Ključnik: demokracija
Tanja je vrgla puško v koruzo. Bodo njeni tovariši sposobni resnične preobrazbe?

Tanja je vrgla puško v koruzo. Bodo njeni tovariši sposobni resnične preobrazbe?

Socialne demokrate, ki jih pričakovano zapušča Tanja Fajon, še danes definira, a hkrati tudi notranje frustrira fenomen Boruta Pahorja. Nekdanji predsednik republike in šef stranke SD, ki se mu nekateri luzerji na levici posmehujejo in ga podcenjujejo, je namreč edini voditelj stranke SD, ki je doslej z njo zmagal na volitvah in ji omogočil prevzem oblasti. O številnih razlogih, zakaj je Pahorju to uspelo, lahko debatiramo na široko, ampak ob vseh zunanjih okoliščinah, ki so mu šle v prid, gotovo ne moremo mimo tega, da je Borut Pahor otrok stranke SD, insajder, narejen in zgrajen politični človek, ki je dojel pomen spoštljive komunikacije in spoštovanja drugače mislečih, političnih konkurentov na obeh ideoloških polih.

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Zmagal je Stalinov rek: “Ni pomembno, kako ljudje glasujejo, ampak kako preštejemo glasove!”

Naslovni, menda avtorski Stalinov stavek je morda res legenda, mit, a je v Rusiji še kako resničen v teh dneh, kot je tudi nauk za marsikatere bolj demokratične volitve v nam bližnjih državah. Putinovemu “plebiscitu” je težko reči volitve, ker niti ne vemo, ali je odstotek podpore zmagovalcu realen, ali je podatek volilne udeležbe resničen. Teh končnih, rekordnih 87 odstokov podpore Putinu in 77-odstotna volilna udeležba sta vredni namreč prav toliko kot Putinove napovedi, da ne bo posredoval v Gruziji, Čečeniji, da ni bil on tisti, ki je organiziral odcepitve Krima od Ukrajine, da nima pojma o tem, kaj so pripravljali domnevni uporniki v Donbasu, da ni dobavil raket, ki so sestrelile nesrečno, že malce pozabljeno malezijsko letalo MH17….

S PR “vrači” nad slabe rejtinge

S PR “vrači” nad slabe rejtinge

Verjetno se zadnje dni soočamo z zadnjo, precej hitro, nepričakovano komično stopnjo propadanja umetnega, medijsko, marcelovsko ustvarjenega vrhunskega menedžerja, idola, simbola revolucionarnega kolesarstva, antijanšizma, anticovid fašizma in podobnih bizarnih izumov slovenske politike. Zatekanje k PR “vračem”, ki naj bi neizobraženemu ljudstvu pomagali razumeti vse silne dosežke trenutne vlade, je tragikomični vrhunec soočanja z realnostjo. Tako neučinkovitega vodenja vlade in hkratne, neverjetne prepričanosti v svojo genijalost, si pred dvema letoma ni mogel predstavljati nihče.

Vojni turizem, pokazatelj dekadence zahodnega sveta

Vojni turizem, pokazatelj dekadence zahodnega sveta

Da je t. i. zahodna demokracija, da so njeni razvojni koncepti, načini vodenja, soočanja z globalnimi izzivi v resni krizi ni nič kaj novega. Desetletja precej racionalnega razvoja po drugi svetovni vojni v sicer težkih, zapletenih razmerah hladne voljne se počasi spreminjajo v neko brezciljno, izumetničeno iskanje nove identitete ob ignoriranju pozitivne tradicije, vseh zgodovinskih spoznanj, naukov, izkušenj prednikov, sodobnih trendov v globalnem razvoju, tudi dosežkov znanosti.

Volilna farsa v Belorusiji po kremeljskih demokratičnih uzancah

Volilna farsa v Belorusiji po kremeljskih demokratičnih uzancah

Belorusi so v nedeljo, 25. februarja, odšli na parlamentarne volitve in volitve v lokalne svete. To so prve volitve v Belorusiji po politični krizi leta 2020. Volivci so izbirali 110 poslancev v spodnjem domu parlamenta in 12.000 predstavnikov lokalnih svetov. Ne glede na to, koliko ljudi se jih bo udeležilo, se bodo štele za veljavne. Te volitve sicer nikogar ne zanimajo, ker je izid znan v naprej. Je pa stanje demokracije v Belorusiji lep prikaz tistega, kar bi se zgodilo, če bi Putinova »tridnevna specialna operacija« uspela in bi Ukrajina dobila vodstvo po kremeljskih demokratičnih uzancah.

Krokodilje solze za Navalnega

Krokodilje solze za Navalnega

Ob novici, da je po večletnem “mučenju”, nehumanem mrcvarjenju v Putinovem izumetničenem, nedemokratičnem sodnem sistemu umrl eden zadnjih resnih opozicijskih vodteljev v Rusiji, Aleksej Navalni, se je pojavila množica člankov, priložnostnih modrovalcev, kjer so se kar naekrat vsi spomnili na tega pozabljenega borca za demokracijo. Različne hvalnice objavljajo tudi številni mediji, ki dnevno hote ali nehote, prikrito podpirajo rusko agresijo na Ukrajino. Načrtno, ali pa v svoji plehkosti pozabljajo, da je diktator Putin, ki je dejansko ubil Navalnega, taisti človek, ki dnevno “ubija” Ukrajino in vse preostanke demokracije v Rusiji in njeni okolici. Tisti, ki se s Putinom ne strinjajo, pa redno padajo z balkonov različnih stavb v devetem+ nadstropju in podobnih konstrukcij, ali zbolevajo za bizarnimi boleznimi, za radioaktivnem sevanjem…, kar bi bilo sicer smešno, če ne bi bilo v Rusiji vse res.

Nov zakon o medijih po Putinovih demokratičnih smernicah

Nov zakon o medijih po Putinovih demokratičnih smernicah

Konec januarja se je zaključila javna obravnava novega zakona o medijih, ki ga je pripravilo Ministrstvo za kulturo. Predlagatelj sicer trdi, da sta cilja zakona medijski pluralizem in objektivna obveščenost državljanov, podrobnejše prebiranje zakona pa razkriva nič kaj demokratične ideje v smeri večjega vladnega nadzora nad mediji in njihovim financiranjem. Predlagani zakon pa vsebuje tudi nekatere presenetljive določbe, ki se jih ne bi sramovali niti v ranjki SFRJ ali Putinovi Rusiji.

Kje pa je demokracija januarja 2024?

Kje pa je demokracija januarja 2024?

Dlje kot do splošnega referenduma, o katerega obliki in vsebini praktično odločajo in manipulirajo z njim v resnici samo odločevalci in ne kakršnakoli “oblast ljudstva”, pa tudi neposredna demokracija ni prišla. Že več kot desetletje sicer deluje nekakšen vladni spletni portal www.predlagamvladi.si, ki pa je očitno bolj v napoto vladnim birokratom, kot pa da bi se katerikoli odločevalec zmenil zanj. Da o totalni bizarnosti situacije z razumevanjem, kdo in kaj je civilna družba ali pa aktivni državljan, ki naj bi bili glavni akterji neposredne demokracije, ne izgubljam besed (ker sem jih ravno na tem portalu v zadnjih sedmih letih že preveč).

O moči argumenta in argumentu moči

O moči argumenta in argumentu moči

Argument moči čedalje bolj prevladuje. Še huje, vse oblike komunikacije se podrejajo argumentu moči, metode za prepoznavanje moči argumenta (torej etike, estetike in pravičnosti) čedalje bolj pojenjujejo. V medijih, v prostoru moči informacije in komunikacije, popolnoma prevladuje le še predstavljanje argumenta moči. Vse človeštvo drvi v to smer, ni videti, kdo ali kaj lahko to ustavi.

Prednovoletno politično “pikiranje” Svobode z brezpilotnim dronom znamke Golob

Prednovoletno politično “pikiranje” Svobode z brezpilotnim dronom znamke Golob

Po nevzdržno obremenjujočem pričanju Tatjane Bobnar, pričakovanih zaostritvah v stranki Gibanje Svoboda, povednih pričanjih, zgodbah svobodne skesanke Mojce Šetinc Pašek, predsednik vlade pri vstopu v zadnji »politično operativen« mesec pred novoletnim žurerskim premorom pričakovano zaostruje svojo obrambo in dviguje vložke na stavnici njegovega obstoja. Glede na javna dejstva sodeč se precej očitne laži, podtikanja, medijski spini.. v skladu z njegovimi osebnostnimi značilnostmi stopnjujejo. Odprte so številne možnosti, ki jih mlada slovenska demokracija še ni videla v praksi.

Egiptovsko dekle ali zgodba o tem, kaj pomeni Zahod

Egiptovsko dekle ali zgodba o tem, kaj pomeni Zahod

Nekoč so na Prešernovem trgu v Ljubljani brali poezijo in deklamirali odlomke iz nagrajenih knjig, danes pod spomenikom islamski skrajneži kričijo ‘Allahu Akbar’ skupaj s slovenskimi nevladnicami. Te naj bi se sicer borile za pravice žensk, toda nimajo težav istočasno klicati k bogu iz verske knjige, ki ženskam odvzame vsakršno svobodo do odločanja o oblačenju, druženju, poroki, otrocih, potovanjih, študiju, delu in še bi lahko našteval. Mesto žensk, Kombinatke in druge, ki so verjetno obsodile ravnanje aktivistov proti abortusu in podprle puljenje zastavic na Kongresnem trgu, niso obsodile vzklikanja na Prešernovem trgu.