Ključnik: Zoran Janković
Če Janša ne bi ponovno kandidiral za predsednika SDS, bi na levici zavladal preplah

Če Janša ne bi ponovno kandidiral za predsednika SDS, bi na levici zavladal preplah

24. maja, le dan pred Dnevom mladosti, ki so ga v komunistični Jugoslaviji praznovali v čast dosmrtnega predsednika in maršala Josipa Broza, bodo imeli volilni kongres v največji opozicijski stranki SDS. Edini kandidat je ponovno Janez Janša, ki je v SDS na oblasti že 32 let. Tito je bil le tri leta več in Janez Janša ga bo dohitel že leta 2028. Tito bi bil na oblasti še dlje, če leta 1980 ne bi umrl. Tudi Janez Janša ni večen in ko bodo imeli čez štiri leta imeli v SDS ponovno volive predsednika, ni nemogoče, da bi bil Janša tudi takrat edini kandidat. Mimogrede, zakaj točno imajo v SDS sploh volitve, če pa je kandidat za predsednika en sam? Z nekaj humorja bi lahko rekli, da imata odgovor na to samo Bog in Janez Janša. Kar pa je v SDS skoraj eno in isto …

Ali bo Milorad Dodik v Portorožu zakonito “opral” najmanj 57 milijonov evrov?

Ali bo Milorad Dodik v Portorožu zakonito “opral” najmanj 57 milijonov evrov?

Podjetje Viaduct d.o.o. iz Portoroža, ki nima zaposlenih niti omembe vrednega prometa, več let pa ga sploh ni imelo, je pred leti dobilo koncesijo za 165 milijonov evrov vreden projekt hidroelektrarn na reki Vrbas v Republiki Srbski. Referenc s tega področja ni imelo. A ker je vlada te srbske paradržave prekršila koncesijsko pogodbo, je mednarodno arbitražno sodišče Viaductu priznalo odškodnino v višini 57 milijonov evrov. Kako je sploh možno, da je prišlo do česa tako absurdnega? Bosanski mediji, ki govorijo celo o fiktivni slovenski firmi, namigujejo, da bi lahko šlo za pranje denarja, za katerim stoji bodisi sam Milorad Dodik bodisi njegovi tajkuni …

Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Vučićev kočijaž Janković na pravi strani avtokratske zgodovine

Ali je Jankovićevo lojalnostno pismo Vučiću, na katerega se premier Golob ni želel kritično odzvati, slučajno razkrilo veliko skrivnost slovenske politike – da je namreč ljubljanski župan “nadrejen” predsedniku vlade in da zato slednji drži nazaj svoj kabinet, zlasti Tanjo Fajon, da se ne bi javno oglašali s kritikami na račun Vučića? Kako je to možno? So Srbi o predsedniku vlade morda pridobili kakšne neprijetne informacije, ki ne smejo priti v javnost, saj bi uničile Goloba? S kakšno perfidno igro imamo opravka? Zakaj je sumljivo tiho tudi evropska komisarka za širitev Marta Kos?

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Zakaj se župan Janković klanja avtokratu Vučiću?

Brez dvoma bo Jankovićeva “diplomacija”, ko gre za javno pohvalo in predvsem podporo srbskemu avtokratu Aleksandru Vučiću, dobila velik notranjepolitičen odmev. V prvem šoku so bili namreč vsi tiho, sploh premier Golob, sumljiva tišina je bila tudi na zunanjem ministrstvu. Edino predsednica republike Nataša Pirc Musar je povedala nekaj besed o Jankovićevem pismu – in zato gospa predsednica ta hip tudi edina rešuje čast slovenske uradne politike. Pohvala pa gre tudi nekdanjemu evropskemu poslancu Klemnu Grošlju, ki je napisal Pismo srbskim študentom in sprožil peticijo v njihovo podporo.

Vstaja na Balkanu?

Vstaja na Balkanu?

So študentski protesti v Beogradu, ki so potegnili za seboj velik del prej tihe, mlade demokratične Srbije, začetek česa novega, ali samo spet muha enodnevnica, ki jo bo srbski vsemogočni predsednik, prijatelj Putina, Zorana Jankovića, Aleksandra Čeferina, Roberta Goloba, s svojim nadzorom nad mediji in večino drugih državnih aparatov umiril, nekako podkupil, utišal? Državljanska nepokorščina se z bojkotom trgovin, lokalov, krepi tudi na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini. Nekatere politične stranke se na to gibanje poskušajo “šlepati” tudi v Sloveniji. Vsi pa so malce pozabili na bistvo: oblast se voli na volitvah, ne v trgovinah, na ulicah. Kot je naša vlada pozabila, da bi se morala ukvarjati predvsem z višanjem kakovosti življenja ljudi. V svoji ideološki in vsebinski zablodelosti pa razmišlja samo o tem, kje bo za delovanje zbirokratiziranega, predimenzioniranega in koruptivnega državnega aparata od ljudi pobrala še kakšen evro, kako jih bo nadzorovala, jim predpisovala, kako naj živijo.

Predsednica ima vsaj v nečem prav: Mrtvi si zaslužijo grob

Predsednica ima vsaj v nečem prav: Mrtvi si zaslužijo grob

Nataša Pirc Musar je pred koncem lanskega leta prvič javno povedala, da si prizadeva, da bi še v tem mandatu skupaj z vlado in opozicijo zbrali toliko moči in poguma, da bi končno dostojno pokopali žrtve povojnih pobojev. Naj si o predsednici mislimo karkoli, njenim besedam ne moremo oporekati. V vsebinskem smislu so popolnoma na mestu. Če bi predsednici uspelo zapreti to poglavje travmatične nacionalne zgodovine, bi na nek način končala projekt sprave, ki ga je pred več kot desetletjem začel njen predhodnik Borut Pahor. Njuni predhodniki tega niso zmogli ali hoteli.