Dokument, ki je zagledal luč sveta pred dnevi, je bil razumljivo deležen velike pozornosti, saj Združene države Amerike še vedno predstavljajo najmočnejšo državo na svetu z vplivom, ki mu za enkrat še ni para. Pazljivo in to večkrat bi ga morali prebrati tudi pri nas, saj je govora tudi o manjših državah, Evropski uniji in zvezi Nato ter še o čem, kar se tiče tudi nas. Kljub nekaterim protislovjem je iz besedila razvidno, da ZDA drastično spreminjajo svoj odnos do preostalega sveta in da nova varnostna strategija predstavlja daleč največjo preusmeritev zunanje politike ZDA po drugi svetovni vojni. Napisano Američani od januarja letos v praksi tudi že vneto uresničujejo.
Doba, v kateri so ZDA utrjevale zavezništva in mednarodne institucije, se zavzemale za demokracijo in človekove pravice, bile pripravljene storiti marsikaj za krepitev vladavine prava v svetu, se je končala. Namesto nje prihaja obdobje, v katerem so dejanja ZDA odvisna od tega, kaj kratkoročno neposredno koristi ameriškemu gospodarstvu, posameznim ameriškim podjetjem in varnosti države. Ravnanje administracije predsednika Donalda Trumpa v mednarodnih odnosih je postalo izrazito pragmatično in transakcijsko.
Glede liberalno demokratičnega reda, ki smo ga poznali do sedaj in ki so ga po drugi svetovni vojni prvenstveno pravzaprav same ustvarile, sedaj ZDA postajajo revizionistična sila. Novi mednarodni red, kolikor ga je iz strategije moč razbrati, ne bo baziral več toliko na pravilih in ZDA ga ne bodo vodile. Niti ne bo toliko prisotna ostra tekma med velesilami, niti trk civilizacij. Šlo naj bi bolj za takšne ali drugačne odnose med vodilnimi osebnostmi (ki stojijo na čelu pomembnejših držav). To naj bi bilo bistvo novodobne Trumpove diplomacije.
Vrednote niso važne, demokracija ni pomembna. Enako boj proti podnebnim spremembam. Prednost se namreč daje fosilnim gorivom in jedrski energiji, ne pa vetru, soncu in drugim obnovljivim virom.
Za ZDA je važna le moč, prevladujoča moč, ki naj zagotovi uveljavljanje (z vojsko ali carinami) ameriških predvsem ekonomskih interesov v svetu. Prednost ima torej komercialna diplomacija, tudi v odnosu do ostalih velesil. Geopolitika se umika geoekonomiki. Dosedanje enako misleče države oziroma zaveznice in partnerice se ne cenijo kaj preveč – razen če prevzemajo večji del obrambnega bremena ali nudijo ZDA ekonomske koristi.
V notranje zadeve drugih držav se ZDA nimajo namena vmešavati. Ne bodo vsiljevale demokracije oziroma kritizirale njihov način vladanja. Več ali manj ukinjajo mednarodno materialno pomoč. Vse manj pomembne so tudi druge oblike njene dosedanje mehke moči. Važni so dobri ekonomski odnosi in možnosti investicij in nabave kritičnih surovin. Izjemo izgleda predstavlja zahodna hemisfera in Evropa, kjer so sodbe o takšni ali drugačni notranji ureditvi vendarle močno prisotne.
Čim manj se bodo vpletale v spore v svetu. Zunaj zahodne hemisfere se bodo angažirale le v primeru, ko bodo neposredno ogroženi ameriški interesi. Kot rečeno, ne nameravajo več vzdrževati svetovnega reda ali igrati vlogo svetovnega policaja. V določenem smislu se odrekajo svetovni dominaciji in so bolj za stabilnost v obliki ravnotežja moči velesil.
Med regijami sveta se primarna, eksistencialna pozornost namenja zahodni hemisferi (Amerikama). Gre za prednostno prizorišče, kar se tiče ameriške nacionalne varnosti (soočenje z migracijami, tihotapci mamil). Za tretje sile v tem območju ni prostora. Od držav regije se pričakuje, da bodo ubogljivo sledile ZDA, zajezile tok migrantov in mamil proti ZDA in izključevale tretje sile iz svoje politične sfere in strateških dobrin. Priča smo zastopanju novodobne Monroeve doktrine in uveljavljanju oziroma delitvi interesnih območij.
Na drugem mestu je Indo -Pacifik. Ne omenja se sicer kakšna usmeritev v Azijo kot v prejšnjih administracijah. Kitajsko se ne ocenjuje več za sistemskega rivala ali globalnega izzivalca. Tekma velesil vsaj formalno ni v ospredju – ne s Kitajsko ne z Rusijo.Ni več govora o de-couplingu (presekanju ekonomskega sodelovanja), ampak o iskanju ustreznega obojestransko koristnega ekonomskega razmerja. Kitajska naj bi bila namreč bolj ekonomski problem. Razumeti je, da naj bi večji del Azije predstavljal kitajsko interesno območje. Vendar bi se morala obdržati svoboda plovbe. Tajvan se za enkrat brani oziroma odvrača Kitajsko, da ga zasede. Osi prevrata – tesnega sodelovanja Kitajske, Rusije, Severne Koreje in Irana se ne omenja.
Evropa je na tretjem mestu. Nekako je razumeti, da bi si to interesno območje razdelili Evropska unija in Rusija, ki ni več sovražnica oziroma nevarna revizionistično sila.
Obnovila se naj bi strateška stabilnost z Rusijo (START, sporazum o strateškem jedrskem orožju) in gospodarsko sodelovanje. Zmanjšala naj bi se ameriška vojaška prisotnost v Evropi in v Natu. Ta se tudi ne bi več širil. Evropa bi morala prevzeti primarno odgovornost za svojo varnost oziroma obrambo in temu namenjati več sredstev. Slednjemu velja pritrditi. Obrambo Evrope so v minulih desetletjih financirali predvsem ameriški davkoplačevalci. V zadnjem času sicer velika večina evropskih članic zavezništva drastično povečuje obrambne investicije. Sredstva za obrambo povečuje tudi Slovenija, se pa spet dodatno zamuja pri nabavi v okviru Nata pred desetletji dogovorjenih zmogljivosti – oklepnih vozil patria.
Iz Pentagona, ameriškega obrambnega ministrstva, prihajajo signali, pravzaprav politični pritisk, da bodo morali Evropejci do leta 2027 prevzeti nase večino konvencionalnih obrambnih kapacitet (od obveščevalne dejavnosti do raket). Kongres se s tem naj ne bi strinjal, češ da gre za resnično nerealen rok, saj evropske članice za kaj takega rabijo od pet do deset let. V njihovih vrstah se tudi krepi bojazen, da bi Rusiji uspelo ZDA oddvojiti od Evrope in oslabiti Nato.
V zvezi z Evropo, EU je v strategiji zaslediti izrazito ideološki pristop. EU je deležna vrste očitkov in mešanja v notranje zadeve. Bila bi naj preveč birokratska, s čimer se dušita kreativnost in podjetnost – kar je vsaj deloma res. Šlo naj bi za dekadentno civilizacijo v zatonu. Države srednje, vzhodne in južne Evrope se pri tem veljajo za zdrave nacije. Poziva se, da EU obnovi evropsko civilizacijsko samozavest in zahodno identiteto. Nekatere države članice naj bi namreč izgubljale svojo evropsko identiteto zaradi neustrezne migracijske politike oziroma priseljevanja. Glede tega ne bi veljalo kar tako zamahniti z roko, saj je v tem vendarle veliko resnice.
EU poleg tega naj ne bi spoštovala svobode govora in naj bi spodkopavala svobodo in suverenost držav članic. Očitna je podpora skrajno desnim strankam v državah članicah, ki naj bi bile kot opozicija zatirane. Razumeti je, da je prihodnost čezatlantskega partnerstva odvisna od tega, ali bo EU spremenila kurs. Se pravi stran od liberalnega internacionalizma in liberalnega transnacionalizma v smer sveta suverenih držav in svobodnih ekonomij, nacionalistično nativistično smer torej, ki jo zasledujejo ZDA.
Evropski uniji se očita tudi na eni strani pomanjkanje samozavesti v odnosu do Rusije in na drugi premajhna zavzetost za doseganje miru v Ukrajini. Vodstvo – za razliko od širše javnosti – naj bi imelo glede končanja vojne nerealna pričakovanja.
Preostanek Ukrajine naj bi vendarle bila za samostojno življenje sposobna država. ZDA so tudi proti prevladi sovražne sile (ne omenja se katere) nad Evropo, ki naj ostane močna in ki za njih ostaja strateško in kulturno bistvena, Kar velja pozdraviti, saj gre vendarle za naravno in obojestransko koristno zavezništvo.
Zmanjšala naj bi se tudi ameriška vojaška prisotnost na Bližnjem vzhodu. Nad njim pa ne bi smela dominirati sovražna sila. Med protislovji velja omeniti tudi to, da naj bi bil predsednik Trump predsednik miru. Pa vendar so ZDA pod njegovim vodstvom izvedle kar nekaj vojaških akcij: Iran, Jemen, Somalija, Karibsko morje itd. Izrecno se nasprotuje ruskemu in kitajskemu vplivu v zahodni hemisferi, ne pa tudi v Evropi ali Aziji.
Strategija ne pove jasno, za kakšen mednarodni red natančno se ZDA zavzemajo. Možno pa je zaključiti, da se nagibajo k razdelitvi vplivnih območij med velesilami. Omenja se brezčasna resnica mednarodnih odnosov o prevladujočem vplivu večjih, bogatejših in močnejših narodov. Vendar na drugi strani, spet protislovje, pa so vendarle proti kitajski zasedbi Tajvana in ruski podreditvi celotne Ukrajine. Za enkrat prevladujejo ocene, da bo verjeten rezultat strategije prej bolj neurejen, manj svoboden, bolj nevaren in manj uspešen svet kot obratno.
Trumpova Strategija nacionalne varnosti se zdi kot neko implicitno priznanje med vrsticami, da je bila politika Amerike do Rusije zgrešena. Po razpadu Sovjetske zveze je bil Putin naklonjen sodelovanju z Zahodom, toda ameriški neokonservativci, ki so oblikovali ameriško strategijo globalne hegemonije v začetku ameriškega unipolarnega obdobja, to je po padcu SZ, so menili, da je Rusija glavna ovira za dosego tega cilja. Kitajska takrat še ni bila pomeben dejavnik na mednarodnem planu.
Zdaj je Kitajska postala enakovreden tekmec ZDA, ameriški projekt globalne hegemonije pa je dokončno pokopan. Politika, ki naj bi pripeljala do zloma Rusije in odprla pot ameriški globalni hegemoniji, je povzročila vrsto neugodnih posledic. Rusija ne le, da ni propadla, temveč je s tem, ko je bila pahnjena v kitajsko orbito, dodatno okrepila mednarodni vpliv Kitajske in kroga držav Brics, ki so skupaj že enakovreden tekmec Zahodu, saj imajo te države 3-4x več prebivalcev kot Zahod, njihov BDP pa znaša polovico svetovnega BDP in je v ečji kot BDP skupine G7.
Globalna večina, ki je bila dobesedno stoletja odvisna od Zahoda, je v državah Brics dobila učinkovito alternativo zahodni dominaciji, alternativo, ki ponuja partnerske odnose namesto politiko subordinacije, prisiljevanja in izsiljevanja , vse do vojn.
Zahod je zagrešil katastrofalno napako tudi s tem, ko je Rusiji zamrznil njena sredstva in jih zdaj skuša celo zapleniti. S tem je bil državam globalne večine poslan jasen znak, da njihove devizne rezerve v dolarjih in evrih niso varne naložbe, saj so odvisne od upoštevanja interesov Zahoda. Posledica tega je, da dolar rapidno izgublja status svetovne valute, ki je Ameriki desetletja omogočal, da je s svojim papirnatim fiat denarjem (denarjem iz nič) kupovala realne dobrine po vsem svetu in financirala svoj javni dolg.
Vse svetovne države zdaj prodajajo ameriške državne obveznice in nihče več noče kupovati novih. Države globalne večine v medsebojnih transakcija zdaj ne uporabljajo več skoraj izključno dolarja, v manjši meri evra, temveč trgujejo med sabo v lastnih valutah ali z zlatom. Tudi trgovina z nafto, ki se je nekoč odvijala praktično izključno v dolarjih, poteka zdaj tudi v drugih valutah. Saudova Arabija, ki je med največjimi prodajalci nafte na svetu, sprejema na primer tudi kitajsko valuto, kar je hud udarec za Washington.
Trump skuša, po vsemu sodeč, resetirati dolgoletno zgrešeno politiko Amerike in Zahoda do Rusije, ki je postala katalizator zatona Zahoda. Toda zdaj je na eni strani prepozno za spremembo negativnih procesov in sanaciojo škode, ki so jo le-ti ustvarili, na drugi strani pa obstaja velik odpor zoper politiko detanta z Rusijo tako znotraj ameriške kot evropske vladajoče elite. Ameriška globoka država živi od vojn in nikakor ni zares naklonjena detantu z Rusijo. Njej odgovarja večna vojna v Ukrajini in nič ne bi imela proti, tudi če bi eskalirala na druge evropske države.
Evropska vladajoča elita pa je na en strani korumpirana s strani vojnih dobičkarjev, po drugi strani pa rešuje svoj obraz. Po vsem, kar je investirala v nesmiselno vojno z Rusijo v Ukrajini, ne more kar reči, da je bila ta vojna, ki bi jo lahko preprečila, čista narost, ki je razrušila Ukrajino, sprožila izseljevanje milijonov Ukrajincev iz države, povzročila najmanj okrog 1,5 padlih ukrajinskih vojakov in na koncu pripeljala do poraza tako Ukrajine kot Nata. Za nameček je Evropa izgubila svoje naravno energetsko in surovinsko zaledje, ki je bilo v veliki meri razlog evropskega blagostanja. Poleg tega Evropi zdaj stalni visi nad glavo Damoklejev meč vojne z Rusijo in celo jedrske apokalipse. Toda niti vse to ni dovolj za Ursulo von der Leyen, kako Kallas, Rutteja, Macrona, Mertza, Starmerja itd., da bi se končno začeli resno pogovarjati z Rusijo. Celo obratno: evropski diplomati dobivajo navodila, naj se izogibajo stikom z ruskimi diplomati. Kaj takega bi padlo na misel samo še Hitlerju v odnosu do Judov. Nato še vedno upa, da bo Rusija gospodarsko in vojaško klecnila in da bo po možnosti razbita, kar je v bistvu več-stoletna želja zhodnoevropskih držav.
Zgodovina se očitno rada ponavlja …
Nova ameriška varnostna strategija ima v veliki meri prav, še posebej v tistem delu, ki se nanaša na Evropo. V nobenem primeru ne moremo zahtevati od ameriških davkoplačevalcev, da financirajo obrambo Evrope. Evropa ni revna, ima veliko prebivalcev in si lahko obrambo plača sama.
Tudi je res, da ZDA ne morejo več v nedogled igrati vloge svetovnega policaja. Svet je postal (spet) multipolaren in pri tem bo ostalo.
Mogoče se sicer komu zdi, da je ta strategija egoistična, a vsaka država, ne samo ZDA, mora najprej poskrbeti sama zase in za svoje interese. Sploh to velja za majhne države kot je npr. Slovenija.
In kaj so ameriski davkoplacevalci financirali za naso obrambo?
Kdo in s katerim davkoplcavalskim denarjem pa kupuje njihove avione in rakete?
Nika Kovač: To je zmaga Slovenije, spremenili smo zgodovino Evrope
Evropski parlament je podprl pobudo My Voice, My Choice za varen in dostopen splav po vsej EU, ki jo je sprožil Inštitut 8. marec.
Na plenarnem zasedanju v Strasbourgu je za resolucijo v podporo pobudi glasovalo 358 evroposlancev, 202 sta bila proti, 79 pa vzdržanih. Koordinatorica pobude Nika Kovač je poudarila, da gre za zmago Slovenije.
———-
haha, tale je večji faktor kot fafajonka,
edina v zadnjem času, ki je povozila vojsko pukljastega jajota
Ja,veliko klobasanja vc elem clanku,nikjer pa ne pise koliko in kdaj bo Amerika zaprla vojaskih baz okrog po svetu?Moj el-Presidente Trumpelj nima pojma o mednarodni dipolmaciji.Gleda samo to kako mu bo padlo vec v njegov zakelj (verzet je itak premajhen).?Ko bo izgnan iz bele hise,bo moral potovati ali v New York ali v Mar a Lafo s svojiom 757 in t grozna ptica rabi veliko goriva in ta stane ogromno denarja.Navadni smrtniki tega niti ne razumemo in iti ne poznamo.All I can say is,naj grejo vsi skupaj v rit,samo v katero,pa se ne vem?
Za vse tegobe tega sveta bodo ze judje opskrbeli!
Komunisti,rusofili,Titoisti posebno pa ponosni nasledniki mešate gnojnico in drek že 80.L in to brozgo z Bruselsko elito polivate po Evropi.Ko vam pa nekdo v vašo brozgo nalije
vino je pa konec sveta. Z današnjimi komentarji dokazujete da je temu res tako.
A se bliža polna luna?
Enim se nam bliža in odaljuje
eni pa že z mislimi živite na njej
Trump igra poker s svetom,
Zaenkrat ima dobre karte.
EU je že oskubil, da propada, tako, da bo ukradla Rusiji shranjena sredstva.
A tudi teh bo hitro zmanjkalo. Ker pogodba podpisana na Škotskem je smrtonosna.
Tolpi zelenega narkomana se smeji. Zlati WCji in milijarde na Sejšelih…
Ker EU ne upa pred prebivalstvom priznati poraza, ščuva prebivalce z lažmi in vojno histerijo.
Voditelji konjušarjev in hlapcev že prisegajo, kot so 41tega.
…in spet bodo stopili na grablje…
Hvala avtorju za odličen članek.
Ta ameriški dokument dokazuje, da demokracija nima alternative, enako kot večstrankarski sistem. Kaj imam v mislih. Tole.
Amerika je potrebovala državljansko vojno med Severom in Jugom, da so dobili ZDA. Evropa/EU ne potrebuje vojne – potrebuje pa strankarsko konkurenco na nasprotnem polu. Zakaj? Ne zato, ker jih levičarji zmerjajo z ekstremnimi desničarji, marveč zato, da dobimo ZDE (Združene države Evrope) po mirni poti. Samo če imamo močno desnico bo levi pol razumel kakšne grozljive napake so delali, tako v Bruslju kot Nemčiji. Nemčija je že pričela popuščati vsaj v/pri avtomobilski industriji. Bruselj bo pomagal odpravljati svoje in tuje napake.
Ameriška nova strategija je prišla kot naročeno, da se bo morala Evropa/EU povezovati na novih osnovah. Če hoče postati imperij, ki ga bodo ostali imperiji spoštovali bo moral biti Bruselj nekaj povsem drugega kot je danes.
Rusija bolj kot Evropo/EU ogroža samo sebe. Gospodarsko bo povsem nazadovala, če bo imela v ospredju zgolj željo po vojaški premoči nad komerkoli. Ja, jutri bo nov dan za vse vpletene imperije. Kitajska svoj model razvija v tišini in je izredno trd pogajalec. Tudi iz tega se bo morala Evropa/EU nekaj naučiti. Brez lastne samozavesti ne gre nikjer.
AI/umetna inteligenca požira toliko energije, da so celo v gospodarstvu podjetja sprašujejo ali bo še dovolj energije tudi zanje. Analize za prihodnost so pogrnile po celi črti. Energije primanjkuje vse bolj – od tod razni načrti/projekti kako bi energijo sonca prestregli že v vesolju, ki je dovolj hladno, da odpade reševanje odvečne toplote itn. 21. stoletje bo v mnogočem prelomnica s starim načinom razmišljanja na kateremkoli področju. Lep dan.
Vse skupaj se bere kot strašenje otrok s Parklji, ki smo jih videli pred parimi dnevi na ljubljanskih ulicah.
Očitno nas je Miklavž prepričal, da Parklji res obstajajo.
In lahko smo mirni, ker mu verjamemo na besedo.
Trumpova Strategija nacionalne varnosti je do neke mere ameriško streznjenje glede svoje hipertrofirane vloge v svetu. Strategija priznava, da je svet postal multipolaern in da Amerika nima moči, da bi lahko obvladovala ves svet. Njena “izključna geopolitična cona” sta obe Ameriki in Evropa ter Vzhodna Azija.
Priznavanje multipolarnosti pa očitno ne pomeni vzpostavljanja miroljubnih odnosov z ostalimi velesilami, temveč priznanje, da gre za rivale, s katerimi poteka boj za prevlado, ekonomsko in tudi vojaško. Južna Amerika od nove ameriške strategije ne more pričakovati nič dobrega. To je že vidno v Venezueli, ki je pod velikanskim pritiskom ZDA in lahko izbruhne vojna vsak hip. Trump bi verjetno že napadel Venzuelo, če ga ne bi zaustavljala bojazen, da se bo Venezuela spremenila v nov Vietnam ali Afganistan. Poleg tega bi direkten vojaški napad sprožil reakcijo med drugimi južno-ameriškimi državami, lahko pa tudi s strani drugih držav, zlasti Kitajske, ki je prav tako zainteresirana za venezuelsko nafto kot ZDA, pa tudi s strani Rusije, ki ji Venezuela lahko služi za podoben vzvod zoper ZDA, kot služi Nato Ameriki za vzvod zoper Rusijo.
Strategija je v nekem smislu pravzaprav utelešenje Orwellove distopije iz romana 1984, kji napoveduje nastanek treh globalnih velesil, ki so v stalnih medsebojnih sporih in vojnah.
To Understand Trump, Take Him Seriously, but Not Literally
In od nastanka dokumenta do danes se je že marsikaj spremenilo, marsikaj zapisanega je zastarelo.
Ker je EU medtem marsikaj spremenila in mu tudi sporočila, kaj bo moral v dokumentu popraviti, če noče škoditi predvsem sebi oz. ZDA.
Dokument je Trump napisal predvsem za svoje volivce, da bi pozornost od domačih problemov, ki si jih je delno poslabšal sam s svojo zunanjo politiko, preusmeril na stanje zunaj meja ZDA. V nekaterih točkah ima prav, večinoma pa kaže, da predvsem EU zelo slabo razume in mu to zna zelo škoditi pri njegovih ambicijah drugod po svetu.
Kar je za EU lahko priložnost in potencial, ob ZDA globalno predstavlja Zahod, poleg Japonske, J. Koreje, Avstralije, Kanade in ostalega Zahoda na drugih koncih sveta, bolj kot bo odrival Kitajsko, bolj bo Kitajska zainteresirana za sodelovanje z EU v obojestransko korist, tako kot pred tem J. Koreja, še pred tem pa Japonska. Slednja pa trenutno na veliko posnema EU, predvsem Italijo in Nemčijo.
Dobro napisano. Aplavz avtorju.
Kje v tem se bomo mi našli?
Če imajo amerikanci MAGA bi mi lahko MESA.
Česa se bosta lotila v tem kontekstu Golob in Fajonka ?
Potem pa najverjetneje maršal Twito.
Aja, MESA je: make Europe small again.
Mese (mesa) imajo v USA. Gore z ravnim vrhom, Sorazmerno velike ravne površine. Navpična ostenja na vseh koncih pa segajo v globino. (Utah, Colorado, Arizona, Nevada)
Trumpova geo-strateška politika “USA first!”,
ki ni od včeraj in se tudi ne bo končala s koncem Trumpove oz. republikanske vladavine “transakcijske zunanje in obrambne politike”,
pomeni za samostojne in suverene države skupnosti EU in Evrope nasploh
nujno takojšnjo podreditev in prilagoditev strateškemu načelu “Pomagaj si sam!”.
Konec je špekulativnega političnega in obrambnega hazardiranja
evropskih in nacionalnih političnih odločevalcev
pod samoumevnim “jedrskim dežnikom ZDA”
in ob samoumevnih stalno stacioniranih ameriških vojaških enotah po državah EU in Nata.
Denar domačih davkoplačevalcev,
ki je bil v evropskih državah na škodo javne varnosti, oborožene obrambe in oborožene odvračalne moči
(ki so jo samoumevno doslej zagotavljale ZDA in njihovi davkoplačevalci)
pragmatično in kratkoročno koristno preusmerjen v gospodarsko konkurenčnost,
socialno blaginjo in socialne transferje,
najvišje demokratične standarde z državno in evropsko razkošno so-financiranimi brezštevilnimi nevladnimi organizacijami civilne družbe,
z brezštevilnimi subvencijami in ugodnostmi za spodbujanje škodljive evropske razvajenosti in odtujenosti,
bo odslej potrebno drastično in radikalno preusmeriti v lastno javno in osebno varnost, ozemeljsko nedotakljivost ter konkretno merljivo oboroženo in odvračalno obrambno moč posameznih držav in skupnosti EU v celoti.
Seveda se Putinovi “mirovniki” po Evropi še vedno z vsemi sredstvi in na vse
načine upirajo novim geo-strateškim in mednarodnim okoliščinam v ogroženih državah Evrope,
ter skušajo na tisočin en način blokirati in zavirati samostojne in medsebojno smotrno usklajene obrambne priprave v posameznih državah in v EU,
da bi potuhnjeno in izdajalsko pomagale zločinskemu tiranu iz Moskve pri dolgoročno zastavljenemu in brezsramnemu nasilnemu imperialističnemu osvajanju in podrejanju držav Evrope, Azije in preostalega sveta.
Ni res, da so ameriski davkoplacevalci placevali evropsko varnost.
Po 1990 je izgledalo, da varnost sploh ni potrebna, da Rusija ni nevarna.
Americani so gojili svojo vojsko neodvisno od tega kaj je potrebno za evropsko varnost. Tako bo tudi ostalo, ne glede na to, ce bodo Evropejci zgradili svoje letalonosilke in co.
Res je, Rusija po razpadu Sovjetske zveze ni bila nevarna Evropi in Zahodu, zato pa je bil Nato nevaren Rusiji in je naredil vse, da bi si jo podredil, ampak karma is a bitch…
Trump govori veliko in zato tudi protislovno. Treba je stopit korak nazaj, da se vidi bistvo.
Trump hoce deklasirati vse obstojece in potencialne konkurente. Namrec, samo brez mocnih konkurentov je Amerika lahko prva. EU je potencialno konkurent, ce se bo centralizirala. Vec kot evidentno je, da hoce Trump to prepreciti. Kopica “suverenih” drzav v EU je idealno stanje za Ameriko. Dober trg, a nenevaren. S suverenimi drzavami potem Amerika lahko pocne kar hoce.
Eden od trikov je, da naj bi si Evropa polomila zobe na Rusiji, kot ze enkrat, ceprav ni potrebe za tako drasticen rezultat. Zadostuje, da bi Evropa vecji del zasluzka morala porabit za svojo obrambno sposobnost. Mimogrede bi pa se Rusija morala storiti podobno. Idealno za Ameriko.
Ce pogledate ameriske filme iz 50ih ali 60ih let in jih primerjate z evropskimi, se vidi ogromna razlika v zivljenskem standardu. Takrat je bila “America first”.
Ce vse to vzamemo v obzir, se tocno ve kaj moramo storiti – odnesti svojo “suverenost” v Bruselj (ne v Berlin) in zaceti skupno vleci voz za rudo. Takoj!
Ce je EU razumela amerisko sporocilo, se bo videlo ze ta teden, ko bodo odlocali o konfisciranju ruskih milijard. Amerika bo poskusila to na vsak nacin prepreciti, ker je to kontekst, ki sem ga razlozil zgoraj.
Ce nam ne bo uspelo, se bo EU tako razrahljala, da bomo dobili novo EU, tokrat mnogo manj demokraticno in sredisce ne bo vec v Bruslju, ampak verjetno v Berlinu.
Bomo videli koliko je ostalo pameti.
Enkrat za spremembo nekaj pametnega od vas.
👏
Novega je,da ni nič novega.
Sonce bo še vedno vzšlo na Vzhodu in zašlo na Zahodu.
Popito je pa potrebno plačati.👍
S spleta:
Praznovanja ob vstopu Finske v Nato in njenem razhodu z Rusijo so bila podobna ganljivi božični pravljici: rožnati dojenčki so peli božične pesmi, v katerih so slavili svojo rešitev pred vzhodnimi orki; starci so s tresočimi rokami iz skrinj vlekli razpadajoče nacistične medalje; mladi so s hupanjem skakali čez kresove, narejene iz razstavljenih mostov z rusijo; matere in očetje pa so sestavljali nakupovalne sezname na podlagi skorajšnje podvojitve finskega ponosnega BDP.
Slavja so bila dolga, a tudi ta so postopoma ugasnila. Izkazalo se je, da so nekateri sumljivi ljudje zamočili scenarij: namesto univerzalne finske zmage se je začelo kazati spoznanje o fantastični izdaji.
Finski premier Orpo, ki je prej šel spat z besedo “NATO” na ustnicah, je včeraj nenadoma izrekel povsem obsceno izjavo: “Potrebujemo finančno podporo Bruslja. Naše gospodarstvo je trenutno v zelo slabem stanju.
To je posledica grožnje Rusije.
Vzdušje na Finskem je zelo napeto.
Do tretjega četrtletja letošnjega leta se je trgovina med Finsko in Rusijo v primerjavi z letom 2021 zmanjšala za 93 %. Število finskih podjetij, ki izvažajo v Rusijo, se je s 3700 leta 2013 zmanjšalo na približno 100 do konca leta 2023.
Finska podjetja so izgubila milijarde naložb v ruska sredstva.
Prehod na dražje vire energije je podražil elektriko za več deset odstotkov, nafto pa za 109 %. Lesnopredelovalna industrija trpi ogromne izgube, saj je prej skoraj 90 % vsega lesa, uvoženega v državo, prihajalo iz Rusije.
Finska je novembra letos zabeležila rekordno število komercialnih stečajev od začetka 2000-ih.
Po besedah Björna Wahlroosa, enega vodilnih finskih bankirjev, se je »Finska kljub svojemu nagonu po samoohranitvi po začetku hladne vojne lotila uničujočega razgradnje svojih dolgoletnih gospodarskih vezi z Rusijo.
To je privedlo do rekordnega porasta brezposelnosti, upada trgovskih verig, hotelske in gostinske industrije ter popolnega propada lokalne gozdarske industrije.«
Regije, ki mejijo na Rusijo, so zdrsnile v hudo depresijo: zapirajo se celi sektorji gospodarstva; pomanjkanje ruskih turistov Fince stane vsaj pol milijarde dolarjev na leto.
Profesor Tuomas Malinen z Univerze v Helsinkih je nedavno izjavil: »Naše gospodarstvo je že mrtvo. Nujno moramo odpreti mejo in moliti, da se bodo Rusi vrnili in tukaj pustili evro.
Finsko gospodarstvo je hodeče truplo in bo verjetno v naslednjih dveh letih pokopalo večino Fincev.« Prišlo je do točke, ko po Finski že potekajo množični protesti v podporo odprtju meje z Rusijo.
Vendar finske oblasti z navdušenjem sodelujejo v vseh projektih Nata in so pripravljene še povečati vojaško porabo.
Jacenjuku to ni prizaneslo: sredi gospodarske krize Finska na meji z Rusijo gradi linijo obrambnih utrdb, vključno z magično ograjo s senzorji, jarki, kamerami in vsem tem. Vsak kilometer ograje stane dva milijona evrov, celoten projekt pa pol milijarde.
Ni povsem jasno, kako bo ograja ovirala ruske rakete, ampak to je tudi nebistveno.
—————————–
Nehajte se zajebavat s Finsko.
Ko bi katerakoli druga država pretrpela toliko kot Finci z Rusi me zanimajo njih reakcija.
🤔
Vsa Evropa je trpela zaradi Nemcev, najvež žrtev pa je bilo med Rusi. In vendar so vsi odpustili Nemcem. Rusi, ki so plačali najvišjo ceno za zmago nad nacistično Nemčijo, pa so večni grešniki.
Si produkt rusofobne propagande v interesu zahodne plenilske elite, ki si je obetala razpad, razkosanje in oplenjenje Rusije. Finska je vstopila v Nato ne zato, ker bi bila ogrožena od Rusije, temveč iz revanšističnih razlogov in zato, ker je mislila, da bo Nato spravil Rusijo na kolena, Finska pa je hotela sodelovati pri delitve plena.
Ampak karma is a bitch. Deluje. Finska je dobila, kar si je zaslužila. Evropa tudi, vključno z Ukrajino, ki se je prostovoljno podala v izzivanje Rusije prek etnocida in genocida nad rusko manjšino. V Nato so hoteli praedvsem zato, da bi obračunali z rusko manjšino. Napake v življenju se plačajo.
Odgovor je namenjen rusofobu Miranu.
Nemci so se spokorili, Rusi pa ne.
Nemci so bili poraženi, Rusi pa ne. Le zakaj bi se morali spokoriti? In pred kom?
@Drejč če gledaš tako tudi Italijani niso bili poraženi v 2.SV a ne?!
Drejc, vi tega ne morete razumeti. Je pac tako.
PK, očitno ne znaš odgovoriti na moja vprašanja in se delaš pametnega. .
Rusi so skupaj z Nemci začeli 2.SV in nato so kot Italjani bili zmagovalci le-te. To se ne bi smelo dovoliti in bi morali sankcionirat tako Rusijo, kot Italijo.
Finska je z Hitlerjem prva napadla takratno SZ. Po vojni je imela SREČO, da ni končala v Varšavskem paktu. Čeprav bo morala !
In do vstopa v NATO je služila na račun Rusije.
In ne obratno.
Imajo kar so hoteli.
Ampak preprostih ljudi, kmetov in delavcev se v EU ne sliši.
Ne sme !!!
NATO je edina varnostna garancija za Finsko, ki je izpostavljena že zaradi svoje dolge meje z Rusijo. Poleg lastne močne vojske seveda. Sankcije proti Rusiji so logično gospodarsko udarile tudi Finsko, ker ima veliko trgovsko menjavo z Rusijo.
Miller! Leta 1918 je Stalin kot “ljudski komisar” za neruske narode odpotoval v Helsinke in lastnoročno razglasil neodvisnost Finske (od Rusije, oziroma SZ).
Za trenutek se je za Fince odprlo okno. Tako kot Sloveniji 1990/91.
..Rusija kopiči ogromne vojaške sile v Belorusiji. To pomeni, da hoče Ukrajino na zahodni meji odrezati od Evropske pomoč. To pomeni da Ukrajina pade v par mesecih. To pomeni, da ima preko Nevtralne Madžarske tako rekoč prosto pot do Jadrana. To pomeni konec Evrope.
To pomeni, da imaš halucinacije.
Vidi obratno. Že pred vojno je imel NATO ob meji z Rusijo vaje in izzival. Danes še bolj. Ampak opranoglavi in opranovidni tega ne morejo videti.
ZdA se niso odrekle svetovni dominaciji, ampak so jo izgubile, v Ukrajini vojaško nadvlado, proti Kitajski ekonomsko, finančna pa jo še čaka v naslednjih letih.
Dotična strategija je projekt in želja Trumpove administracije, kakšen bo odziv globalistov na to, bomo še videli.
Kitajci spekulirajo, da bo zahodna industrija propadla prej, preden njihovi delavci ne bodo vec hoteli delat za 10€ na dan.
Peter Klepec, ti si propagandist najslabše, göbbelsijanske sorte, ki se drži pravila, da če laž stokrat ponoviš, postane resnica. .
Kitajska mesta so kot futuristična mesta prihodnosti. EU in ZDA lahko samo sanjata o kvaliteti življenja, kakršno imajo stotine milijonov Kitajcev v mestih. In tudi njihovo podželje se rapidno dviga iz nekdanje revščine. Vnnjhovih supermarketih za plačevanje ne potrebuješ niti kartice, niti ni prodajalke in blagajne. Na izhodu iz trgovine se kupec identificira s skeniranjem dlani, pospravi nakup v vrečko in to je to.
Njihovi taksiji vozijo brez šoferja, medtem, ko se Evropi šele pogovarjami, bi ali ne bi. Volkswagen ukinja proizvodno v Nemčiji ij jo seli na Kitajsko, kjer proda največ svojih avtomobilov.
Imša interent in dostop do milijona videov o Kitajski in milijarde informacij o njej, tudi o plačah, ki so višje kot v Sloveniji ob precej nižjih cenah. Ti pa kar naprej trosiš bedaste laži o Kitajski. Imaš kakšno korist od tega?