Župan Ljubljane Zoran Janković bi se proti okupatorjem boril s traktorji. Če bi partizani leta 1942 namesto s puškami...
Ključnik: orožje
Če hočemo obdržati, kar imamo, bomo morali za to nekaj žrtvovati
Zagotovo pa bo vprašanje varnosti in obrambnih izdatkov precej zaznamovalo zadnje leto pred volitvami. A če dobro premislimo, s tem ni nič narobe. Kajti dokler imamo volitve, večstrankarski parlament, glasno opozicijo in še bolj glasno civilno družbo, dokler se mediji razburjajo nad vsako odločitvijo vlade in ljudje povedo, kaj mislijo, smo še vedno zelo normalna, tipična in evropska država. V Rusiji ali Belorusiji tega že dolgo ni. Zato bi si kazalo zastaviti zelo preprosto vprašanje: ali smo za to, da obdržimo to, kar imamo, ali pa vse postavimo na kocko s tem, da se delamo, kot da se okoli nas nič ne dogaja in še naprej zanemarjamo vojsko in obrambo. Morda se ne bo zgodilo nič in so strahovi neutemeljeni. Toda če niso neutemeljeni in če ne bomo spremenili nič, potema bomo izgubili vse, kar imamo. Na to se spomnite vsakič, ko slišite novice o novih žrtvah in uničenju v Ukrajini.
Ukrajina v primežu dvoličnih zahodnih zaveznikov in patološkega lažnivca Putina
V senci holivudskih volitev v ZDA in preurejanja moči znotraj Evropske unije po nedavnih volitvah tam nekje, ne tako daleč, v Ukrajini, še vedno poteka ruska osvajalska, genocidna vojna. Brutalna, mogoče še bolj kot na začetku, ker je medijska pozornost uplahnila. Rusija v Donbasu napreduje za centimetre na dan, ampak vztrajno. Občasno tudi Ukrajina udari nazaj, na različne inovativne načine. Postalo je precej jasno, da Rusija nima neomejenih virov, vojaških zalog, kar je bilo do pred kratkim splošno prepričanje. Zato se fokusira na določena območja, trenutno na mesto Pokrovsk, obrambni “hub” Ukrajine. Pri Rusih gre za pristop “all in”, po slovensko “na glavo”. Razlika v konceptih vojskovanja postaja vedno bolj očitna. Rusija izvaja strategijo popolnega uničenja, radiranja mest, ne glede na svoje izgube.
Putinova prijateljica Srbija mastno služi s prodajo streliva Ukrajini
Da je vsaka vojna velik biznis ni nič novega, je pa v primeru sodobnih, hibridnih vojn, ki niso t. i. totalne vojne, ne glede na formalna zavezništva zanimivo opazovati pragmatičnost, ali bolje rečeno dvoličnost držav, ko gre za vprašanja gospodarskih koristi. To je lepo vidno v sami EU, ki po različnih posrednih kanalih še vedno posredno učinkovito posluje z Rusijo na področju dobav plina in nafte in še česa. Tudi Slovenija ni nobena izjema, še manj pa prijateljica Rusije in Putina Srbija, kar je je razkril Financial Times.
“Novo pomoč bomo Ukrajini začeli pošiljati še ta teden.”
Ameriški predsednik Joe Biden bo po odobritvi paketa pomoči za Ukrajino, Izrael in Tajvan v Senatu pospešil postopke...
Tretje leto: Kljub vsej propagandi Rusija ekonomsko trpi zaradi Putinove vojne
V soboto bosta minili dve leti od ruske invazije na Ukrajino, ki je uspela zdržati in se še vedno upira agresorski vojski. Prve prave vojaške provokacije so se sicer začele že na današji dan, le redki pa so verjeli, da se bo vseobsežni napad res zgodil. Kljub agresivni propagandi Kremlja, ki je celo nekaj zahodnjakov uspela prepričati, kako sankcije Rusiji sploh niso škodovale, celo nasprotno, ruski vsakdan še zdaleč ni idiličen. Socialne in ekonomske posledice vojne so hude; stroški za vojsko so se v dveh letih dvignili za 300 odstotkov, okoli 8 % celotnega ruskega BDP gre samo za financiranje te vojne. Najhujši udarec za Rusijo pa je več kot milijonski osip v demografiji. V zadnjih dveh letih je iz Putinovega imperija pobegnilo najmanj 800.000 Rusov. Na ukrajinski fronti jih je za vedno ostalo (ali pa so se vrnili ranjeni) okoli 300.000.
Ameriška pomoč Ukrajini v kleščah strankarskih igric
Ameriška pomoč Ukrajini je vsekakor oživila vojaško industrijo Združenih držav, v nekaterih primerih pa jo je celo rešila. Od konca hladne vojne leta 1991 se je namreč ameriški vojaško-industrijski kompleks zelo skrčil, po ruski agresiji na Ukrajino pa je deležen enormnih finančnih vložkov, saj naročila kar dežujejo. Kajti velika večina denarja, ki ga Američani namenijo kot “pomoč Ukrajini”, pravzaprav ostane pri njih doma; od 68 milijard dolarjev vojaške in z njo povezane pomoči, ki jo je doslej kongres odobril, je skoraj 90 odstotkov denarja ostalo Američanom; v obliki javnih naročil za ameriška podjetja in za plače ameriških delavcev. O tem je konec novembra izčrpno poročal tudi Washington Post.
Ukrajina kot poligon za testiranje novega in starega orožja
Putinova vojna bo koledarsko vsak čas vstopila v drugo leto, razmere na fronti pa so za Ruse precej manj obetavne kot...