Ključnik: Srbija
Operacija Sever: Kučanova partijska politika dveh obrazov

Operacija Sever: Kučanova partijska politika dveh obrazov

Ob 35-letnici akcije Sever, ko je tedanja slovenska partija preračunljivo preprečila t.i. srbski miting resnice v Ljubljani, je ponovno aktualna knjiga zgodovinarja Igorja Omerze z naslovom Udba in akcija Sever, v kateri je spremno besedo napisal Igor Bavčar, ki je konec osemdesetih vodil Odbor za varstvo človekovih pravic, v prvi demokratični vladi pa je prevzel mesto ministra za notranje zadeve. Bavčar ugotavlja, da je partija svoj volilni uspeh na prvih svobodnih in demokratičnih volitvah dosegla tudi zaradi nasprotovanja Miloševićevi jogurtni revoluciji in prizadevanjem za avnojsko Jugoslavijo. Toda samostojna Slovenija v resnici ni bila nikoli njena opcija in to dobro pokaže tudi knjiga Igorja Omerze. Edini, ki bi Türkovo državno odlikovanje za akcijo Sever res zaslužil, je Milan Kučan, le obrazložitev bi se morala glasiti drugače …

Smrt dobrega tajkuna: Miodrag Kostić, filantrop, ki je nosil krsto Zorana Đinđića

Smrt dobrega tajkuna: Miodrag Kostić, filantrop, ki je nosil krsto Zorana Đinđića

Uspešen prevzem Gorenjske banje, nepremičnine in turizem so bili zaščitni znak srbskega “sladkornega tajkuna”, kot so nekoč Miodraga Kostića imenovali tuji mediji. Kostić je po hudi in neozdravljivi bolezni umrl minuli teden. Ker je njegova dolgoletna poslovna pot vključevala tudi Slovenijo, lahko ob njegovi smrti ugotovimo, da ni bil tipičen tajkun iz območja nekdanje Jugoslavije. S svojo humanitarnostjo je podiral predstavo o stereotipnem, egocentričnem bogatašu. Ne, Miodrag Kostić je bil bil dobri tajkun, kar so mu priznali celo običajno neprizanesljivi spletni komentatorji.

Putinova prijateljica Srbija mastno služi s prodajo streliva Ukrajini

Putinova prijateljica Srbija mastno služi s prodajo streliva Ukrajini

Da je vsaka vojna velik biznis ni nič novega, je pa v primeru sodobnih, hibridnih vojn, ki niso t. i. totalne vojne, ne glede na formalna zavezništva zanimivo opazovati pragmatičnost, ali bolje rečeno dvoličnost držav, ko gre za vprašanja gospodarskih koristi. To je lepo vidno v sami EU, ki po različnih posrednih kanalih še vedno posredno učinkovito posluje z Rusijo na področju dobav plina in nafte in še česa. Tudi Slovenija ni nobena izjema, še manj pa prijateljica Rusije in Putina Srbija, kar je je razkril Financial Times. 

(Drugi pogled) Gol Srbov v zadnji sekundi: nerodnost, šlamparija, neprofesionalnost, nesreča, ali kaj drugega?

(Drugi pogled) Gol Srbov v zadnji sekundi: nerodnost, šlamparija, neprofesionalnost, nesreča, ali kaj drugega?

Ko so se glave po ponovnem “nesrečnem remiju” s Srbijo na Evropskem prvenstvu v nogometu (EURO 2024) malce ohladile, je potrebno vseeno izpostaviti, da gre za precej bizaren, ponavljajoč pojav zapravljanja zgodovinskih priložnosti v našem nogometu, sploh na tekmah s Srbijo. Nismo pristaši zarot, ampak upamo, da so naši nogometaši in strokovno vodstvo resno analizirali tragikomično “izgubo” dveh točk, ki bi Slovenijo verjetno že peljale v naslednji krog. Predvsem pa se zdi vsaj malce nenavadno, da nihče od t. i. silnih “strokovnjakov” na vseh možnih pooblaščenih, ali nepooblaščenih, avtoriziranih kanalih, v studijih, člankih, ni resno analiziral tega zadnjega nesrečnega kota, “čudežnega” gola Srbije in milo rečeno nenavadno pasivnega položaja našega superzvezdnika, multimilijonskega golmana Jana Oblaka.

Bo afera “Golobovo udinjanje Vučiću” v zadnjem trenutku vplivala na rezultat volitev?

Bo afera “Golobovo udinjanje Vučiću” v zadnjem trenutku vplivala na rezultat volitev?

Danes se objavljajo še zadnje ankete javnega mnenja pred volitvami. Glede na ekstremne razlike med posameznimi raziskavami je jasno, da gre za načrtovane poskuse medijskega inženiringa. So bile pa vse te ankete narejene pred razkritjem Klemna Grošlja, kako je v praksi potekalo sestavljanje liste Gibanja Svoboda in kakšna je bila komunikacija predsednika vlade Roberta Goloba, ki je podlegel pritiskom srbskega predsednika Vučića. Če samo 50 odstotkov trditev Klemna Grošlja drži, gre za zaskrbljujoče, nesprejemljive, na pol mafijske odnose na relaciji Golob-Janković-Vučić. Posredne grožnje v smislu “kot mož in oče se boš gotovo odločil pravilno” pa so enostavno šokantne, grozljive. V delujoči demokraciji bi gotovo sprožile tudi aktivnosti organov za preiskovanje kriminala.

Odvratni Vučić in njegovi slovenski frendi

Odvratni Vučić in njegovi slovenski frendi

Vojislav Šešelj je leta 1995 obiskal srbske paravojaške formacije, ki so obkolile Sarajevo, na fronti ga je pozdravil Aleksandar Vučić, nekaj let za tem Miloševićev minister za informiranje. Šešelj je med pričanjem v Haagu potrdil, da je bil Vučić “prostovoljec Srbske radikalne stranke pri Slavku Aleksiću na židovskem pokopališču v Sarajevu, pozneje pa je delal na televiziji Pale”. Nekdanji vneti zagovornik Ratka Mladića in sodelavec Radovana Karadžića je kasneje zelo napredoval in je zadnja leta edini možni predsednik Srbije. Menda zagovarja demokracijo, zlasti pa rad komentira vse in še več. Je tudi dober prijatelj ljubljanskega župana, prek katerega posega v slovensko politiko in gospodarstvo. Očitno podpira tudi Vladimirja Putina, ki z njim komunicira prek najbolj skorumpiranega politika na Balkanu Milorada Dodika.

Deklica Danka in transgeneracijski prenos travme

Deklica Danka in transgeneracijski prenos travme

Zgodba srbske deklice je tako šokantna, da se nočem niti spuščati v podrobnosti. Srbi, ki so pred letom ali dvema doživeli strelski pohod 13-letnika, očitno dobro seznanjenega s kazensko odgovornostjo mlajših mladoletnih oseb, se lahko zdaj ponovno sprašujejo, kaj se (jim) dogaja. Toda tudi tokrat je odgovor iskati v vprašanju t.i. transgeneracijskega prenosa travme. Generacija, ki podeduje nerazčiščeno, zlasti pa pravno in moralno nesankcionirano patologijo svojih (starih) staršev, neizogibno doživi soočenje z nepredstavljivo fenomenologija zla.

Srbija mora v Evropsko unijo, vendar mora tudi Evropa v Srbijo

Srbija mora v Evropsko unijo, vendar mora tudi Evropa v Srbijo

V zadnjem času javnomnenjske raziskave kažejo drastičen padec podpore državljanov Srbije članstvu v Evropski uniji, kar je zaskrbljujoče. Le nekaj več kot 40 % državljanov Srbije si želi v EU. Zame je to hkrati porazen podatek, predvsem nezainteresiranost mladih za članstvo v EU. Hkrati se je povečalo zanimanje za nekatere druge integracije, kot je BRICS. Srbija mora sodelovati z vsemi deli sveta, vendar je članstvo v EU srbski strateški interes in nedvoumna zaveza, kar pogosto poudarja tudi predsednik Aleksandar Vučić, in pri tem je treba vztrajati.

Vučićeve volitve: Čeferin, nogomet in čevapčiči

Vučićeve volitve: Čeferin, nogomet in čevapčiči

17. decembra bodo v Srbiji predčasne parlamentarne volitve, pokrajinske volitve v Vojvodini ter lokalne volitve v Beogradu in še 65 občinah. Najpomembnejše so seveda parlamentarne, saj od njih ni odvisna le politična prihodnost srbskega predsednika Aleksandra Vučića, ki si želi še okrepiti oblast, pač pa tudi nadaljnji razvoj dogodkov na Balkanu. V tem smislu so to zagotovo najpomembnejše letošnje volitve v tem delu Evrope, ki bodo vplivale tudi na dogajanje v prihodnjem letu.