo, ki ga je domobranskemu štabu predlagal Roesener, se v arhivskih virih žal ni ohranilo, ostaja pa izpričano dejstvo, da je v štabu povzročilo veliko vznemirjenje in nejevoljo, kajti sestavljeno naj bi bilo v izrazitem nacističnem duhu, poudarjalo naj bi le dolžnosti domobranstva, ne pa tudi njegovih pravic, zavezovalo naj bi ga k nečemu, kar ni bila njegova naloga, povrhu vsega pa naj bi bilo tudi »zgrešeno« z vidika mednarodnega vojnega prava. Ob tem gre poudariti dejstvo, da tedaj – to je pol leta po svoji ustanovitvi – domobranstvo v Ljubljanski pokrajini še ni imelo svojega statuta oziroma izdanih osnovnih uredb, ki bi uradno in dokončno določale njegov pravni status, njegove pravice in dolžnosti; za domobransko in tudi ilegalno protirevolucionarno vodstvo je bilo posebej pomembno, da se v takem statutu določi njegova izvorna individualnost, ki se je nedvoumno kazala v vzorčni logiki njegovega nastanka, ne glede na to, daje Roesener domobranstvo vključil v sistem nemške policije. V prizadevanju za omenjeni statut je torej šlo le še za to, da se ta posebna individualnost pravno razglasi in da se konkretizirajo osnovne naloge in načini uporabe Slovenskega domobranstva. Šlo je tudi za večjo oziroma manjšo stopnjo avtonomije, samostojnosti in svobode akcije v protipartizanskem bojevanju v odnosu do nemških oblasti, konkretno tudi za to, ali ima domobranstvo slovensko ali nemško poveljstvo; kodificirane naj bi bile tudi pravice in dolžnosti domobrancev kot posameznikov ipd. Čeprav je praksa sama že od oktobra 1943 precej teh vprašanj razrešila, pa kljub resnim prizadevanjem domobransko in protirevolucionarno vodstvo nikakor nista mogli doseči zaželenega statuta.

        Ob zahtevi, da domobranci položijo prisego, ob dejstvu, da statuta še ni bilo ter ob siceršnjem prizadevanju generala Roesenerja pozimi 1944, da zmanjša pomen domobranskega štaba ter omeji samostojnost domobranstva v celoti, je Organizacijski štab presodil, da je glede na samoumevni negativni moralni in politični kontekst same prisege potrebno v zameno doseči odobritev statuta ter predvsem bistveno »ugodnejše« besedilo prisege, ki naj se kot sestavni del smiselno vnese v statut, če se že prisegi ni mogoče izogniti. V prisegi naj se odražata samostojnost in individualnost Slovenskega domobranstva, obenem pa naj v njej pridejo do izraza tudi vse obljube, ki so jih nemške oblasti dajale slovenskim organizatorjem septembra in oktobra 1943, npr. slovensko poveljstvo, slovenski jezik, zastava ter predvsem svoboda akcije proti komunistom. Brez dodeljenega statuta po mnenju domobranskega štaba ni mogoče zahtevati prisege od domobrancev. Omenjeno zahtevo je po nekajdnevnem oklevanju in pogovorih v dopisu nemškemu štabu odločno izrazil podpolk. Krener. Glede same prisege je zahteval naslednje besedilo:

        »Prisegam pri vsemogočnem Bogu na slovensko zastavo in na slovenski narod, da bom hraber, svojim nadrejenim zvest in poslušen, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, proti komunističnim banditom na slovenskem ozemlju svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!«

        DOMOBRANSKA PRISEGA
        Avtor NA 29 marca 1995 Objavljeno v: Zaveza, Številka 16, Dogajanja in dognanja
        Boris Mlakar

        Besdilo je bilo prebrano kot predavanje na 27. zborovanju slovenskih zgodovinarjev in objavljeno v priložnostnem zborniku. V prejšnji številki je bilo v kazalu že najavljeno, potem iz tehničnih razlogov ne tiskano. Avtorjem in bralcem se zato opravičujemo.

        Konec marca ali v prvih dneh aprila 1944 je prišlo na naslov Organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva s strani štaba generala Erwina Roesenerja obvestilo, da bodo pripadniki domobranstva v kratkem morali položiti prisego. Obenem je poveljnik domobranskega štaba podpolk. Franc Krener prejel tudi že prvi predlog besedila prisege. Besedilo je sestavil na Roesenerjevo zahtevo nemški propagandist, podčastnik SS Franz Wolf, z nekaterimi popravki je vanj posegel sicer tudi sam general. Besedilo, ki ga je domobranskemu štabu predlagal Roesener, se v arhivskih virih žal ni ohranilo, ostaja pa izpričano dejstvo, da je v štabu povzročilo veliko vznemirjenje in nejevoljo, kajti sestavljeno naj bi bilo v izrazitem nacističnem duhu, poudarjalo naj bi le dolžnosti domobranstva, ne pa tudi njegovih pravic, zavezovalo naj bi ga k nečemu, kar ni bila njegova naloga, povrhu vsega pa naj bi bilo tudi »zgrešeno« z vidika mednarodnega vojnega prava. Ob tem gre poudariti dejstvo, da tedaj – to je pol leta po svoji ustanovitvi – domobranstvo v Ljubljanski pokrajini še ni imelo svojega statuta oziroma izdanih osnovnih uredb, ki bi uradno in dokončno določale njegov pravni status, njegove pravice in dolžnosti; za domobransko in tudi ilegalno protirevolucionarno vodstvo je bilo posebej pomembno, da se v takem statutu določi njegova izvorna individualnost, ki se je nedvoumno kazala v vzorčni logiki njegovega nastanka, ne glede na to, daje Roesener domobranstvo vključil v sistem nemške policije. V prizadevanju za omenjeni statut je torej šlo le še za to, da se ta posebna individualnost pravno razglasi in da se konkretizirajo osnovne naloge in načini uporabe Slovenskega domobranstva. Šlo je tudi za večjo oziroma manjšo stopnjo avtonomije, samostojnosti in svobode akcije v protipartizanskem bojevanju v odnosu do nemških oblasti, konkretno tudi za to, ali ima domobranstvo slovensko ali nemško poveljstvo; kodificirane naj bi bile tudi pravice in dolžnosti domobrancev kot posameznikov ipd. Čeprav je praksa sama že od oktobra 1943 precej teh vprašanj razrešila, pa kljub resnim prizadevanjem domobransko in protirevolucionarno vodstvo nikakor nista mogli doseči zaželenega statuta.

        Ob zahtevi, da domobranci položijo prisego, ob dejstvu, da statuta še ni bilo ter ob siceršnjem prizadevanju generala Roesenerja pozimi 1944, da zmanjša pomen domobranskega štaba ter omeji samostojnost domobranstva v celoti, je Organizacijski štab presodil, da je glede na samoumevni negativni moralni in politični kontekst same prisege potrebno v zameno doseči odobritev statuta ter predvsem bistveno »ugodnejše« besedilo prisege, ki naj se kot sestavni del smiselno vnese v statut, če se že prisegi ni mogoče izogniti. V prisegi naj se odražata samostojnost in individualnost Slovenskega domobranstva, obenem pa naj v njej pridejo do izraza tudi vse obljube, ki so jih nemške oblasti dajale slovenskim organizatorjem septembra in oktobra 1943, npr. slovensko poveljstvo, slovenski jezik, zastava ter predvsem svoboda akcije proti komunistom. Brez dodeljenega statuta po mnenju domobranskega štaba ni mogoče zahtevati prisege od domobrancev. Omenjeno zahtevo je po nekajdnevnem oklevanju in pogovorih v dopisu nemškemu štabu odločno izrazil podpolk. Krener. Glede same prisege je zahteval naslednje besedilo:

        »Prisegam pri vsemogočnem Bogu na slovensko zastavo in na slovenski narod, da bom hraber, svojim nadrejenim zvest in poslušen, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, proti komunističnim banditom na slovenskem ozemlju svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!«

        DOMOBRANSKA PRISEGA
        Avtor NA 29 marca 1995 Objavljeno v: Zaveza, Številka 16, Dogajanja in dognanja
        Boris Mlakar

        Besdilo je bilo prebrano kot predavanje na 27. zborovanju slovenskih zgodovinarjev in objavljeno v priložnostnem zborniku. V prejšnji številki je bilo v kazalu že najavljeno, potem iz tehničnih razlogov ne tiskano. Avtorjem in bralcem se zato opravičujemo.

        Konec marca ali v prvih dneh aprila 1944 je prišlo na naslov Organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva s strani štaba generala Erwina Roesenerja obvestilo, da bodo pripadniki domobranstva v kratkem morali položiti prisego. Obenem je poveljnik domobranskega štaba podpolk. Franc Krener prejel tudi že prvi predlog besedila prisege. Besedilo je sestavil na Roesenerjevo zahtevo nemški propagandist, podčastnik SS Franz Wolf, z nekaterimi popravki je vanj posegel sicer tudi sam general. Besedilo, ki ga je domobranskemu štabu predlagal Roesener, se v arhivskih virih žal ni ohranilo, ostaja pa izpričano dejstvo, da je v štabu povzročilo veliko vznemirjenje in nejevoljo, kajti sestavljeno naj bi bilo v izrazitem nacističnem duhu, poudarjalo naj bi le dolžnosti domobranstva, ne pa tudi njegovih pravic, zavezovalo naj bi ga k nečemu, kar ni bila njegova naloga, povrhu vsega pa naj bi bilo tudi »zgrešeno« z vidika mednarodnega vojnega prava. Ob tem gre poudariti dejstvo, da tedaj – to je pol leta po svoji ustanovitvi – domobranstvo v Ljubljanski pokrajini še ni imelo svojega statuta oziroma izdanih osnovnih uredb, ki bi uradno in dokončno določale njegov pravni status, njegove pravice in dolžnosti; za domobransko in tudi ilegalno protirevolucionarno vodstvo je bilo posebej pomembno, da se v takem statutu določi njegova izvorna individualnost, ki se je nedvoumno kazala v vzorčni logiki njegovega nastanka, ne glede na to, daje Roesener domobranstvo vključil v sistem nemške policije. V prizadevanju za omenjeni statut je torej šlo le še za to, da se ta posebna individualnost pravno razglasi in da se konkretizirajo osnovne naloge in načini uporabe Slovenskega domobranstva. Šlo je tudi za večjo oziroma manjšo stopnjo avtonomije, samostojnosti in svobode akcije v protipartizanskem bojevanju v odnosu do nemških oblasti, konkretno tudi za to, ali ima domobranstvo slovensko ali nemško poveljstvo; kodificirane naj bi bile tudi pravice in dolžnosti domobrancev kot posameznikov ipd. Čeprav je praksa sama že od oktobra 1943 precej teh vprašanj razrešila, pa kljub resnim prizadevanjem domobransko in protirevolucionarno vodstvo nikakor nista mogli doseči zaželenega statuta.

        Ob zahtevi, da domobranci položijo prisego, ob dejstvu, da statuta še ni bilo ter ob siceršnjem prizadevanju generala Roesenerja pozimi 1944, da zmanjša pomen domobranskega štaba ter omeji samostojnost domobranstva v celoti, je Organizacijski štab presodil, da je glede na samoumevni negativni moralni in politični kontekst same prisege potrebno v zameno doseči odobritev statuta ter predvsem bistveno »ugodnejše« besedilo prisege, ki naj se kot sestavni del smiselno vnese v statut, če se že prisegi ni mogoče izogniti. V prisegi naj se odražata samostojnost in individualnost Slovenskega domobranstva, obenem pa naj v njej pridejo do izraza tudi vse obljube, ki so jih nemške oblasti dajale slovenskim organizatorjem septembra in oktobra 1943, npr. slovensko poveljstvo, slovenski jezik, zastava ter predvsem svoboda akcije proti komunistom. Brez dodeljenega statuta po mnenju domobranskega štaba ni mogoče zahtevati prisege od domobrancev. Omenjeno zahtevo je po nekajdnevnem oklevanju in pogovorih v dopisu nemškemu štabu odločno izrazil podpolk. Krener. Glede same prisege je zahteval naslednje besedilo:

        »Prisegam pri vsemogočnem Bogu na slovensko zastavo in na slovenski narod, da bom hraber, svojim nadrejenim zvest in poslušen, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, proti komunističnim banditom na slovenskem ozemlju svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!«

        DOMOBRANSKA PRISEGA
        Avtor NA 29 marca 1995 Objavljeno v: Zaveza, Številka 16, Dogajanja in dognanja
        Boris Mlakar

        Besdilo je bilo prebrano kot predavanje na 27. zborovanju slovenskih zgodovinarjev in objavljeno v priložnostnem zborniku. V prejšnji številki je bilo v kazalu že najavljeno, potem iz tehničnih razlogov ne tiskano. Avtorjem in bralcem se zato opravičujemo.

        Konec marca ali v prvih dneh aprila 1944 je prišlo na naslov Organizacijskega štaba Slovenskega domobranstva s strani štaba generala Erwina Roesenerja obvestilo, da bodo pripadniki domobranstva v kratkem morali položiti prisego. Obenem je poveljnik domobranskega štaba podpolk. Franc Krener prejel tudi že prvi predlog besedila prisege. Besedilo je sestavil na Roesenerjevo zahtevo nemški propagandist, podčastnik SS Franz Wolf, z nekaterimi popravki je vanj posegel sicer tudi sam general. Besedilo, ki ga je domobranskemu štabu predlagal Roesener, se v arhivskih virih žal ni ohranilo, ostaja pa izpričano dejstvo, da je v štabu povzročilo veliko vznemirjenje in nejevoljo, kajti sestavljeno naj bi bilo v izrazitem nacističnem duhu, poudarjalo naj bi le dolžnosti domobranstva, ne pa tudi njegovih pravic, zavezovalo naj bi ga k nečemu, kar ni bila njegova naloga, povrhu vsega pa naj bi bilo tudi »zgrešeno« z vidika mednarodnega vojnega prava. Ob tem gre poudariti dejstvo, da tedaj – to je pol leta po svoji ustanovitvi – domobranstvo v Ljubljanski pokrajini še ni imelo svojega statuta oziroma izdanih osnovnih uredb, ki bi uradno in dokončno določale njegov pravni status, njegove pravice in dolžnosti; za domobransko in tudi ilegalno protirevolucionarno vodstvo je bilo posebej pomembno, da se v takem statutu določi njegova izvorna individualnost, ki se je nedvoumno kazala v vzorčni logiki njegovega nastanka, ne glede na to, daje Roesener domobranstvo vključil v sistem nemške policije. V prizadevanju za omenjeni statut je torej šlo le še za to, da se ta posebna individualnost pravno razglasi in da se konkretizirajo osnovne naloge in načini uporabe Slovenskega domobranstva. Šlo je tudi za večjo oziroma manjšo stopnjo avtonomije, samostojnosti in svobode akcije v protipartizanskem bojevanju v odnosu do nemških oblasti, konkretno tudi za to, ali ima domobranstvo slovensko ali nemško poveljstvo; kodificirane naj bi bile tudi pravice in dolžnosti domobrancev kot posameznikov ipd. Čeprav je praksa sama že od oktobra 1943 precej teh vprašanj razrešila, pa kljub resnim prizadevanjem domobransko in protirevolucionarno vodstvo nikakor nista mogli doseči zaželenega statuta.

        Ob zahtevi, da domobranci položijo prisego, ob dejstvu, da statuta še ni bilo ter ob siceršnjem prizadevanju generala Roesenerja pozimi 1944, da zmanjša pomen domobranskega štaba ter omeji samostojnost domobranstva v celoti, je Organizacijski štab presodil, da je glede na samoumevni negativni moralni in politični kontekst same prisege potrebno v zameno doseči odobritev statuta ter predvsem bistveno »ugodnejše« besedilo prisege, ki naj se kot sestavni del smiselno vnese v statut, če se že prisegi ni mogoče izogniti. V prisegi naj se odražata samostojnost in individualnost Slovenskega domobranstva, obenem pa naj v njej pridejo do izraza tudi vse obljube, ki so jih nemške oblasti dajale slovenskim organizatorjem septembra in oktobra 1943, npr. slovensko poveljstvo, slovenski jezik, zastava ter predvsem svoboda akcije proti komunistom. Brez dodeljenega statuta po mnenju domobranskega štaba ni mogoče zahtevati prisege od domobrancev. Omenjeno zahtevo je po nekajdnevnem oklevanju in pogovorih v dopisu nemškemu štabu odločno izrazil podpolk. Krener. Glede same prisege je zahteval naslednje besedilo:

        »Prisegam pri vsemogočnem Bogu na slovensko zastavo in na slovenski narod, da bom hraber, svojim nadrejenim zvest in poslušen, da bom v skupnem boju z nemško oboroženo silo, stoječo pod poveljstvom vodje Velike Nemčije, proti komunističnim banditom na slovenskem ozemlju svoje dolžnosti vestno izpolnjeval za slovensko domovino kot del svobodne Evrope. Za ta boj sem pripravljen žrtvovati svoje življenje. Tako mi Bog pomagaj!«

        • ren

          Uf Se opravičujem! Drufi del se pojavi še enkrat. Izgleda, da sem pri drugem delu še enkrat pritisnil Copy/paste.
          Škoda, ker se na tem forumu po oddaji ne da popravljati tekstov!!!

    • Hubert

      Ja to drži, ampak po po 22. juniju ta pakt prekinili tako da za razliko od domobrancev so se vsaj od tedaj dalje upirali okupatorjem.

      • ren

        Še eden, ki ne ve, proti komu so se borili domobranci. Ne piši, če pojma nimaš!!! Po 80 letih pa vendar lahko zahtevamo ZNANJE!!!

  9. Miller

    Konec koncev, WW2 je končana, in VEMO, kdo je ZMAGAL
    Pika !
    NOB YU pod vodstvom Tita, je bila del zavezniške vojske in je svetovno priznana !
    Pika !
    Kdor veka za pobitimi izdajalci slovenskega naroda, naj si prikliče v spomin njihovo prisego, v kateri prisegajo, da bo ZA Hitlerja in SS, dali tudi svoje življenje.
    IN SO !
    Kaj se zdaj repenčite in premetavate kosti.
    So prisegli in dobili, kar so prisegli.
    Zasluženo !

    • Iva PŽ

      Si funkcionalno nepismen osebek.
      Zakaj se skrivaš pod anonimnim imenom, če si tako ponosen na zgoraj napisano?

      »Brezbrižnost je takšen greh kot zločin, kajti brezbrižnost okuži in uniči tisto, kar je v ljudeh dobrega.«

      • Miller

        Pred Bogom in požegnani od škofa Rožmana, so PRISEGLI, da bodo dali za Hitlerja in SS svoja življenja.
        Kaj ti ni jasno ?

        Jasno je to, da s premetavanjem kosti in sejanjem razdora in sovraštva v narodu, SDS kult lovi politične točke.
        To je jasno.

        • jaz

          Miller, tudi ti bi postal domobranec če bi ti kar tako na lepe oči ugrabili tvojo mamo, jo odpeljali v hosto in ubili. Ko je odšla njena hči iskat mamo, so ji rekli da jo peljejo k njej. Nato pa so ubili še njo. In njun greh? Le gostilno so imeli in postregli vsakemu gostu kot se spodobi. In sin oziroma brat? A misliš da je odšel v partizane? Narodno osvobodilno vojsko? Kastrirano od komunistov? Velik je greh domačih izdajalcev stalinistovih kolaborantov. Zaplodili so domobranstvo ter jih nato pobijali s celimi družinami vred. Tega ne zmoreš doumeti kajneda?

    • Rokovnjac

      Za tisto prisego je odgovornih nekaj ljubljanskih srajc,ki boja niso nikoli videli.Tapravi domobranci,so branili slovenske domove po dezelju od hostarjev,ki so ktadli najvec hrano in pobijali nedolzne ljudi.Toliko v vednost mlinarju!

      • Miller

        To misliš na enote “Črno roko”, domobrance pod SSom, ki so se izdajali za partizane, hodili po vaseh, kradli in počeli zločine nad slovenskim narodom, ki jih je okupator in Cerkev pripisovala partizanom.

      • Hubert

        Jaz mislim da je bila ta prisega sramotna in da bi bilo za današnjo desnico ali kogarkoli že bolje, da to pusti pri miru in ne pogreba. Amerikanci pravijo: Ko si v luknji, ne koplji (ker se boš samo še bolj zakopal). Belčki so ga polomili med vojno, komiji so ga polomili takoj po vojni ko so pobijali vse po prek. A si niso zdaj “kvit”?

      • Stanislav Kac

        Torej so se domobranci skupaj z Nemci in Italijani borili proti okupatorju. To sedaj razumem. Ne razumem pa kdo je bil okupator? Očitno Američani, Angleži, Francozi, Rusi, partizani….

    • tohuvabohu

      Hehe, štiri leta ste se potikali po hosti, izgubili vse bitke, poklali nekaj tisoč golorokih Slovencev, potem ste pa kar zmagali …

    • ren

      Vojaška prisega je resna stvar. Napisana mora biti eksaktno in konkretno. Kje je v prisegi imenovan Hitler in kje SS! Ne zavajaj!

    • miro

      Zmagali so vojni dobičkarji. Kot vedno. Raja pa nastrada. Kot vedno.

  10. ren

    REGENT PAVLE KARAĐORĐEVIĆ – SPORAZUM S HITLERJEM

    V bistvu se imamo na Balkanu za vojne strahote zahvaliti predvsem Angležem. Prinz regent Pavel je namreč po podrobni proučitvi situacije, v kateri se je nahajala Jugoslavija, po dolgih pogajanjih, ki so Hitlerju jemali živce, podpisal takozvani “trojni pakt” s katerim je Jugoslavija dobila status, podoben statusu Švice. Ker so bile ugodnosti, ki jih je izboril regent Pavel tako velike, je Hitler zahteval, da ostane vsebina pakta skrivnost. Angleška obveščevalna služba je naščuvala četniške oficirje, ki so sicer vedeli, da Jugoslavija v vojni s silami osi ne more obstati, da so izvedli puč, odstavili regenta in nastavili mladoletnega kralja Petra. Od tam naprej je šlo vse samo navzdol v mednacionalno in ideološko klanje. Partija nima pri tem nič, ji je pa odgovarjalo, da država razpade. Zato do napada Nemcev na Rusijo, komunisti niso razmišljali o oboroženem odporu, ampak le o rušenju države. Naj se vrnem k paktu, ki je zagotavljal: ozemeljsko celovitost, politično in vojaško nevtralnost, izključeval vsak prevoz vojaških sil preko ozemlja Jugoslavije in še nekaj manj pomembnih ugodnosti. V primerjavi s podporo, ki jo je Jugoslaviji lahko dajala Anglija, je bilo to veliko. Vse skupaj je dajalo državi tudi čas, ki ga pa zaradi četniške nestrpnosti do Hrvatov in vojaške domišljavosti oficirjev, ni izkoristila. Na srbskih spletnih straneh je vsebina trojnega pakta objavljena.

    Kraljeva vlada je res podpisala dokument z nacistično Nemčijo v katerem ni nobenega člena o kakšnem pristopu k trojnemu paktu. Člen so si za povojne potrebe izmislili komunistični zgodovinopisci. S podpisanim protokolom se je Nemčija zavezala k spoštovanju nedotakljivosti jugoslovanskih meja in nevtralnosti. Hitler je imel pred očmi napad na takratno Rusijo, zato ni imel interesa, da omejeni vojaški potencial zapravlja v Jugoslaviji. Protokol je bil dogovorjen tajno zaradi Madžarov in Bolgarov, ker so prečenje svojega ozemlja, vojaškim silam Nemčije dovolili. Jugoslovanska vlada se je s tem podpisanim protokolom, vojni povsem izognila. Osamljena Anglija v vojni proti Nemcem je zaradi prepričljivih razlogov prek zahodu naklonjenega generala Mirkoviča, proti kraljevi vladi 27. marca leta 1941 sprovocirala znameniti puč in preračunljivo porinila v vojno proti Nemčiji še Kraljevino Jugoslavijo. Posledica je bila nenapovedan napad in vkorakanje nemških, italijanskih in madžarskih okupacijskih sil v Kraljevino Jugoslavijo.
    Vlada Kraljevine Jugoslavije je dokument podpisala na Dunaju.

    Takratna jugoslovanska vlada je imela interes in dolžnost zaščiti Jugoslavijo pred nemško invazijo. To ji je s podpisom dokumenta povsem uspelo. Potem se je zgodil pa tisti puč v katerega so bili preračunljivo vpleteni Angleži.

    Vir; Reporter 2016

  11. vernon coleman

    Morda sem prehitro pohvalil Portalplus glede cenzure, boj proti cenzuri je očitno neizbežna stalnica našega življenja…
    Prosim, da VENDARLE objavite kratek povzetek govora g. Radačovskega v EU parlamentu.
    Hvala!
    Ne bom se naveličal.

  12. deni

    Naj bo jasno, da izhajam iz partizanske družine. Vsi so bili pod Italijo, že od I. sv. vojne dalje. Kakorkoli, oba dedka sta se bojevala v I. sv. vojni pod Avstroogrsko in nista nikoli imela nič proti Avstriji. Vojna je pač vojna. Tako bi lahko razobesil zastavo rajnke Avstroogrske, kakor zdaj obešajo rdečo zastavo z zvezdo.

    Prazniki v rajnki SFRJ pa so bili posebni. 8. februar smrt dr. Prešerna. Najbrž je na smrtni postelji razmišljal, kako ga bodo-mo častili po več kot stoletju.

    V šoli so nas pimplali z 27. aprilom, češ, da so ne vem več kdo ustanovili protiimperialistično fronto. Za boga milega, da je bil to zgodovinski dogodek v boju proti okupaciji Slovenije. Seveda so povojni zgodovinarji poneverili podatke, da so slo. komunisti v bistvu Angleže in Američane obtožili, da so krivi za vojno. Aja, Vidmar čaščen po vojni. Kje se je skrival med vojno. V mišji luknji. Očitno je živel v vesolju in ne v Ljubljani. Koliko nedoslednosti.

    Partizani, ti navadni so itak nastradali in lakota, žeja, podhranjenost, mraz itd. opisujejo sami borci, seveda šele pozneje, vendar so večina že pokojni, menda je še ogromno “borcev”. Hinavci, za par evrov so se prodali in še nedolgo nazaj sovražni do “pošvasane” abecede, zdaj pa molijo ob spomenikih od Dražgoš do Kozare proti jugu.

    Nekateri so si upali opisovati življenje v partizanih že prej. Vendar so bili ožigosani kot izdajalci slovenskega naroda. Vendar se je našel med rdečimi poglavarji celo en Leskošek- Luka precej grob in zavaljen funkcionar, vendar je dal pobudo Olegu Križanovskemu-Igorju, da je izdal dve knjigi partizanskega življenja. S črnim ljudskim humorjem je opisal življenje od Pugled gore, preko Kočevskega roga do Bele krajine, kjer bi od lakote pomrli brez pomoči, pozneje osovraženega Zahoda in kako so osvobodili Ljubljano brez strela. Seveda je imel Igor že prej probleme, zaradi svojega ruskega porekla in bil po krivici zaprt. Kidrič mu je ves čas delal probleme, ker sta se poznala iz partizanstva. Vendar kot prvoborca ga niso “odstranili”, ampak šikanirali in je bil v bistvu brezdomec. Šele pozneje je dobil stanovanje na poziv maršala, češ, prvoborec pa stanuje v neki kleti.
    27. april, lahko bi bil 1. april, ampak iz tega datuma izhaja vse delovanje KP do Dolomitske izjave, konca vojne in pobijanje nasprotnikov kot mačke. Na koncu naj pridodam, da sem v življenju spoznal enega domobranca, ki je zaradi svoje mladosti po sreči ostal živ. In, da mi mularija razklada in naklada ter ve več o partizanstvu kot mi otroci, katerih starši so preživeli vse strahote vojne.

    • Rokovnjac

      Prazniki v rajnki SFRJ pa so bili posebni. 8. februar smrt dr. Prešerna. Najbrž je na smrtni postelji razmišljal, kako ga bodo-mo častili po več kot stoletju.

      Jest sm slisou,da Presernov francelj sploh ni umrl na smrtni postelji,ker se je poac obesil v Jahacevi stali v kranju!

      • deni

        Možno. Ker je njegova smrt je še vedno zavita v tančico. Bogsigavedi kaj so mu naprtili in ni bilo druge. Kakorkoli, prave slovenske matere sin.

  13. Andrej Muren

    Zgodovinsko gledano je v tistih angleških imperialistih zrno resnice. Namreč prav Angleži (Churchill) so nahujskali in podkupili peščico nerazsodnih in korumpiranih srbskih generalov, da so naredili državni udar par dni podpisanem sporazumu med Nemčijo in Jugoslavijo.
    Pametnemu človeku bi bilo vnaprej jasno, da bo sledila vojna z Nemčijo, ki jo bo Jugoslavija takoj izgubila. Srbska soldateska toliko politične pameti ni imela. Tako se je tudi zgodilo, brez kakšnega posebnega boja je stara Juga propadla v dveh tednih.
    Po vojni se Angleži (že spet Churchill) svojih obljub, katera ozemlja bo Jugoslavija dobila nazaj, niso držali. Kar nekaj jih je ostalo izven, zlasti južna Koroška. Takrat so pa imeli izgovor, da Trsta (in še česa) komunistom že ne bodo dajali. Pa še naše begunce so vrnili komunistom, da so jih takoj pobili.
    Komunizem nas je drago stal od samega začetka – državljanska vojna, povojni poboji, izguba ozemlja in še 45 let socialistične revščine. Ne vem, zakaj se toliko ljudem tako toži po socializmu, da praznujejo celo izmišljeni datum.

    • miro

      Splet dezinformacij:
      Churchillova jugoslovanska napaka

      David Martin. San Diego in New York: Harcourt, Brace, Jovanovich, 1990. Hb., 425 str., ISBN 0-15-18074-3.

      Recenzija Robert Clive

      V tednih pred Hitlerjevim preventivnim napadom na Stalina so se dogodki na Balkanu obrnili na slabše. Jugoslovanski predsednik vlade Cvetković je 25. marca 1941 odšel na Dunaj, kjer je podpisal tristranski pakt. Nemčija se je strinjala, da bo spoštovala jugoslovansko suverenost in da ne bo zahtevala pravice do prehoda vojsk osi. Dva dni pozneje je britanski in ameriški državni udar zrušil regentski svet in odstavil princa Pavla. Sedemnajstletni kralj Peter je postal vodja vlade, ki jo je vodil načelnik generalštaba jugoslovanskih zračnih sil general Simović. Medtem ko je bil protiosovski premik priljubljen med srbskim prebivalstvom, je bil med Hrvati občutno manj priljubljen.

      Hitler se je na spremembo vlade v Beogradu odzval z izdajo Direktive 25, ki je odrejala takojšnje načrtovanje invazije na Jugoslavijo in Grčijo. Nemški voditelj je s tem priznal, da bo morda prisiljen odložiti operacijo Barbarossa – napad na ZSSR -, da bi omogočil izvedbo teh novih operacij in tako zavaroval svoje južno krilo.

      Nemške sile so 6. aprila napadle Jugoslavijo in Grčijo. Zagrebški radio je 10. aprila napovedal ustanovitev neodvisne hrvaške republike pod vodstvom nacionalističnega voditelja Anteja Pavelića. 11. aprila so divizije italijanske in madžarske vojske začele previdne napade na jugoslovanske položaje. Beograd se je 12. aprila predal generalu von Kleistu, 14. aprila je kralj Peter pobegnil iz države, 17. aprila pa je nekdanji zunanji minister Cincar-Marković podpisal premirje z Nemci, ki so v jugoslovanski kampanji izgubili manj kot 200 mrtvih. Deset dni pozneje so Atene padle pod Wehrmachtom.

      Kljub premirju je bila priznana jugoslovanska vlada v izgnanstvu, ki je do konca vojne delovala v Londonu. Pozvala je vse Jugoslovance, naj prevzamejo orožje. Ta izziv je najučinkoviteje podprl srbski rojalist general Draža Mihailović, ki je v času invazije osi vodil operativni urad generalštaba. Mihailović je v Srbiji hitro ustanovil svoje odporniško gibanje Domovinska armada, januarja 1942 pa ga je vlada v izgnanstvu imenovala za vrhovnega poveljnika oboroženih sil in vojnega ministra.

      Večji del leta 1942 je Mihailović užival brezpogojno podporo zahodnih zaveznikov, ki so ga v svojem tisku opisovali kot največjega vodjo odporniškega gibanja v Evropi, okupirani s strani osi. V začetku leta 1943 se je razpoloženje v Londonu začelo spreminjati v smeri podpore Josipu Brozu Titu, vodji majhnega gibanja pod vodstvom komunistov. Do konca leta je prišlo do dramatičnega preobrata v politiki, saj je bila protikomunistu Mihailoviću onemogočena nadaljnja podpora. London, Washington in Moskva so zdaj soglasno podpirali Titove rdeče “partizane”.

      Mihailović se je proti Nemcem boril tudi po tem, ko mu je vlada v izgnanstvu odvzela uradne dolžnosti. Toda ob koncu vojne je bil obtožen izdaje nove vlade pod Titovim vodstvom. Sedemnajst mesecev po zavzetju Beograda s strani sovjetske vojske je bil 25. marca 1946 še vedno kljubovalni Mihailović ujet in 17. julija usmrčen z rdečo strelsko četo. Tito je uvedel komunistični režim, ki je vladal 45 let. V času, ko objavljamo ta članek, je Jugoslavija, ki ji je vladal, v procesu razpada.

      Martin ugotavlja, da je bila usodna sprememba britanske politike posledica izjemno uspešne kampanje dezinformiranja in sabotaže, ki se je začela približno šest do osem mesecev, preden je Winston Churchill prekinil nadaljnjo podporo Mihailoviću in začel navdušeno podpirati Tita. Britanske obveščevalne agencije, zlasti jugoslovanska sekcija Special Operations Executive (SOE) s sedežem najprej v Kairu in pozneje v Bariju v Italiji, so bile središče proti Mihailoviću usmerjenih elementov. Prav jugoslovanska sekcija je bila odgovorna za posredovanje obveščevalnih podatkov o odporniških dejavnostih SOE-London in britanskemu zunanjemu ministrstvu. Martin je pokazal, da je urad v Kairu izvajal obsežna ponarejanja, saj ni priznal Mihailovićevih prizadevanj, usmerjenih proti okupacijskim silam osi, ter močno napihoval obseg Titovih dejavnosti in stopnjo podpore, ki so jo njegovi partizani uživali na celotnem območju.

      Avtor je po prebiranju na tisoče strani prej zaupnih zapisov prišel do zaključka, da je bil za načrtovanje te zgodovinsko pomembne kampanje odgovoren predvsem en človek: James Klugman, namestnik vodje oddelka SOE za Jugoslavijo. Izkazalo se je, da je bil Klugman skupaj s Kimom Philbyjem, Guyem Burgessom, Anthonyjem Bluntom in Donaldom Macleanom še en član gnezda komunistov iz Cambridgea, ki so se med drugo svetovno vojno in po njej prebili na strateške položaje v britanski obveščevalni službi.

      • deni

        Miro, bo kar držalo. Cambridžska peterica, kakorkoli, se je vrinila, zaradi svojih plemiških korenin v angleško tajno službo. Stalinu so nosili vse informacije pod nos. Zaradi plemiške krvi niso bili osumljeni. Tudi izpostava v Kairu je bila komunistična in Churchilu dostavljala napačne informacije. V bistvu Churchil gverilec po srcu, zaradi njegove vloge v JAR in še prej v Indiji izjemno navdušen nad partizani v Jugoslaviji. Viski in cigar se je baje navadil v nezdravi indijski klimi.

        Seveda je bil zaveden, itak pa je rekel, da bi šel s hudičem v pakt proti Hitlerju. Slovenci rekrutirani v SOE in poslani k partizanom, so bili po vojni večina “počiščeni”. Po vojni so nekateri od te peterice, sicer pijanci, vendar izjemno učinkoviti, ali se zapili, ali zbežali v SZ in se še bolj zapili. Vendar jih je realnost dohitela, vrnitve pa ni bilo. Tako, da so infiltriranci precej spremenili tok zgodovine.

    • Janez K.

      To glede britanske dolge roke pri vojaškem udaru konec marca 1941 drži. Zadevo so zvito speljali in vpletli Jugoslavijo v vojno da bi pridobili čas glede Grčije. Če ne veste so Nemci Jugoslaviji ponujali precej ugoden sporazum ki bi ohranil njeno nevtralnost in ji seveda prizanesel z okupacijo. Celo za transport nemških sil bo Hitler rabil soglasje Beograda… Kaj bi bilo če bi bilo … je danes nepomembno. Dejstvo pa je, da zgodovina ni črno-bela in da Kraljevina Jugoslavija ni imela največjih sovragov v Berlinu pač pa tudi v Rimu, Moskvi in celo Londonu…

  14. Iva PŽ

    Ponovno, ker …
    Kot kaže je bil moj celotni komentar za uredništvo moteč in zato izbrisan! Komentarju, ki ga ponovno pošiljam sem “izrezala” (samocenzura) povezavo na prispevek, ki sem ga objavila pred tremi leti na portalu Dosje Mojca Vočko. Takrat, sem komentirala radijski prispevek in nato intervju s pravovernim zgodovinarjem (val 202), na današnji dan leta 2021!

    V naši ulici (Solkan) – ena samo zastava. Zakaj ljudje ne praznujejo?
    Ker prihajajo do spoznanja, da gre za izmišljen praznik, ki ga je režim (preko šolskega sistema in medijev) ljudem vsiljeval celotno povojno obdobje.
    Kljub množici zgodovinskih dejstev, ga ponosni nasledniki ponovno propagirajo, saj zopet(!) obvladujejo vse institucije!
    Zakaj so vladajoči “utišali” 1999 izdano knjigo dr. Aleksandra Bajta Bermanov dosje. Ker je opisal vzrok za bratomorno vojno: “Monopolizacija (uzurpacija) upora leta 1941 (likvidacija političnih nasprotnikov) za izvedbo revolucije”

    Prvi antifašisti, borci so bili Tigrovci. Njihov vodja Danilo Zelen je bil, zaradi izdaje komunista Tekavca Italijanom ubit 13. maja 1941v spopadu na Mali gori pri Ribnici!
    27.aprila se ni zgodilo nič!
    Na po vojni najprej uzakonjen praznik OF (1948) je komunistična avantgarda kasneje pozabila. Leta 1951 je bil namreč razglašen 22. julij kot nov praznik, Dan vstaje slovenskega naroda. Takrat, leta 1941 naj bi se zgodile prve partizanske akcije proti okupatorju.
    Ukinitev praznika OF se je uradno zgodila čez 7 let (1958)!

    Leta 1968 pa je Josip Vidmar, podpisnik zakonov o uvedbi in ukinitvi omenjenih praznikov, ugotovil, da ljudske množice potrebujejo praznik, ki združuje ljudi v skupno fronto – fronto proti kritikom obstoječega nedemokratičnega sistema (notranji sovražnik)?
    Zopet je stopil v veljavo praznik, ki je ljudstvo »osvobajal« z imenom OF.

    Kar dve leti prejšnje Janševe vlade so nas zopet osvobajali, avantgarda s parolo “smrt janšizmu”, nato pa še masovno izvoljeni svobodnjak Golob s parolo
    OČISTITE MI Policijo in RTV janšistov!
    Demokrat (demokracija) ali diktator (diktatura)?

    • Iva PŽ

      No, vidim, da je moj prvotni komentar ugledal luč, torej cenzure ni.
      Pluralizem mnenj in svoboda izražanja sta temelj demokracije.

      • jože

        Dajte se že odločit kako je s to cenzuro na tem portalu: je ali je ni?
        Bil bi presenečen če je.

        • vernon coleman

          Cenzura je tukaj zelo redka, ampak – žal – je. Verjemite mi, jaz vem. Vsekakor je vsaj na tem področju Portalplus+ v vrhu slovenskih medijev, ki so notorično cenzurirani.
          Zasluži si velik ++++++++++
          Od korone dalje bi sicer morali vsi to vedeti, da je cenzura daleč največji problem te kvazi-demokracije, a se bojim, da žal ni tako.
          Kakšen posebej vsebinsko moteč komentar sicer ostane zelo dolgo v ‘purgatoriju’, oddan, a še ne objavljen, predolgo, po protestu se ga pa včasih vrne.
          No, to ni nič v primerjavi s siolom, ki je komentiranje kar ukinil, Mladina zahteva konec komentiranja za vse medije, uvaja se UI obvezna cenzura, vse polno je že ministrstev za Resnico, anonimni retardirani cenzorji vam lahko izbrišejo karkoli, brez argumentov…, o cenzuRTV pa raje ne bi… tam popolnoma vse kritično brišejo, potem pa vam za 24 blokirajo komentiranje. Včeraj so mi izbrisali celo nek nepomemben športni komentar, nekdo je pa napisal: Westbrook je opica, očitno rasistično- in tisto so pa pustili!!
          Trole pustijo, rasiste pustijo, inteligentno ali duhovito- pa vse brišejo.
          Končati bi morali plačevanje te bedaste propagande. Retardirani kvazi-novinar Iztok Konc dela oddaje o hašišarstvu (ki ga brez sramu promovira), vabi navadne škodljive plačance s hašišarskega inštituta Icanna kot ”strokovnjake”, očitno po navodilih prodane RTV, še aprila 2024 nabija o dolgem covidu (dobil je neko pretežno retardirano zdravnico iz Leobna, ki jo bogsigavedi koliko plačujejo za to) in nimate nobene možnosti, da bi z argumenti dokazali, da so škodljivi.
          Vseeno imamo dolžnost izobraževati se! Tudi o zgodovini, seveda-.-
          Skratka priporočam filme: The Brussels business, From JFK to 9-11, everything is a rich man’s trick. Tell the truth and run, The tobacco conspiracy, intervju Desmeta s Tuckerjem, knjige Corona False alarm, Resnica vas bo osvobodila, Psihologija totalitarizma… itd.
          Upam, da boste čas izkoristili, vse navedeno se na cenzuRTV strogo cenzurira, da boste vedeli.
          Še enkrat pa: kapo dol g. Miroslavu Radačovskemu, razkrinkali se EU parlament poln vojnih hujskačev med politiki in novinarji… Želim si kakega članka o tem, da bi se te ogabne vojne končale, ne pa da jih financiramo in celo politično spodbujamo v nedogled… enkrat bomo vsi na drugi strani cevi, kako vendar tega ne razumete…

    • deni

      Draga Iva PŽ, vse drži, ker sem bral Bajta in knjigo sorodnice Danila Zelena pa se ne spomnem naslova. TIGR je bila prva organizirana skupina v boju proti fašizmu. Vemo kaj se je zgodilo v Bazovici. Ampak so bili izdani od komunistov in Zelen se je namesto predal, raje umrl. Mislim, da so enega zajeli Italijani, vendar jim je pobegnil. Ampak bilo je konec TIGRA, ker so jih zaradi simpatiziranja z Angleži, ali pospravili, druge pa vtaknili med partizane. Ali se motim.

      • Iva PŽ

        TIGR je iskal zaveznike (za razliko od komunistov) med vsemi nasprotniki fašizma, ne glede na politično prepričanje!
        Načrtovanje upora proti okupatorju so tigrovci začeli brez komunistov, ki jih je sredi maja 1941 še vedno vezalo zavezništvo z nacisti (pakt Ribbentrop–Molotov).

        V začetku maja 1941 so se tigrovci Danilo Zelen, Anton Majnik in Ferdo Kravanja umaknili v lovsko kočo na Malo goro nad Ribnico. Tam jih je Filip Tekavec – Gašper (1912–1983), predvojni komunist in poznejši poveljnik Ribniške čete, izdal italijanskim karabinjerjem.
        Zelen je padel, Kravanja je bil ujet, Majnik je pobegnil, oba sta se kasneje pridružila partizanom, toda…
        Najverjetneje sta bila kasneje likvidirana s strani komunistov zaradi ideoloških razhajanj, prvi 1944, drugi 1943. Enako tudi Maks Rejec pa še kdo (vir: Partija in tigrovci, T Rejec)
        Ideološka gonja proti pripadnikom organizacije TIGR se je nadaljevala tudi po končani vojni, ko so bili tigrovci označeni za nacionalistične in reakcionarne elemente.

        P.S. Kako že je rekel Golob, novodobni fašist po dejanjih, na predvolilnih soočenjih: “S fašisti (strankami prejšnje koalicije) ne bomo sodelovali”
        Kdor zna prepričati ljudi, da je laž resnica, jih ima v oblasti (Maria Ressa – novinarka.
        No, brez agitprop medijev mu ne bi ratalo!

        • deni

          TIGRovci so bili edini pravi nasprotniki fašizma. Že pred vojno so imeli namen narediti atentat na Mussolinija v Kobaridu ob otvoritvi spomenika padlim Italijanov iz I. sv. vojne. Vse je bilo pripravljeno, vendar bi bilo preveč žrtev, sploh Slovencev. Kako bi se v primeru uspelega atentata na Benita, zgodovina nadalje razvijala pa vprašanje za … Draga Iva, upam, da imam prave podatke. Zajetje in smrt Danila na Mali gori je velika tragedija za slovenski narod, ker so potem komunisti prevzeli vajeti v svoje roke. Danilo pač ni bil komunist in tudi Janka Premrla- Vojka, svaka Borisa Pahorja so nekako odstranili. Seveda je pri tem “dogodku” nešteto legend. Ampak kdor pozna ta prepadni predel Idrijce proti Beli, mu je lahko jasno marsikaj. Da ponovim, legende okrog tega bodo vedno, ampak zadeva smrdi še po toliko letih do neba. Slava ti, Vojko.

        • Kugy

          In danasnje društvo Tiger so ponovno prevzeli tisti, ki so jih zdestkali, tokrat njihovi otroci. Zelo žalostno in boleče.

  15. Iva PŽ

    V naši ulici (Primorska) ena samo zastava. Zakaj ljudje ne praznujejo?

    Ker prihajajo do spoznanja, da gre za izmišljen praznik, ki ga je režim ljudem vsiljeval (šolski sistem, mediji) celotno povojno obdobje
    in ga vladajoči nasledniki komunistov, kljub znanim zgodovinskim dejstvom (množica dokazov, pričevanj, knjig) ponovno propagirajo, ker zopet(!) obvladujejo vse institucije!

    Zakaj so “utišali” (ignorirajo) 1999 izdano knjigo dr. Aleksandra Bajta Bermanov dosje. Ker je opisal vzrok za bratomorno vojno: uzurpacija upora leta 1941 (likvidacija političnih nasprotnikov) za izvedbo revolucije.
    Prvi borci antifašisti so bili Tigrovci. Njihov vodja Danilo Zelen je bil, zaradi izdaje komunista Tekavca Italijanom, ubit 13. maja 1941v spopadu na Mali gori pri Ribnici!

    P.S. : Medijska propaganda in namerno zavajanje – laganje o zgodovinskih dejstvih (Val 202), me je maja 2021 vzpodbudilo k pisanju (spodaj), ki ga urednik, aparatčik Ali Žerdin ne bi objavil V SP Dela (že leta ignorirajo drugačno pisanje), zato ga tja (Pisma) nisem niti poslala.
    https://www.mojcavocko.si/vecina-slovencev-je-prvic-slisala-za-ta-dogodek-desetletja-naklepno-javno-zamolcan/#google_vignette

    • vernon coleman

      Kaj pa laganje o dogodkih 2 dni nazaj, citiram:
      ”My Slovania sa spojíme a urobíme zo západnej Európy trávnik, vyhlásil europoslanec Miroslav Radačovský v pléne EP v rámci diskusie o vojne na Ukrajine. Kandidát na prezidenta označil Európsku úniu za „vazala“ USA.
      „Prestaňme podporovať zabíjanie Slovanov, pretože ak neprestanete, môže sa stať, že my Slovania sa spojíme, brat s bratom – a ja verím, že sa raz spojíme – a zo západnej Európy urobíme trávnik. Od Tatier, Šumavy až po Lamanš – trávnik,“ vyhlásil Radačovský na pôde europarlamentu.” Posnetek: https://twitter.com/Myszeg_Cki/status/1747284727814394212
      Prevod: Slovani se bomo združili in iz zahodne Evrope naredili trato, je dejal poslanec Evropskega parlamenta Miroslav Radačovský na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta med razpravo o vojni v Ukrajini. Predsedniški kandidat je Evropsko unijo imenoval “vazal” Združenih držav.
      Nehajmo podpirati ubijanje Slovanov, kajti če se ne ustavite, se lahko zgodi, da se bomo Slovani združili, bratje in bratje – in verjamem, da se bomo nekega dne združili – in zahodno Evropo spremenili v trato. Od Tatr, Šumava do Rokavskega preliva – travnik,” je Radačovský povedal Evropskemu parlamentu.
      “Vojna v Ukrajini je problem za Združene države Amerike in njihove globalne interese,” je dejal v okviru razprave o izpolnjevanju zavez in zagotavljanju vojaške pomoči Ukrajini. “Evropska unija je le vazal Združenih držav Amerike,” je dejal in pozval k začetku mirovnih pogajanj, vendar brez Američanov. “Nehajmo ubijati ljudi,” je zaključil. Radačovsky je kasneje na družbenih omrežjih poročal, da ga je eden od poslancev s plenarnega zasedanja začel kričati, da naj utihne…”

      Le zakaj – ga hočejo utišati, le zakaj, le zakaj, nihče ni povzel njegovega govora?
      Le zakaj, le zakaj, Portalplus? Je tudi on ruski vohun, russki Putinist, ali pa želi mir in ne vojne med Rusi in Ukrajinci, in to do zadnjega Ukrajinca? Povejte.
      Ukrajina ne bo ”osvobodila” svojih vzhodnih pokrajin in Krima, bodimo realisti. Niti v primeru 3. SV ne. Jo hočemo??

    • Rokovnjacac

      Ko sem prebrau novice iz tistega rdecega linka,se je proti koncu pojavilo ime Igor Zorcic.Ta osebek mi je poslal dve veliki koverti,eno zame in eno za mojo zeno.V koverti so bile glasovnice za EU volitve.Sem ze volil in zaprl koverto,da jo odnesem na posto,ko pa vidim Igorja zorcica,sem se pa spremislil in sploh ne bom volil!

  16. Miller

    Uporabljati izjavo zavednih in naprednih Slovencev iz leta 41, iz popolnoma drugačnih in za danes neprimerljivih časov, ki se z današnjimi očmi ne dajo primerjati, za potrebe blatenja NOB in za SDS naci propagando je zavržno.

    Takrat so bila skoraj vsa proizvodna sredstva v rokah tujcev, ki so brezobzirno izkoriščali naš narod, z blagoslovom RKC ter srbske orožniške birokracije in kraljeve oblasti iz Beograda.

    V tistih časih je bila VEČINA svetovnih in tudi slovenskih razgledanih izobražencev, svetovljanov, intelektualcev in študentov, levičarsko usmerjenih.
    In je še danes ob pogledu na bedo, izkoriščanja, vojne po svetu in ponoven vzpon (na novo predelanega in z drugimi imeni) naci fašizma.

    • Miller

      In potem gledamo neko SDS društvo, kao za ohranjanje tradicionalnih vrednot, ki jim je glavna vrednota, dvigovanje desnice..

    • jaz

      Uporabljati izjavo iz leta 1941 ni zavržno, dokler prav te temelje levica uporablja za ohranjanje svoje oblasti. NOB,…NARODNO OSVOBODILNA BORBA je bila najprej umazana s strani komunistov in namesto osvoboditve leta 1945 smo se znašli pod Stalinovim nacizmom. Leto 1948 je bil spor s Stalinom izključno zaradi siceršnje fizične likvidacije tovariša Tita. Z drugimi besedami, sebi je reševal rit. Šele takrat je Kardelj začel tlakovati tretjo pot v komunizem. seveda pod izključno oblastjo KP Jugoslavije. Dokler bodo nerazčiščeni ti pojmi ruskih kolaborantov leta 41 tudi sprava ni mogoča. Kosti pobitih cca 800 s strani “podjetnih Vosovcev”pred organiziranjem vaških straž vpijejo iz groba. Tu se zatakne.

    • Marj Kejžar

      Hvala, še en zaveden proletarec !!

    • Peter klepec

      Hja, ce je bila vecina svetovne “pameti” komunisticna, kot pravite, zakaj pa potem svet ni postal komunisticen?

    • Tanja Marcijan

      Se strinjam!

  17. dexpex

    smrt komunizmu! svoboda narodu!

  18. APMMB2

    Jožek slavi rojstni dana 27. aprila. V resnici ni Jožek, ampak Franček. Pa vendar slavi rojstni dan, če ravo se je rodil 26. aprila in če ravno ni Jožek, ampak Franček. Vsi to vedo, pa mu vseeno voščijo in ga obdarujejo.
    Kje se lahko to dogaja?
    V Butalah seveda. Tam malenkosti niso važne. Jožek je že ostarel, ima že več kot 80 let in še vedno slavi svoj rosjtni dan, ki ni dan njegovega rojstva in še vedno ne pove, da ni Jošek, ampak Franček.
    Predsednica države to ve, predsednik vlade, to ve, predsednica državnega zbora to ve, predsednik Državnega sveta, pa je celo eden tistih, ki mu je vseeno ali 26. ali 27. in vseeno je, ali Jožek, ali Franček. Važno je , da je naš in ni važno, kaj je počel teh dolgh 80 let.
    Obesimo zastave na pol droga.

  19. Rokovnjac

    Nasa himna se je takrat glasila nekako takole v ritmu hej slovani1:”
    Z RUSKIH STEP VELIKI sTALIN
    KLICE ZMAGOVITO,
    Z NASIH SE GORA ODZIVA MU TROVARIS TITO”!

    Po solah pa so ucili otroke takole:”Rusija je koklja,mi pa smo pisceta,ce bo treba,bo koklja vzela pisceta pod svoje krila!

    Mi smo pa primorani morali kricati:”Tito Stali,Tito Stali in tako naprej vse do leta 48.Ce si pa po let 48se kaj podobnega zinu,si se pa znasel na Golem otoku,tudi jaz sem imel to sreco”!….Dan danes pa le kricite:”Zoki taubi,Zoki taubi itd”!

  20. vernon coleman

    Hja, že dolgo se nismo obremenjevali z 2. SV, kajne? Pa ne, da se bližajo kake volitve in je treba spet uporabiti stari, dobri trik no. 1?
    Danes sem videl ta pravo Pepo v oblekci, pa nekaj posranih straniščnih demokratov in hašišarskih svobodnjakov.
    Obup, te oči so prazne, isti so kot preslikani bratci dvojčki z desne!
    Glede 2. SV pa je treba poudariti:
    Everything is a rich man’s trick. Preverite.
    Drugače bi me pa bolj zanimal članek o poroki med SD in SDS, samo – kaj, ko ga ne boste nikoli napisali… Tako kot ni člankov o ta glavni korupciji, tako kot je novinarstvo klinično mrtvo že dolgo, morda že s smrtjo George Seldesa… tako kot sodstvo nikoli ne polovi velikih rib, še Kavački klan so izpustili, pezdeti, tako kot so se skoraj vsi zdravniki kolektivno prodali, zdaj nam radio celo predvaja neko retardiranko iz Leobna s projektom dolgi covid, ta je res 100 let za ovcami…tako kot naši politiki enostavno nimajo nobene hrbtenice, ne doma, ne na tujem, nikjer, in nikoli ni in ne bo nobenega napredka.
    Kaj nam ostane? Naredimo vsaj sami, kar lahko.
    Nasmejmo se Radiu Gaga, pa Kunstljevim zgodbicam o NSi lobijih in zamahnimo z roko kot – Gusztav.
    Vege.

    • jaz

      Zanimivo Vernon, imaš približno takšen stil kot ta Poročevalec iz leta 41. Natolcuješ in natolcuješ do onemoglosti.

    • Halobp

      Kole’.

      ne se obremenjevat z lepo zgodovinsko predstavitvijo, danes je pač tak dan!
      Imam občutek, da te vest peče. ob taki tvoji reakciji.
      Danes imaš dela prost dan, globoko zadihaj, hmmm sprehodi se okol živalskega vrta , morda naletiš še na kak bunt zapuščene bodeče žice, poskušaj ga razvit pa zokija pokliči.

      Raje se zavestno pripravi za Rožnik.Priporočam ti , da tem gorskim veljakom, obrazložiš kaj pomeni ogljičenje, saj si vendar znanstvenik, boš že zmogel.

      Svetujem , da se oblečeš v hokejskega vratarja-golmana, ker oni se še vedno pretepajo s kladami 🙂

      Dihaj Kole’ dihaj!!

      Želim ti dober tek ob pokušnji vidmarjevih ćevapov 😉

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Razkrivamo

Ali je priznanje Palestine tudi podpora teroristični skupini Hamas?

Podpora Palestini vsekakor da, vendar ne Hamasovi Palestini, če hočemo dobro Palestincem, če hočemo dobro Izraelcem in če smo res za mir na Bližnjem vzhodu. Tako razmišlja naš diplomatski sodelavec in nekdanji veleposlanik Božo Cerar, ki se je oglasil v sila dramatičnih razmerah na Bližnjem vzhodu. Namreč na dan, ko je tožilec Mednarodnega kazenskega sodišča zoper izraelskega premierja Benjamina Natanjahuja, njegovega obrambnega ministra ter vodstvo teroristične organizacije Hamas zahteval nalog za aretacijo. Vse to se je zgodilo le dan po helikopterski nesreči, v kateri sta umrla iranski predsednik Raisi in njegov zunanji minister, oba znana kot predstavnika trde struje v iranski politiki. Na Bližnjem vzhodu skratka nič ne kaže, da se bodo razmere kmalu umirile – prej nasprotno.

Kako je Slovenija pustila na cedilu svoje ribiče in se spet blamirala s propadlo arbitražo

Slovenski ribiči, ki jih hrvaška terja za več kot 3 milijone evrov kazni zaradi ribarjenja v domnevno hrvaških ozemeljskih vodah, so na lastni koži občutili nesposobnost slovenske oblasti, da poskrbi za interese države in njenih državljanov. Evropsko sodišče za človekove pravice, ki je zavrnilo pritožbo ribičev zaradi hrvaških kazni kot nedopustno, je sledilo Sodišču Evropske unije, ki je podobno ugotovilo že pred leti: da namreč arbitražnega sporazuma med Slovenijo in Hrvaško ni, saj je postopek propadel zaradi hrvaškega izstopa iz arbitraže, do česar je prišlo po škandalu zaradi prepovedanega telefonskega pogovora med Jernejem Sekolcem in Simono Drenik.

Slovaški atentator: Ustrelil je premierja, ker Ficova vlada uničuje javno televizijo

Dober teden dni po vrnitvi iz Slovaške, kjer sem poskušal ugotoviti, ali gre ta srednjeevropska država res po poti Madžarke, njen premier pa je nekakšna slovaška kopija Viktorja Orbana, je prišlo do atentata na Roberta Fica. Malomarno varovanje je omogočilo atentatorju – to je Juraj Cincula, pisatelj in nekdanji varnostnik -, da je poklical premierja po imenu, da se mu je ta približal, potem pa vanj izstrelil tri naboje. Cincula je dejanje, kot je priznal, načrtoval. Pred mesecem se je odločil, da bo ubil premierja, ker se ni strinjal s politiko vlade in njenim uničevanjem javne televizije. Asociacij na slovensko zgodbo z Janševo vlado in podrejanjem javne RTV Slovenija se ponujajo kar same od sebe, vprašanje je le, kdo bi bil žrtev atantatorja pri nas – Janez Janša ali Robert Golob?

Pravljica o 9. maju – Saj niso mogli vedeti, kakšno svobodo prinašajo

Dokument o vojaški predaji Nemčije v drugi svetovni vojni je bil prvič podpisan 7. maja ob 2:41, nekoliko spremenjeni dokument, ki velja za dokončno nemško listino o predaji, pa je bil podpisan 8. maja 1945 v Berlinu ob 21:20. Hitler se je s svojimi pajdaši poslal na drugi svet že 30. aprila, Berlin je padel 2. maja. Naši osvoboditelji so po pranju lipicancev, šivanju uniform in usklajevanju scenarijev “vkorakali” v prazno Ljubljano po “hudih bitkah na Orlah” 9. maja zjutraj. 

Vojna in mir imperialista Vladimirja Putina

Prisega Vladmirja Putina, ki bo v Kremlju še naslednjih šest let, je ostala pri nas medijsko precej prezrta. Pa ne bi smela biti, kajti ruski avtokrat je naš sovražnik, evropske volitve čez mesec dni pa bodo idealna tarča ruskih služb. V bistvu lahko pričakujemo okrepljene subverzivne dejavnosti, kar velja tudi za Slovenijo, ki se je znašla med državami na vrhu seznama Putinovih sovražnikov. Resda skuša vlada iz razumljivih razlogov ustvariti občutek varnosti, vendar je dejstvo, da smo z Rusijo v (hibridni) vojni in da poteka obveščevalna vojna že več let. Razkritje dveh spečih agentov iz Črnuč ali izgon ruskega “diplomata” Lemeševa iz Ljubljane še ne pomenita, da je v naši državi razbita tudi Putinova vohunska mreža.

Priznanje Palestine

Vprašanje mednarodnega priznanja Palestine s strani preostalih (zahodnih) držav in tudi Slovenije je seveda na mestu, vendar je potrebno biti tudi realist. Kajti pričakovati, da bo zaradi takojšnjega in brezpogojnega slovenskega priznanja Palestine vojne v Gazi v hipu konec, da bo palestinska država zaživela čez noč in da bo bližnjevzhodni problem rešen, je seveda iluzorno. Naš sodelavec Božo Cerar ugotavlja, da Palestino trenutno priznava 139 držav, pa vojna med Hamasom in Izraelom traja že več kot pol leta. Priznanje mora biti del neke širše zgodbe, denimo ponovnega zagona mirovnega procesa in dialoga, ki bo vodila k miru in rešitvi dveh držav. Priznanje bo drugače strel v prazno. Resda bo pri nekaterih ustvarjalo dober občutek in kot simbolno dejanje lajšalo vest ob vojnih grozotah v Gazi, a bo pri drugih obenem utrjevalo prepričanje, da gre za nagrado Hamasu in njegovemu stališču, da le odrekanje pravice Izraelu do obstoja, jemanje talcev in terorizem dajejo rezultate.

Kdo kljub stabilnim cenam na mednarodnem trgu Slovencem draži elektriko

Ljudje se sprašujejo, zakaj so računi na položnicah za elektriko vedno višji, če pa je cena električne energije na trgu padla. Naš sodelavec Bine Kordež je analiziral izrazit skok cen električne energije v letih 2021-2023, ki je posledica rasti cen plina, predvsem pa neustrezno reguliranega trga električne energije. Ta je povzročil visoke stroške porabnikom, ker pa se stroški proizvodnje elektrike niso pomembneje povišali, so omogočil enormne zaslužke posrednikov. Svoj delež pri končni ceni ima sicer tudi t.i. zeleni prehod: razogljičenje oziroma usmeritev v zelene vire energije pomeni višje cene. Vseeno pa to ni ključni razlog za visoke cene elektrike na položnicah. Trgovci oziroma posredniki z električno energijo so.

Ekscentrični Milanović ni rešil hrvaške levice, slavila je ponovno HDZ

Hrvaške parlamentarne volitve, razpisane za 17. april, niso prinesle zmagoslavja levosredinske opozicije, zbrane okoli socialnih demokratov (SDP) pod poetičnim imenom Reke pravice prihajajo (Reke pravde dolaze). Zgodba nekdanje Kukuriku koalicije se ni ponovila. Kot vse kaže, bo SDP s partnerji dobila vsaj 20 mandatov manj kot HDZ v 151-članskem saboru. To pa je rezultat, ki nikakor ne more veseliti hrvaške levice, še manj predsednika države, ki se je želel aktivno vključiti v predvolilno kampanjo. Operacija Z, kot so na Hrvaškem imenovali “volilno intervencijo” predsednika republike Zorana Milanovića, torej ni uspela. Varuhom ustavnega reda je odleglo, zadovoljni so seveda tudi v desnosredinski HDZ in stranki Domovinsko gibanje, ki se je uvrstila na tretje mesto.