Zoran dela, ampak ne za nas

Avtor: | 28. julija, 2025

Srbija je po poročanju South China Morning Post v teh dneh v bližini Pekinga izvedla prve skupne vojaške vaje s Kitajci. Nič nenavadnega za državo, ki si formalno prizadeva za vstop v Evropsko unijo, ima nerešen ozemeljski spor s Kosovom (ki mu odreka pravico do neodvisnosti), ohranja prijateljske vezi z Rusijo, hkrati pa prodaja orožje Ukrajini. Za bruseljsko evrokracijo je bila novica o vojaških vajah s Kitajci vseeno neljubo presenečenje, vendar so se v Evropski komisij vzdržali uradnih komentarjev. V obdobju, ko so čezatlantski odnosi zaradi carin in Ukrajine pod preizkušnjo in ko Unija poskuša vsaj nekoliko zgladiti ekonomske napetosti s Kitajsko, se nihče noče posebej zaganjati v Srbijo. Če so avtokratu Vučiću odpustili vse v zvezi s študentskimi protesti, mu bodo še toliko lažje glede Kitajske.

Ta država je v Evropi doslej podpirala Rusijo in Belorusijo, njena prisotnost na Balkanu pa je bila omejena v glavnem investicije v industrijo in infrastrukturne projekte. V Srbiji, še posebej v in okoli Beograda, je Kitajska zgradila večino (novih) avtocest. Vendar pa zdaj Kitajska postaja tudi vojaški faktor – na Balkanu. Lani je srbski obrambni minister objavil, da bo so njihove enote protizračne obrambe na Kitajskem upešno končale usposabljanje za upravljanje s kitajskim raketnim sistemom FK-3 za obrambo pred napadi iz zraka. Srbija naj bi jih kupila 12 in je s tem postala tudi prva evropska država, ki ima protizračni sistem “Made in China”. Za njeno rivalstvo s Hrvaško, ki se kot članica Nata zanaša predvsem na ameriško, nemško in francosko orožje, je kitajska podpora vsekakor dragocena. Doslej so se naslanjali zgolj na Rusijo.

FK-3 je sistem, ki spominja na ameriški Patriot ali ruski S-300, torej rakete zemlja-zrak. V novih vojaških doktrinah postaja obramba zračnega prostora pomembnejša od klasičnih sistemov, posebej motorizirane pehote ali topništva. Vojna v Ukrajini je pretresla svetovno orožarsko industrijo do temeljev, iransko-izraelsko obmetavanje z raketami in droni pa je le še potrdilo novo realnost. Tanki so preteklost, prihodnost do droni, hipersonične rakete, napredni prestrezni sistemi in majhna, robotizirana oklepna vozila, ki se lahko premikajo povsod tam, kjer se tanki doslej niso mogli.

Svetovna orožarska industrija je, pravijo poznavalci, pred velikim investicijskim ciklom, ki bo odpiral nova delovna mesta, poganjal gospodarsko rast in ponovno vzpostavil psihološki občutek varnosti. Od februarja 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, je ta v dobršni meri porušen, ruski zgled teptanja mednarodnega prava pa je hitro dobil posnemovalce na Bližnjem vzhodu, Afriki, Srednji Aziji in nazadnje celo v doslej relativno stabilni nekdanji Indokini, kjer sta bili Tajska in Kambodža zaradi minornega ozemljskega spora za nekaj dni celo v de facto vojni.

+++

Balkan, ki je že od leta 1914 ena najbolj nevralgičnih točk Evrope, še naprej ostaja vnetljiva regija, kjer se lahko že jutri zgodi marsikaj. Še najmanj verjeten je ponovni konflikt med Hrvaško in Srbijo, eden ključnih razlogov za občutek nekakšne stabilnosti pa je prav njuna približna vojaška pariteta. V zgodovini je ravno ta preprečevala vojne in če je hladna vojna kaj dokazala, potem je dokazala to, da če obstajata dve supersili, med katerima je vsaj približna pariteta v orožju, potem so možnosti za konflikt med njima minimalne. Nato, ki je danes prisiljen drastično povečati vlaganja v orožje, se do feberuarja 2022 ni zavedal, kako krhek je mir v Evropi, kjer še vedno velja staro in primitivno načelo iz Hobbesovega ključnega filozofskega dela Leviathan – da je namreč človek človeku volk (homo homini lupus), kar pomeni tudi to, da v svetu brez pravil večje ribe jedo manjše.

Z drugimi besedami, če bi bila Ukrajina na začetku leta 2022 do zob oborožena, se je Vladimir Putin, ki je karakterno strahopetec, ne bi lotil. Ruski avtokrat je namreč po mentaliteti tipični stalinist, razredni pretepač, če primerjavo zbanaliziramo do skrajnosti, ki se upa lotiti samo šibkejših od sebe. Zaradi tega nimajo prav tisti, ki v imenu miru pozivajo k kapitualaciji in sklenitvi gnilega kompromisa s Putinom, kajti če bi si podredil Ukrajino, bi v naslednjem koraku zahteval dodatne koncesije za “pravičen mir v Evropi”. Poznamo takšne diktatorje in njihovo logiko. Putin bi z enako moralno upravičenostjo – vsaj v svojih očeh in očeh ruske javnosti -, kot je od konca leta 2021 zahteval “demilitarizacijo in denacifikacijo” Ukrajine, prihodnje leto, recimo, zahteval priključitev vsaj dela Moldavije ali pa celo vrnitev baltskih držav pod okrilje Rusije, češ  da to zahteva skrb za tamkajšnjo številčno rusko manjšino.

Zaradi tega je naivno pričakovati, da se bo Putin danes, ko njegova vojska v Ukrajini počasi, a vztrajno napreduje, pripravljen pogajati. Zakaj pa? V njegovi logiki, ki je z ruske perspektive povsem razumna, na bojišču zmaguje, dosega cilje in nima nobene želje, da bi od tega odnehal. Putin bi bil takoj za premirje samo v primeru, da bi bila ogrožena njegova oblast, torej če bi imel hudo opozicijo v Kremlju, v središču svojega imperija. To pa bi se lahko zgodilo, poznavajoč rusko nacionalno mentaliteto, če bi izpadel šibek, omahljiv kot Gorbačev ali Jelcin pred njim. Če bi skratka izgubljal “specialno vojaško operacijo” v Ukrajini. Vse skupaj je, če dobro premislimo, skrajno zapleteno in kompleksno, zato ne gre kar zamahniti z roko ob napovedih, da bi lahko vojna v Ukrajini trajala še leta in leta, morda celo desetletje. Kaj bi to pomenilo za Evropsko unijo, raje ne ugibajmo.

+++

Srbska strategija v Evropi, ki se ji je pred dnevi precej približal tudi madžarski premier Orban v enem svojih opaznejših nagovorov, je zaradi vsega tega pravzaprav premišljena in če Vučiću očitamo avtoritarne manire, populizem ipd., pa mu nikakor ne moremo tega, da ni inteligenten. Njegova strategija je neke vrste mešanica oborožene nevtralnosti in neuvrščenosti. Za slovenske mirovnike in rusofile, ki Srbijo vidijo kot most do Moskve, je beograjska diplomacija preveč kompleksna, da bi jo razumeli ali bili ob njej navdušeni. Pravzaprav jim sploh ni jasno, kaj se dogaja. V spominu imajo, da gre za največjo pravno naslednico SFRJ in formalno še vedno neuvrščeno državo, vendar jih obenem šokira podatek, da Vučićev režim doslej ni obsodil izraelskega divjanja v Gazi, kaj šele da bi kakšnega ministra Netanjahujeve vlade razglasil za nezaželeno osebo in mu zagrozil z nekakšnimi sankcijami – kot je to storila Teheranska Tanja v Sloveniji, ko je na eni zadnjih predpočitniški sej vlade uspela doseči izjemno pomemben vladni sklep, zaradi katerega nas bodo slavili po vsem muslimanskem svetu.

Kar se Srbov tiče, velja ugotovitev, da zelo dobro vedo, kaj pomeni država in čemu služi diplomacija, predvsem pa da nikoli ne pljuvajo v skledo, iz katere so nekoč jedli in morda kdaj še bodo. Slovenska obsedenost z Gazo je bila namreč na žalost doslej v glavnem zlagana, namenjena ustvarjanju občutka pomembnosti pred domačo javnostjo in hkrati tudi zdravljenju latentnega občutka krivde; kajti kdor drugemu očita genocid, sam pa ni sposoben dostojno pokopati na tisoče mrtvih iz časa državljanske vojne, ni nič drugega kot navaden dvoličnež. Lažni moralist.

Seveda obstaja možnost, da bo Mednarodno sodišče pravičnosti v Haagu (ICJ) čez nekaj let – sodni mlini tudi tam meljejo počasi – odločilo, da je Izrael odgovoren za genocid nad Palestinci v Gazi. Takrat nihče ne bo mogel zanikati, da gre za zlorabo prava ali celo za zaroto tujih sil. No, če smo natančni, obstoj genocida ima bolj ali manj mednarodno veljavo, medtem ko doma ne šteje prav dosti. Kajti če bi, potem v Srbiji ne bi že dvajset let ignorirali odločitve glede Srebrenice in bi danes priznali, da se je tam nad Bošnjaki zgodil genocid. Kaj za srbsko javno mnenje pomeni ugotovitev mednarodnega sodišča glede Srebrenice, najbolj ilustrira podatek, da so doslej slabo končali vsi demokratični politiki, ki niso imeli težave pogledati v oči preživelim sorodnikom pobitih v Srebrenici, se opravičiti in priznati, da je bil vojni zločin, storjen pred tridesetimi leti, dejansko (tudi) genocid.

Boris Tadić, nekdanji predsednik Srbije, je eden redkih demokratov med politiki, ki s tem nikoli niso imeli težav. Njegov prijatelj, zaveznik in prav tako demokrat Zoran Đinđić je zaradi preveč svobodomislenih pogledov in naivnosti, da je po Miloševiću možno čez noč normalizirati Srbijo, leta 2003 umrl v atentatu, ki so ga pripravile srbske kriminalne združbe v povezavi s tajno policijo. Mafija, skratka.

Na Tadića me, ko gre za slovensko družbo in politiko, včasih nekoliko spominja Borut Pahor. Nekoč tipičen salonski levičar in izjemno slab premier, ki je imel resda smolo, da je vlado prevzel tik pred svetovno gospodarsko krizo, se je na predsedniški funkciji, ki mu je padla takorekoč z neba po zaslugi drugorazrednega predhodnika, spremenil v človeka, za katerega lahko rečemo, da je svojo vlogo opravil tako, kot se za predsednika vseh državljanov spodobi. Po svoje je škoda, da Pahor zaradi formalnih ustavnih omejitev – vsaj če sledimo zelo rigidnemu razumevanju 103. člena ustave – ne more ponovno kandidirati za predsednika republike. No, dejansko ustava izrecno prepoveduje več kot dva ZAPOREDNA mandata (“Predsednik republike je izvoljen za dobo petih let, vendar največ dvakrat zaporedom.”).

A vrnimo se k Tadiću oziroma tisti Srbiji, ki jo je ugrabil avtokrat Vučić, čigar ljubljanski prijatelj Zoran Janković ima vse večje težave s kapitalom iz Republike Srbske. Zaključek je zelo namreč jasen: za Slovenijo je pomembno, da je Srbija čim bolj normalna država, saj samo tako nadzoruje svoje brate onkraj Drine in skrbi, da jih preveč ne odnese proti Moskvi. Kajti Milorad Dodik, točneje njegovo kapitalsko zaledje, je v zadnjih letih postal največji Putinov igralec v regiji, pri čemer je za Slovenijo občutljivo zlasti dejstvo, da je Dodikov poslovno-politični krog vse večji investitor v naši državi. Če si želimo postati balkanska pralnica denarja, s tem ni nič narobe. Vendar pa po izkušnji z Iranci nihče noče imeti za vratom Američanov in njihovih agencij, ki so že nekaj časa pozorne na denarni tok iz Republike Srbske v Slovenijo.

Bo kdo rekel – pa kaj!? Kar naj perejo denar v Sloveniji, bomo vsaj imeli kaj od tega. Res? Kaj pa? Koliko dobi od več sto milijonov dolarjev, kolikor naj bi jih iz Republike Srbske v zadnjih letih spravili na varno v Slovenijo (ki je, ne pozabite, del evroobmočja), slovenski proračun? Koliko davka plačajo v Sloveniji podjetja, ki so v rokah srbskih tajkunov? So ceste v Ljubljani zaradi tega v kaj boljšem stanju? Lepo vas prosim. V bistvu se prav pri asfaltu pozna, da se denar v naši državi le “oplementi”, ne pa tudi dejansko investira. Zato se ne čudite, zakaj imajo Ljubljančani najbolj razdrapane ceste v državi, na katerih divja županski šofer, alergičen na dolge kolone, ki so posledica popolnega razpada prometnega režima v prestolnici.

Zoran dela, ampak ne za nas …

51 komentarjev

  1. Influencer

    JEFFREY SACHS, ameriški profesor ekonomije:

    “ZDA vidjo Kitajsko kot grožnjo, ne zaradi česarkoli, kar bi Kitajska počela, temveč zato, ker je velika in uspešna. Edina zamera Kitajski je, da ogroža ameriško dominacijo. To mislim, da je bistveno za opis videnja Kitajske s strani ameriških oblasti. To je velikanska napaka, ne le na moralni, temveč tudi na praktični ravni.

    ZDA imajo 4% svetovnega prebivalstva. Kako naj 4% sveta dominira nad svetom? To ni možno, razen če bi ves svet ostal reven, neuspešen, zaostal. Ni niti moralnega niti praktičnega razloga za kaj takega. Že dolgo verjamem, da nerazvite države lahko napredujejo in ujamejo razvite. Kitajska je primer največje tovrstne zgodbe o uspehu v zgodovini. Kitajska je sledila predhodnemu japonskemu zgledu, tudi hongkonškemu in singapurskemu.

    Dohitevanje razvitih je možno, če obstaja dobro vodenje, dobra strategija, dobro načrtovanje – ves maneverski prostor za hitro gospodarsko rast. Kitajska je dokazala, da je to možno v obsegu brez primere v zgodovini.

    Zato je ameriški pogled o dominaciji nad svetom nesmiseln,. To ni moralno in niti ni praktično z vidika varnosti, kajti svet ne bo varen, če so ZDA bogate in Rusija nestabilna z atomskim orožjem. Zakaj bi to bilo bolj varno za ZDA? To predstavlja večjo nevarnost za ZDA. Je pa to zgrešeno tudi ekonomsko, kajti Rusija bo napredovala, Kitajska bo napreodvala. Afrika bo napredovala in ZDA bodo ugotovile, da s 4% svetovne populacije ni možna vladati svetu.

    ZDA se bodo morale naučiti sodelovanja, se bodo morale naučiti, da je državništvo več kot le strmoglavljanje vlad. Toda ZDA še vedno ne razumejo tega. Vojne in krize, ki smo jim priča, so še vedno posledica stare ameriške imperialne miselnosti. Tako je vojna v Ukrajini vojna, ki so jo povzročile ZDA. To ni vojna, ki bi jo povzročil Putin, temveč ZDA s širjenjem vojaške zveze Nato in s poskusom širitve na Ukrajino z namenom postavitve vojaških baz tam, ter poskusom širjenja Nata na Gruzijo.

    Ruska vlada je povedala, da ne bo dovolila vojaških baz Nata na svojih mejah, ker je to resnična varnostna grožnja Rusiji. Ameriško stališče pa je bilo, da se Rusija nima kaj vtikati v širjenje Nata. Če bo Ukrajina rekla da, bodo ZDA postavile svoje rakete tik Rusije. In Putin je rekel: “Ne, ne boste, ker je to preveč nevarno za nas!” To je bistvo ukrajinskega konflikta.

    Preden je prišlo do vojne, je bila ukrajinska vlada leta 2010 zelo modra, ker je izjavila, da hoče nevtralnost. Američani niso sprejeli ukrajinske nevtralnosti. Februarja 2014 so strmoglavili predsednika, ki je hotel nevtralnost. ZDA so izvedle državni udar skupaj z ukrajinskimi silami. Vloga ZDA je bila povsem očitna. Sam sem osebno prek udeležencev izvedel, kako močno je bila Amerika udeležena. V kritičnem trenutku je bil s strani Rusov prestrežen telefonski pogovor Victorije Nuland, v katerem je šlo za odločitev, kdo bo v vladi po puču, kar se je tudi zgodilo. ZDA so izbrale naslednjo vlado. In kje je Victoria Nuland danes? Ona je moja kolegica na njujorški Univerzi Columbia. To je pot do uspeha: narediš državni udar in postaneš univerzitetni profesor.

    Predsednik Trump je obljubljal, da bo ustavil vojno v Ukrajini, toda zanimivo: Trump nima moči , da bi ustavil to vojno, ker ne more javno reči, da bo ustavil širjenje Nata. Če bi to rekel, bi bil nemudoma obtožen, da je slabič, izdajalec, da daje koncesije Putinu, da se je vdal, da je podkupljen od Rusov…

    Imperialna logika prevladuje, celo če predsednik želi narediti nekaj drugače. Trump je obdan z vojno-industrijskim kompleksom, ki mu ztrjuje, da ZDA lahko naredijo kar hočejo kjerkoli.”

    Vir: Pamela Messias, YouTube

  2. Drejč

    Zoran dela, Uršula dela, Merz dela, pa Macron in Starmer in Rutte in Golob in tud Janša, ki je svojim evroposlancem zapovedal, da morajo glasovati za zaupnico Leyenovi. Vsi delajo, samo: kaj delajo? Intuicija mi pravi, da nas vodijo v vsestransko katastrofo: ekonomsko, politično-sistemsko, morda celo v vojno. Privežite si pasove. Pristanek bo s to ekipo trd.

    • Drago

      Se strinjam

  3. slavkope

    Vse bolj odkrita in nasilno polaščevalska pro-ruska in pro-srbska “peta kolona” v RS
    je najhujša in najbolj nepredvidljiva nevarnost za nadaljnji obstoj in razvoj
    večstrankarske parlamentarne demokracije v RS,
    za samostojnost, neodvisnost in ozemeljsko nedotakljivost RS,
    za njeno prostovoljno, tvorno in odgovorno strateško članstvo v skupnosti EU
    in v evro-atlantskem politično-obrambnem zavezništvu Nato
    ter za socialno blaginjo in varnost državljanov, davkoplačevalcev in volivcev v RS.

    Vse bolj postaja očitno,
    da so najvidnejši funkcionarji in najbolj ideološko indoktrinirani aparatčiki dandanašnje vladajoče kruhoborsko-povzpetniške “tranzicijske levice”,
    skrbno selekcionirani in temeljito ideološko-politično eksercirani (za dolgotrajno ilegalno delovanje)
    iz nekdanjih zvestih članov, njihovih otrok in vročih “vernikov” nekdanje totalitarne ZKJ/ZKS in njene vse-navzoče ter izven zakonov postavljene tajne politične policije Udba/SDV,
    več kot tri desetletja skrbno ohranjali in krepili svoje družbene in oblastne položaje tudi v novih ustavnih okoliščinah samostojne in neodvisne RS,
    vsaj po ustavi večstrankarske parlamentarne demokracije in vsaj po veljavni ustavi “pravne države” za vse državljane – brez izjem.

    Vse bolj brezsramno odkriti ideološki, politični, civilno-družbeni in medijski aktivisti ter vojščaki “ruskega” in “srbskega sveta” v RS
    skušajo nenehoma zavestno in načrtno prezirljivo zmanjševati in bagatelizirati pomen
    slovenske mednarodno zgledne plebiscitarne nacionalne osamosvojitve in osvoboditve izpod diktature SFRJ,
    skušajo nenehoma ohranjati “odprte” in torej mednarodno nepriznane nove državne meje med nekdanjimi socialističnimi republikami SFRJ,
    skušajo še vedno eno-partijsko parcialno in eno-stransko mitologizirati zgodovino NOB, komunistične revolucije in državljanske vojne,
    ter jo sovražno in prezirljivo zoperstavljati
    mednarodno priznani in plebiscitarno mednarodno-pravno podprti
    dis-kontinuiteti slovenskega naroda in državljanov RS
    s prejšnjo ne-demokratično partijsko-policijsko diktaturo pod absolutno oblastjo in pod nedotakljivim in nenadzorovanim terorjem KPJ/KPS oz. ZKJ/ZKS.

    • Miran

      @Slavkope

      Vse bolj odkrita in nasilno polaščevalska pro-ruska in pro-srbska “peta kolona” v RS
      je najhujša in najbolj nepredvidljiva nevarnost za nadaljnji obstoj in razvoj

      Za to nas skrbi naveza z Dodikom preko Snežiča in raznih Dudic, ki jih vzpostavlja prištinski doktorand pri nas bolj znan kot veliki Jajo.

      Ne vem kam bo to pripeljalo? Se mi zdi, da se nam nič dobregha ne obeta . 😰

      • tohuvabohu

        Janšafobija je v vzponu. Do volitev bo zrasla v neslutene višave. Indijančki si že na debelo nanašajo bojne barve.

        • beri

          @tohuvabohu – to je bila moja prva misel ko je na tem portalu pričel svoje “komentarje” objavljati t. i. influncer.

          Tudi če se s tem kar tukaj piše ne strinjam ga rad preberem, ker ne piše v stilu tukajšnjih levičarjev in rusofilov. Kam sodi, na levo in/ali desno je hitro pokazal, a to me ne moti. Moti pa me neka druga sprevrženost tukajšnjih levičarjev in rusofilov. Primer.

          G. Janša je bil na začetku pogojno levičar, nato pa je postal desničar v sistemu, kjer se temu reče, da ni naš.

          Zgoraj omenjeni Jeffrey Sachs in Damijan pa sta bila prvo desničarja, nato pa levičarja, ker sta naša. Sta na pravi strani zgodovine – eden v Ameriki, drugi v Sloveniji.

          To je ta razlika o kateri pišem. Lep dan.

          P. S. Levičarstvu je usojeno, da lahko zadihajo s polnimi pljuči le znotraj ene od oblik diktature – desničarjem pa je usojeno, da lahko zadihajo s polnimi pljuči le znotraj ene od oblik demokracije. Primer.

          In kaj se recimo zgodi v Ameriki ko študentje prisilijo svoje profesorje, da postanejo levičarji? Na oblast pride Trump in naredi red, sicer jo bosta ostala imperija Rusija in Kitajska povozila na vseh nivojih. Na srečo tudi v Ameriki čislajo predvsem zmagovalce. Seveda pa Amerika ne more biti idealni vzor nekega imperija – tako kot to nista ne Rusija in ne Kitajska. Lep dan.

    • Švejk

      @slavkope

      Če je ta “peta kolona” vsak dan bolj odkrita, jo malce bolj natančno opredeli: ljudi, njene organizacije, njeno delovanje. Če ima kdo svojo peto kolono na Zahodu, v ZDA in EU, je to Izrael. Dokazljivo in očitno dejstvo.

      Če kdo ogroža demokracijo na Zahodu, je to spet Izrael, ki je prek svojih lobijev v EU in ZDA od znotraj ugrabil/korumpiral zahodni politični razred, da izvaja politiko v korist Izraela in drugih interesov izraelskih lobijev .

      Če kdo ogroža varnost in blaginjo Slovenije, je to Nato, ki vodi posredno vojno zoper Rusijo v Ukrajini in jo postopno stopnjuje, kar pomeni, da nas peha vedno bliže eskalaciji vojne z Rusijo, prek enormnih predvidenih izdatkov za obrambo pa nas vodi tudi v revščino.

      Kdor nas resnično ogroža, je peščica zahodnih vojnohujskaških milijarderjev, vojnih dobičkarjev, to je orožarjev in bankirjev, ki bajno služijo z vojnami. Slednji so glavno gibalo zla, ki obvladuje Zahod.

      Ideološka pamet ima omejen pogled kot konj s plašnicami in ni v stanju razumeti realnega dogajanja.

      • tohuvabohu

        To je dobro, da imamo tebe, ki vse veš in vse razumeš, pa še moralo obvladaš v nulo. Ko bom velik, bom Razputin.

      • Marko

        Spizdi, mona ruska…

  4. jaz

    @apmmb2, kar precej natančno si zadel. Delati na državi brez nacionalizma obkrožen z narodi katerih nacionalni moment je zelo močan je delati na ukinitvi naroda in podreditvi najmočnejšemu narodu v soseščini. ampak to Kučanov plan ni. Njegov plan je v bodočnosti združiti nekatere Jugoslovanske narode na temelju tistega kar vztrajno udejanjajo v praksi. NOB. Seveda pod vodstvom najštevilčnejšega in agresivnejšega naroda v bližini. Njegovega. Srbskega. Tistega projugoslovanskega. Čisto vse poteze v političnem dogajanju vodene lutke našega predsednika vlade. Vse to pa ne more uspeti, če ne bo pomoči Rusije. Sabotiranje bloka 2 jedrske elektrarne, na račun prestrukturiranja TEŠ na Ruski plin, “miniranje” razdelitve Piranskega zaliva, itd. …Ruski kolaboranti in delilci slovenskega naroda kot leta 41.

  5. Miran

    @Stein

    Torej pranje denarja da, sam imejmo kaj od tega.

    Čeb blo od takih odvisno, bi bili hitro zgolj podalpska kšeftarska družba, specialna za levo, desne posle, z bližnjicami v kasten žep.😰

  6. Influencer

    JEFFREY SACHS, ameriški profesor ekonomije:

    “Operacije za zamenjavo režimov so zelo prepoznavni državni posli. To je nasprotje diplomacije. Ni se ti treba pogajati z nasprotno stranjo, ti jo moraš nadzirati, V nasprotnem jo strmoglaviš. Umoriš liderja, narediš državni udar, prirediš ali kupiš volitve, ustvariš nezadovoljstvo z namenom strmoglavljenja režima, To se je zgodilo 64 x “prikrito”. ZDA seveda zanikajo svojo vlogo, čeprav je bila očitna. To pomeni “prikrito”.

    Ko se taki dogodki pripetijo, niso resnično prikriti v smislu, kdo je to naredil. Vsakdo ve, da so to naredile ZDA, toda ZDA seveda rečejo: Mi nismo imeli nič s tem. To je bil lokalni upor.

    To omenjam zato, ker je ta vrsta arogantnega državništva, ki izhaja iz imperialne mislenosti, bila ameriška politika od leta 1945 do 1991. Američanom je bila prikazana kot upravičena zaradi vojne zoper globalni komunizem in še posebej zoper Sovjetsko zvezo. ZDA so obtoževale SZ, da hoče obvladati ves svet in to je bila razlaga za to, da so same hotele obvladati ves svet. ZDA se zavračale navtralnost po načelu: Če nisi z nami, si proti nam.

    Po letu 1990 so ZDA ohranile in celo okrepile svojo imperialno idejo. Namesto, da bi v koncu hladne vojne videle priložnost za nov svetovni red, ki bi bil uravnotežen, pošten in miroljuben, so videle priložnost za svojo hegemonijo. To je postala ideologija t.i. neokonservativcev, ki dominira ameriško politiko od leta 1991 do danes. Po tej ideologiji je svet varen (za ZDA) samo, če ga vodijo ZDA. Ker so ZDA dobrohotna sila, morajo postavljati pravila, biti svetovni policaj in določati dogajanje na vseh koncih sveta in potem bo vse prav.

    To je seveda zelo arogantna drža in utvarna ideja, toda to je bila politika, ki jo je podpirala vlada za vlado od leta 1991 naprej. To sem opazoval od blizu, kajti sam sem kot ekonomist zagovarjal idejo, da je treba Rusiji pomagati, da se spet postavi na svoje noge, da je treba Afriki pomagati, da se razvije, Zagotoviti bi morali, da je revščina izkoreninjena povsod. Toda nobena od teh idej ni bila sprejeta v ameriških političnih vrhovih. Celo moji kolegi so to videli kot naivno in v nasprotju z ameriškimi interesi. Ameriški interes je biti prvi, ne biti kooperativen v svetu, ki si deli blagostanje.

    Ameriška ideologija je postala po mojem mnenju celo slabša po koncu hladne vojne. Čeprav je Rusija spremenila ekonomski in politični sistem, se v ameriški politiki do Rusije ni spremenilo nič. V praksi je bila Rusija še vedno sovražnik. Ni šlo več za nasprotovanje komunistični ideologiji, temveč za rivalstvo med velikimi silami. Tu se strinjam s prijateljem Johnom Mearsheimerjem, da vidijo ZDA Rusijo kot grožnjo, ne zaradi ideologije, temveč ker je velika. Podobno velja za Kitajsko, ki jo Amerika doživlja kot sovražnico samo zato, ker je velika in uspešna.”

    • beri

      @influencer – citiral bom zgolj naslov in podal svoje mnenje zakaj…

      “(JEFFREY SACHS, ameriški profesor ekonomije:…)”

      ***
      Načelno se strinjam z logiko, ki je tukaj podana. Imperialne ideje niso enoznačne. Amerika to dela na svoj način. Rusija na svoj način, Kitajska na svoj način itn. Bistvo torej ni v imperijih, ampak kako jih vodiš in upravljaš z njimi.

      Jeffrey Sachs je identična slika našega ekonomista Damjana. Oba sta bila na začetku trda kapitalista na ekonomskem področju, nato sta oba prestopila na drugo stran. Preprosto bi rekel, da sta bila levičarja. Dokaz.

      Ko je prišel g. Sachs v Slovenijo je predlagal ostri rez s komunistično ekonomijo in vpeljavo tržnih ekonomsko-gospodarskih globalnih zakonitostih v naši državi. Vljudno so se mu zahvalili za njegove ideje in v Sloveniji so nadaljevali po starem.

      Dejan in nekaj mladih naših ekonomistov je razmišljalo enako. Bili so pravi trdi desničarji. Za Dejana vem, da je hitro prestopil na drugo stran in končal med levičarji. A bistvo je drugje.

      Imperije oblikujejo posamezne osebnosti v teh velikih imperijih. Enkrat so to trdi desničarji, drugič trdi levičarji – še huje pa je to, da se posamezniki prilagajajo tem razmeram kot ta dva gospoda, ki ju omenjam. Povedano drugače.

      Tvoji prispevki so zanimivi, rad jih preberem, a so enostranski, torej imajo le malo skupaj z objektivnimi pogledi obeh strani. Objektivni pogledi z obeh strani pa niso zanimivi za voditelje v teh imperijih. Še več.

      V avtokracijah/diktaturah nimajo nasprotnika, nimajo konkurence, delajo to, kar jim enostrankarski partijski sistem narekuje.

      V demokratičnih sistemih je konkurenca takšna, da se gre včasih preko vseh meja, da zmaga ena stran – ali bolj leva ali bolj desna.

      Razlagalci resnic, ki jih tukaj podajaš so zgolj razlagalci “resnic”, ker izhajajo iz svojih osebnih prepričanj, svoje značajske osebnosti itn. To pa ne pomeni, da jih ni zanimivo prebrati. Lep dan.

      • Smart

        @Beri
        Vedno mi je bilo zanimivo, da je vera in bog -kateri koli že – bil razlog, da so ljudje žrtvovali življenja, da so branili ideale nekoga, od katerega dobesedno niso imeli nič! (Ravno danes sem poslušal o zažiganju plošč Beatlov, ker je Lennon rekel, da so bolj popularni od boga…)

        In seveda mi je zanimivo brati razlage različnih strani o njihovih vidikih na določene situacije. Vse v duhu konstruktivnosti( na tem portalu je res preveč destruktivnosti).
        In če smo realni – veliko lažje je analizirati dejanja ZDA in Kučana, kot pa Rusije in Janše! Še manj Kitajske ali… In v zgodovini vpliva sta prava dva bistveno bolj vplivala na sedanjost sveta ali Slovenije, kot pa druga dva!

        Mislim, da je Infulencer realno opisal – verjetno lahko napiše še kaj več – o politiki ZDA in da ima APMMB2 v svojih zapisih veliko resnice. In verjetno je veliko resnice tudi o zapisih o Rusiji ali Janši – negativni in tudi pozitivnih. Zanimivo – o ZDA in Kučanu res ni veliko pozitivnega napisano – le nestrinjanje s kritikami!

        Je pa g. Dejan zapisal kar nekaj zanimivih tez in informacij, ki bodo v prihodnosti bistveno krojile dogajanje – na Balkanu in pri nas!
        Ker pa sva oba iz Severnega dela Slovenije, je za naju mogoče bolj aktualen dogodek v domačiji na Koroškem. Ki je mogoče bolj strašljiv, kot dogodki v Gazi ali Ukrajini!

        Pripis – ob tem, da mi je čudno, da še vedno opevamo to drugo vojno in njene dogodke. Pred kratkim sem gledal oddajo o poskusu obtožb proti režimu Pol Pota in njegovih sodelavcev – od katerih so mnogi še danes na pomembnih položajih ali imajo pomemben vpliv na dogajanje v tej državi. Pa so se tako žrtve, kot mladi temu uprli. Kaj je bilo, jih ne zanima več in odpiranje ran nikomur ne koristi. Danes do drugi časi in druga pravila. Iz zgodovine se tako nič ne naučimo.

        • beri

          @smart – vloga influencerjev je v prvi vrsti promovirati sebe, nato ostale o katerih piše ali jih citira. Njegov namen ni podajanje resnic. Sem pa napisal, da to kar tukaj objavlja z veseljem preberem, tudi če se z vsebino ne strinjam.

          Kako močno influncerji oblikujejo svet pa sta dokaz naša Golobčka. Primer naslova članka…
          “(Kolesarski spektakel kot kulisa za zasebni PR Goloba in Gabrove)” in še odsek citiranega…

          “(“A bi vas zanimali storiji iz Tour de France?” je Tina Gaber retorično vprašala na svojem Instagram profilu. Čez nekaj časa je navdušeno zapisala: “Uaaau, nisem pričakovala toliko odzivov. OK – bom vaš reporter za en dan.”
          Jasno je, da bi bila “naš reporter za en dan”, in sicer ne glede na to, kakšen bi bil odziv na njeno objavo (tisti, ki spremljajo njen profil, lahko povejo, da komentarje skoraj vedno skrbno zrežira in moderira, negativne komentarje vestno briše).
          Da bi bila Gabrova v vsakem primeru “reporter za en dan”, je jasno po drugih objavah, saj je s sabo pripeljala celo ekipo “video mojstrov”.
          “No, temu se pa reče evidentna zloraba proračunskih sredstev za lasten privat biznis vplivništva.)”

          P. S. Golob ima kritje, ker je predsednik ultra-leve vlade – Gabrova pa je mafijska šefica, ki na račun davkoplačevalcev promovira sebe.

          Nekaj povsem drugega pa so t. i. žvižgači, ki jih preganjajo drže tako iz demokratičnega kot diktatorskega področja ideologij. Obe ideologiji, tako verska kot politična – morata biti motivatorja za napredek, ker drugače ne gre. Zakaj? Zato, ker je napredek tako pozitiven kot negativen. Pomembni so zgolj odstotki. Če se malce pošalim.

          Ateist in/ali globoko veren vernik lahko mirno reče: politična ideologija in verska ideologija sta siamska dvojčka oziroma dvojčici. Toliko kor je poštena ena je poštena druga in obratno.

          Zame je duhovnost tista, ki zmaguje v veri in domovinskost v politiki. Obe potrebujemo. Lep dan.

        • ren

          Smart: “…ker je Lennon rekel, da so bolj popularni od boga…”

          In to tudi plačal z življenjem. Religija je bistvo človeka. In s tem se ne gre igrati.

    • ren

      Nekdo, ki je zbolel za influenco, zaradi bolezni dlje od prilepljenih citatov ne zmore.

      • smart

        Obstajajo tudi smiselne religije – kot je recimo BUDIZEM!
        Če pa nekdo potrebuje več, pa kar nas steno ali omarco z njim!

  7. Martin

    Samo en dan je bil potreben, da smo se od čaščenja Tadeja Pogačarja, junaka letošnjega Tour de France, prelevili v mrhovinarje, ki jih zanima samo številka, koliko je Tadej v treh tednih prislužil s kolesarjenjem.

    • Dezerter

      Zavist je steber (svetilnik) v katokomunistični kloaki.👍

      • Miran

        A ste vi custode di un faro?

        Sam fprašam.

  8. beri

    Odlično branje. Citiral bom dva izseka g. Dejana. Prvi…
    “(Svetovna orožarska industrija je, pravijo poznavalci, pred velikim investicijskim ciklom, ki bo odpiral nova delovna mesta, poganjal gospodarsko rast in ponovno vzpostavil psihološki občutek varnosti. Od februarja 2022, ko je Rusija napadla Ukrajino, je ta v dobršni meri porušen, ruski zgled teptanja mednarodnega prava pa je hitro dobil posnemovalce na Bližnjem vzhodu, Afriki, Srednji Aziji in nazadnje celo v doslej relativno stabilni nekdanji Indokini, kjer sta bili Tajska in Kambodža zaradi minornega ozemljskega spora za nekaj dni celo v de facto vojni.)”

    Drugi izsek citata g. Dejana…
    Boris Tadić, nekdanji predsednik Srbije, je eden redkih demokratov med politiki, ki s tem nikoli niso imeli težav. Njegov prijatelj, zaveznik in prav tako demokrat Zoran Đinđić je zaradi preveč svobodo-miselnih pogledov in naivnosti, da je po Miloševiću možno čez noč normalizirati Srbijo, leta 2003 umrl v atentatu, ki so ga pripravile srbske kriminalne združbe v povezavi s tajno policijo. Mafija, skratka.

    ***
    Prvi izsek nam pove, da se razvojna znanost ne razvija zgolj v civilni sferi, ampak tudi vedno znova in znova tudi v vojaški sferi. Ta pa se lahko v praktičnem pomenu razvija le, če imamo vojne – kjerkoli pač. O Rusiji in Putinu nimam kaj dodati, ker je lepo analiziral to sam g. Dejan, nekateri mu rečejo tudi tovariš Dejan, a mene to ne moti.

    Drugi izsek citata pa bolj govori o mentaliteti naroda kot njihovih voditeljih, ki so po pravilu avtokrati. Osebnost – takšnih avtokratov je usodna za lastni narod, če se tega lastni narod ne zaveda ali še huje, če večinskemu delu naroda ustrezajo avtokratski voditelji kot sta bila Milošević in še vedno Vučić.

    Nič drugače ni v Sloveniji. Kot po tekočem traku dobimo izvoljene levičarske avtokrate, daleč najhujši je doslej Golob. Tudi mentaliteta slovenskega ljudstva se močno nagiba v levo – zato s takšno lahkoto ekstremna Levica poneumlja slovenski narod.

    Za konec pa bom citiral za svojo miselno izhodišče najboljši komentar komentatorja JOza, ki je podal bistvo te teme, citiram…
    “(Zbirokratizirani bruseljski politični odpad, ki izvoli sam sebe je tako nesposoben, da postanejo celo avtokrati opcija.

    Šerif je šerif. Ko sodnija ne pride blizu, takrat je konec države. Konec.)”

    ***
    V mislih sem imel članek, ki sem ga danes prebral na nova24, citiram naslov…
    “(V Mileievem govoru se skriva odgovor na vprašanje, zakaj OZN ne deluje – A. H.

    Ne bi škodovalo, če se s tem seznanijo slovenski diplomati, ki ‘rešujejo’ svet,“ je na družbenem omrežju X zapisal nekdanji slovenski veleposlanik v ZDA Tone Kajzer.
    S tem je mislil na ognjevit govor argentinskega predsednika Javierja Mileia lanskega septembra na generalni skupščini OZN. Združene narode je brez dlake na jeziku obtožil, da jih vodijo “mednarodni birokrati”, ki si prizadevajo vsiliti “socialistično agendo” revnejšim državam.)”

    P. S. Predsednik Milei ima to srečo, da je Argentina tako močno zavožena država, da je večinsko ljudstvo na njegovi strani – v Srbiji pa večinsko zgolj študentje.

    Srčno upam, da imamo tudi mi to srečo, da je Golob/ta ultra-leva vlada tako močno zavozila Slovenijo, da se bo večinski del slovenskega ljudstva končno uprl novim obrazom in novim strankam in končno izvolil pravo desno vlado ali pa bo usoda slovenskega ljudstva podobna romunskemu, ki je dolgo čakalo dokler jim ni bilo komunizma dovolj in so poslali svojega predsednika v večna lovišča komunizma.

    • tohuvabohu

      Če so volilci petkrat pogrnili na skušnji, je po verjetnostnem računu moč predvidevati, da bodo tudi šestič.

      Iz zgodovine se da naučiti edino to, da se iz zgodovine ne da naučiti nič.

      • Boldy

        Če mečeš kovanec in petkrat pade grb je po verjetnostnem računu zelo velika verjetnost, da bo šestič padla cifra.

        • tohuvabohu

          Res je, verjetnost je kar 50%. Ampak to je slaba primerjava. V primeru volitev noben izid nima tolikšne verjetnosti.

          • tohuvabohu

            Vendar če je zadaj kak vpliven vzrok, se verjetnosti lahko zelo spremenijo.

          • tohuvabohu

            Še tole: pri metanju kovanca gre za zaporedje neodvisnih poskusov, pri volitvah pa še zdaleč ne.

  9. Miller

    Vodja kulta SDS pukljasti smrduh je 2007 prodal Slovensko Industrijo Jekla Rusom.

    Vir: Necenzurirano,
    “Kako je ruski tajkun Andrej Zubicki črpal milijone iz Slovenske industrije jekla”

    Zoki je vajenec…

    • Miller

      Janša je prodajal državne nepremičnine od železarn do Alpine ter mešetaril z orožjem od Patrij do Mariborskega letališča.
      Neizsledljive provizije pa v davčnih oazah.

      Kar je naredil Zoki – tudi , če s provizijami, pa ostane doma !

      • mario

        Miller ne da si samo “pedro” si tudi skregan z zgodovino in kulturo…

      • ren

        Vestno izpolnjuješ navodila gospodarja, ki ti je rekel, da piši laži, čeprav sam veš, da so laži. Laž potrebujemo, da ponovno po volitvah osvojimo oblast. In potem bomo spet lagali in zajebavali ljudi.

  10. APMMB2

    Izza Steinbucgovega pisanja se skriva neka druga zgodba,ki je usodna za Slovenijo.
    Tako kot je Vučić nesporno vožd Srbije, je Kučan vožd Slovenije.
    Vučić je vožd Srbije kot srbski nacionalist, fašist, med tem ko Kučan to ni.
    V kolikor bi se Kučan oprl na narod in svjo voždovstvo temeljil na nacionalnih interesih, bi pogorel, saj bi ga Slovesnci hitro prečitali in odstavili.
    Kučan je komunist, kar pomeni, da mu nacija ni primaren cilj.
    Njegov interes je vldati in to za vsako ceno.
    Tukaj pa je težava njega in neposredno tudi Slovenije.
    Vsi diktatorji na svetu se pred vsem oprejo na nacijo in so bolj ali manj fašisti, tako kot sta Putin in Vučić.
    Kučan se zaveda, da v Sloveniji tega ni mogoče izvesti.
    Kljub temu, da skuša s svojo politiko zatreti narod, nacionalnost, pa se zaveda, da ga kot partnerja pri vladanju ne more sprejeti.
    Slovenci smo le katoliki, narodnjaki s svojo glasbo in kulturo, s svojimi navadami in uagnanostjo k poštenju in delvnosi. Premeteni Kučan pa ve, da vse te lastnosti nasprotujejo njegovim diktatorskim željam, saj bi jih moral deliti z narodnimi, kar pa bi onemogočilo njegov diktatoreki značaj in vodenje.
    Kaj Slovenci smo in kaj si želimo, smo izrazili na plebiscitu o samostojnosti.
    Tam je bila jasno izražena želja po samostojni in demokratični Sloveniji.
    Premetenemu Kučanu pa je bil to jasen signal, da ob tako jasnem izrazu nacionalizma, on ne more biti prvi in edini.
    DMOS s Pučnikom na čelu mu je jsano pokazal, da ne more biti prvi v državi,zato je začel islati izhod iz zagate.
    Najprej se je uprl samostojni Sloveniji. Računal je na dejansko moč armije in bil prepričan, da bo armija premagala tako Slovence ,kot Hrvate in da bo nastala neka asimetrična Jugosslavija , kjer bo on s svojii pristaši ostal na čelu Slovenije.
    Ta tvegana želja je padla v vodo in ostal je osamljen, saj je njegova zaveznica JLA propadla, Jugoslavija je razpadla, in Slovenija se je srečno osamosvojila, sicer bi postala del Hrvaške in Milan Kučan bi postal dejasnki upokojenec in danes nihče ne bi več vedel zanj.
    Tako pa se mu je le namenila sreča, saj se je Slovenija kljub njegovi želji osamosvojila in se izognila neki nedefinirani federaciji s Hrvati, ki bi iz Slovencev hitro naredili Podalpske Hrvate.
    Kljub temu pa je spretni lisjak uspel razdvojiti Slovence, saj je s pomočjo državnega aparata, obstoječe socialistične zakonodaje in zveste opozicije uspel narod razdeliti in se skozi zadnja vrata polastiti prestola, na katerem sedi še sedaj.
    Poraženo opozicijo je kmalu pripeljal v vladajočo pozicijo.
    Ta je bila še vedno šibka, zato je začel vzpodbujajti s pomočjo medijev in šolstva internacionalizem, pred vsem pa dobro vzgajane korenine NOB, ki so strup za nacionalne interese. Komunistična revolucije ni bila interes Slovencev nikoli in še danes ni, kljub temu pa jo je potrebno negovati,zato je povzdigovanje NOB nraven klin, ki spodbija nacionalne želje.
    Zviti Kučan tudi ve, da se družiti s Hrvati ne gre, saj je prenevarno, da bi takšno bratenje vodilo k Podalpski Sloveniji.
    Zato se je vregel v naročje bratom Srbom, ki so v jugoslovanskih časih obvladovali dobršen del vodstvene infrastrukture. Najtrdnejši zavazniki so postali agentje KOSa, kateremu je pripadal in se še danes opira na te zveze, ki mu nudjo zaščito.
    Ni čudno da je njegov kompanjon Zoran Janković, ki lepo pretvarja Ljubljano v srbski pašaluk v Sloveniji. Tudi sicer postaja Slovenija vse bolj odvisna od Srbije,vsaj kar se investicij tiče in pred vsem mafijskega kapitala,ki je v Sloveniji bistveno bolj varen kot na Balkanu in drugod po svetu.
    Kot tak je Kučan svetovni fenomen, saj je edini diktator,ki sicer ne sedi v vladni palači in ne vlada kot nacionalist in je v bistvu nasprotnik nardoda in narodne zavesti.
    Naravnost razprodaja Slovenijo, samo da lahko vlada.

    • Miran

      @apnmb

      Vam bo Kučan še z groba pošiljal pozdrave.
      🤔

    • Miran

      @apnmb

      Slovenci smo le katoliki, narodnjaki s svojo glasbo in kulturo

      Ja eni ste res taki.
      Obstajamo tudi drughi, ki nam gre ob tem na bruhanje.

      Pa nimam nič proti če ob goveji muski nekdo zizike maje.

      Hočem povedat da obstajamo tudi drughi.🥴

      • ren

        @Miran

        “Obstajamo tudi drughi, ki nam gre ob tem na bruhanje.”

        Kateremu spolu od 70 ali več pripadaš? Vprašanje zato, da ti ne bo šlo na kozlanje.

        • Miran

          @ren

          Od vas, karkoli boste napisali, gre na bruhanje, Nima veze z spolom.
          Četudi ste brezspolno bitje.
          Je zgolj pogojni refleks.
          🤗💪

          • Marko

            Kakšne modre misli…
            Katero tableto si danes vzel?

  11. JOza

    Zbirokratizirani bruseljski politični odpad, ki izvoli sam sebe je tako nesposoben, da postanejo celo avtokrati opcija.

    Šerif je šerif. Ko sodnija ne pride blizu, takrat je konec države. Konec.

  12. Dezerter

    Ko sem v pogovoru z direktorjem banke (nemško govoreče področje), omenil visoke cene nepremičnin v kloaki,mi je postavil enostavno vprašanje:
    Koliko ljudi tam poznaš ,ki si lahko privoščijo takšen nakup?
    Ko sem mu odgovoril ,da nobenega,se je samo prijazno naamehnil.

    P.S,
    Vampir v Armaniju Pahor bi moral biti v ćuzi.👍

    • Dezerter

      T.i. tranzicija je kriminalen projekt. 👍

    • Miran

      @Dezi

      Vampir v Armaniju Pahor bi moral biti v ćuzi.👍

      Po dolghem času se z vami močno strinjam.
      👍👏

  13. Drejč

    A je kje na Zahodu kakšen politik, ki dela za narodov blagor? Vsi delajo zase. Poglejmo samo Leyenovo. Trumpa je zasula z evrospkimi milijardami, ki bodo Evropo še dodatno obubožale in obogatile Ameriko. Zakaj? Zato, ker ji ni mar za evropske davkoplačevalce in blagostanje Evropejcev. Mar ji je, da je na položaju, kjer si polni žepe in to je to. Evropski parlament ji je pred kratkim izrekel zaupnico, ker je večina poslancev enakih njej. Volivci pa vedno znova izvolijo korumpirance, ki se po izvolitvi požvižgajo nanje. Zato ker jim korumpirani medij sugerirajo, koga naj volijo. Demokracija je res idealen sistem – za manipulatorje, ki vse skupaj vodijo.

    • Marko

      Ali je kje na VZHODU…. nikoli ne napišeš, mona ruska. Spizdi!

      • Drejč

        Bedaček Markec, a se ti oglašaš iz Rusije, ko te zanimajo samo ruski problemi? Jaz živim v Sloveniji in Evropi, to je na Zahodu, in me brigajo naši problemi.

        Za nas je Rusija problem v toliko, da lahko pride do vojne z njo – zaradi zahodne arogance, militarizma, ekspanzionizma, imeprializma, hegemonizma …
        Ti se pa ukvarjaj z ruskimi problemi.

        • Marko

          Spizdi, mona ruska!

      • Miran

        @Marko

        Pa dej že vzem kakšno tableto. 😰
        Ne morš nas buzerirat dan na dan od jutra do večera.
        Dons je tehnika zdravljenja že tolk napredovala, da sigurno lahko pomagha kretenom tvoje sorte.
        🥴🤗

        • Marko

          Če bi ti vedel kako lepo je butle zajebavat… 🙂

  14. Rokovnjac

    Ce Zoki dela ali ne dela za butalce,se mene nic ne tice.Je pa kar nekaj ticev,ki letijo nad najlepsim mestom na svetu,eden od teh je nesramni Holob!

    • Miran

      @Rokovnjac

      A ni lepo, ko fse obvadate ?

      Tud če ne morte srat, veste da je Gholob kriv.

      🤗

  15. Jože

    Zoki dela. Zase.

+Portal se trudi omejiti žaljivo komentiranje, “spam” vsebine, zato režim komentiranja še prilagajamo. Prosimo vas za razumevanje. Poleg tega vas pozivamo, da se vzdržite agresivnih vsebin. Komentarji, ki vsebujejo povezave na spletne strani ne bodo objavljeni.

zadnjih 10 +Komentar
Petek je dan za metek: Janša prihaja, Steinbuch odhaja

Petek je dan za metek: Janša prihaja, Steinbuch odhaja

Za politike je najslabše, če jih oblast zasvoji s prepričanjem, da jim oblast pripada. Zato bo pred nastopom Janševe četrte vlade, ki bo tudi prva povsem desna vlada v slovenski zgodovini, pametno opazovati obnašanje njenih ključnih akterjev. Se bodo maščevali prejšnjim oblastnikom, ali pa bodo zmogli prekiniti začarani krog levo-desne paranoje, izključevanja in sovraštva, ki konstantno generira hladno državljansko vojno na Slovenskem? Pred nami je torej jasen epilog: Janša prihaja, Steinbuch odhaja. Za marsikaterega bralca tega portala dobra novica. Po desetih letih in še malo čez je bil že skrajni čas za spremembo okolja.

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Radio Erevan: Ruskega predsednika Putina bo v kratkem zadela kap

Tisto, kar je uspelo Putinu v nekaj letih, ni uspelo nobenemu komunističnemu voditelju v Sovjetski zvezi po Stalinovi smrti: Rusijo je odpeljal iz Evrope in jo potisnil v mentalni okvir Severne Koreje, gospodarsko pa spravil v odvisno razmerje s Kitajsko. Za rusko elito je to vsak dan bolj nesprejemljivo, zato kritike na račun Putinovega vodenja države, sploh pa “specialne vojaške operacije” ne pojenjujejo. Samo vprašanje časa je, kdaj bo dosežena kritična masa “zarotnikov”, ki bodo sklenili, da je kremeljskega Cezarja potrebno odstraniti, preden bo on uničil njih. Toda morebitni vojaški udar ali upor proti Putinu bi imel danes nepredvidljive posledice zlasti za Evropo, kajti v Rusiji bi lahko po Putinu na oblast prišel še hujši skrajnež.

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Zakaj prihajajoča leva opozicija Janši ne pusti, da se spotakne?

Četrtkova razprava na skupnem odboru Državnega zbora o t. i. interventnem zakonu je pokazala, kakšen bo politični dialog v primeru, da vlado dejansko sestavi Janez Janša. Odhajajoča koalicija bo vse, kar bo predlagala nova, označila za škodljivo, še več, vsako odločanje, ki ni po njihovem okusu bo v skladu z njihovimi ideološkimi priročniki označila za nekakšno diktaturo. Roko na srce, tudi prihajajoča nova koalicija se je sprejemanja interventnega zakona lotila po “Golobovo”. Ignorira dobronamerne pripombe, določene predloge s strani stroke, pretirano bezlja, pri čemer to svoje ravnanje opravičuje z ignoranco in spornimi ravnanji odhajajoče vlade, kar je milo rečeno otročje.

Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Zakaj ukinitev RTV prispevka ne bi rešila ničesar

Če misli prihodnji premier svoj – upam, da zadnji – mandat kronati z demontažo RTV Slovenija, dela veliko napako. Na Kolodvorski so tudi novinarski aktivisti, vendar je takšnih radikalcev le za vzorec, medtem ko 95 % zaposlenih profesionalno opravlja delo. Zaradi 10 ali 20 levičarskih aktivistov, ki mečejo slabo luč na celotno medijsko hišo, sesuti ves javni servis, je norost brez primere. Nacionalko, njen informativni program, bi morali kvečjemu razdeliti, pa naj potem provladni novinarji znotraj iste hiše konkurirajo opozicijskim. Eni na prvem, drugi na drugem programu. Naj ima Marcel Štefaničič konkurenco v Borisu Tomašiču. Naj tekmujeta, kdo ima boljši rejting. In naj za gledalce tekmujeta tudi oba informativna programa. Zakaj bi za dva zrezka ubili celo kravo?

Konec povolilne politične melodrame in začetek sindikalno-civilnodružbene histerije?ž

Konec povolilne politične melodrame in začetek sindikalno-civilnodružbene histerije?ž

V sredo je sklicana izredna seja Državnega zbora, kjer se bo verjetno formalno zabetonirala naslednja vladna koalicija. Predsednik SDS Janez Janša je namreč napovedal, da bo vsem, ki bodo podprli predlog zmanjšanja ministrstev z 19 na 14+1, poslal predlog koalicijske pogodbe. Hkrati je predsednica republike Nataša Pirc Musar sporočila, da se bo drugi krog iskanja mandatarja začel 6. maja, kar ob vseh rokih pomeni, da bi lahko vlado dobili proti koncu maja. V skladu s slovensko politično folkloro pa sindikati že pripravljajo groteskni “upor” proti neustrezni vladi, ki jim hoče pobalinsko znižati davke, medtem ko jim je leva vlada davke nonstop zviševala in so ji pri tem ploskali.

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

Ali Janša sploh želi sestaviti vlado ob razsulu javnih financ?

V ponedeljek se je pri predsednici države Nataši Pirc Musar odvil prvi krog posvetovanj glede novega mandatarja. Rezultat je bolj ali manj pričakovan. Robert Golob je končno priznal, da (zaenkrat) nima glasov za sestavljanje vlade, pri čemer je v svojem stilu užaljeno, agresivno, žaljivo opletal z obtožbami o prevarantih, ki menda sestavljajo novo nenačelno koalicijo. Bolj kot Golobov pričakovan nastop je zanimivo obnašanje Janeza Janše. Javno je spet zatrdil, da ne sestavlja nobene koalicije, čemur morda verjamejo samo osnovnošolci nižje od petega razreda. Je pa res, da se je iz dogajanj v letih 2020 in 2022 nekaj naučil: z določenim zavlačevanjem bo poskušal vzpostaviti stanje, v katerem bo morala odhajajoča koalicija formalno prevzeti odgovornost za katastrofalno vodenje države in izredne razmere v javnih financah.

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Desna vlada je možna, vendar premier ne bo Janša

Si lahko kdo predstavlja scenarij, po katerem Anže Logar postane mandatar s podporo SDS, krščanskih demokratov in Resnice? Resda je blizu znanstvene fantastike, vendar pa bi bil za t.i. desni pol v resnici edina rešitev. V tem primeru bi se Janez Janša preselil v Bruselj, saj bi se nova vlada zaradi nepojasnjene vloge evropske komisarke Marte Kos v prejšnjem režimu – zadnja knjiga zgodovinarja Igorja Omerze jo obtožuje sodelovanja z nekdanjo Službo državne varnosti – odločila za njeno zamenjavo. Bi bil komisarski položaj za Janšo dovolj, da se odreče poželenju po še četrtem mandatu?

Vlada farsične enotnosti

Vlada farsične enotnosti

Rezultat volitev je prinesel neverjetno spremembo v retoriki še aktualnega predsednika vlade in nekakšno očiščevalno predvelikonočno razodetje. Sedaj ne potrebuje več drugega mandata za obstoječo ideološko koalicijo, potrebujemo pa menda vlado narodne enotnosti, ki bo reševala nakopičene probleme in posledice zaostrenega mednarodnega položaja, ki pa jih še deset dni nazaj zanimivo ni bilo, čeprav vojna v Iranu traja že mesec dni. Po izjavah predstavnikov koalicije v predvolilnih soočenjih je bilo vse skorajda več kot idealno. Da ne bo nobene dileme: če bi na volitvah njegova ideološka koalicija dobila 46 glasov v Državnem zboru, kar so sicer kazali prvi rezultati vzporednih volitev, ne bi slišali nobene besedice o vladi narodne enotnosti, sodelovanju, boju proti korupciji. Nadaljeval bi z brutalnim ideološkim razdvajanjem, revolucionarnim vodenjem gospodarske in davčne politike brez upoštevanja kakršnihkoli drugačnih, strokovnih mnenj. Da o nadaljnjem prikrivanju korupcije v najožjih vladnih krogih niti ne govorimo.