Pred dobrim mesecem, konec novembra 2024, je Državni zbor sprejel proračuna za naslednji dve leti. Med postopkom njegovega sprejemanja smo spremljali podobne komentarje, kot jih beremo vsako leto. Vlada je izpostavljala razvojno naravnanost proračunov in omejitve, ki jih ima pri tem zaradi sprejetih zakonov. Opozicija, mediji in interesne skupine pa so bili na drugi strani kritični do obsega proračuna, previsokih prihodkov (obdavčitev) in izdatkov na načelni ravni ob istočasnih pripombah, za katere potrebe namenjamo premalo denarja. Pri tako nasprotnih informacijah so ljudje, razumljivo, zmedeni. Seveda so jim bližji kritika in ocene o previsokem trošenju države; posebej, ker so načrtovani izdatki proračuna za naslednje leto za več kot 70 odstotkov (!) višji kot v predkriznem letu 2019, ljudje pa imajo občutek, da se razmere samo še poslabšujejo.
Proračuna za 2025 in 2026 sta po sprejetju seveda izginila iz prvih strani medijev, za večino sta postala zgodovina. Vseeno ni odveč izpostaviti nekaj vidikov proračunskega načrtovanja in gibanj. Predvsem tistih, o katerih le redko kaj preberemo.
Pri ocenah javnofinančnih gibanj v Sloveniji je na prvem mestu najbrž primerno, da pogledamo razmere v Evropski uniji. Seveda lahko pri tem primerjamo različne podatke – od obsega prihodkov in izdatkov, njihove strukture, do višine proračunskega primanjkljaja. Tokrat bi se ozrli samo na končni rezultat, torej proračunski primanjkljaj (ali presežek) v primerjavi z bruto domačim proizvodom (BDP).
Ti podatki so prikazani na prvi sliki za nekaj izbranih držav za zadnja leta. Zaradi preglednosti je prikaz brez let 2020 in 2021, ko je kovid v vseh državah povzročil precejšnje proračunske pretrese. Na sliki so podatki za Slovenijo prikazani z debelejšo rdečo črto, nekoliko močneje pa z modro tudi povprečje 27 držav EU. Podatki kažejo, da so naši primanjkljaji večinoma nižji, kot velja za povprečje EU. Tega znižujejo nekatere večje, finančno bolj rizične države (Italija, Francija, Španija …). Imamo pa tudi države s precej boljšo finančno sliko, običajno manjše, tudi manj razvite, ki si pač ne morejo privoščiti tega, kar je “dovoljeno velikim”.
V manjših, manj pomembnih državah moramo biti glede javnih financ bolj previdni, bolj striktni, ker smo lahko hitro na radarju finančnih trgov. Tu pač velja pravilo “too big to fail” (prevelik, da bi padel), čeprav drži, da danes Francija na izdane obveznice vseeno plačuje že višje obrestne mere kot Slovenija (Francija se mora torej zadolževati dražje kot naša država).
Kljub upravičenim kritikam glede proračuna si moramo priznati, da razmere in javno-finančna slika v Sloveniji primerjalno vseeno ni tako slaba in da lovimo neko ravnotežje v finančnem pogledu.
Vir: Eurostat
Drugi vidik pa je sprejemanje proračunov in kasnejša realizacija. V skladu s pravili EU morajo države sprejemati dvoletne proračune. Novembrsko sprejemanje proračuna tudi za leto 2026 je s stališča usmeritev sicer dobrodošlo, a kakšne večje teže ti vnaprejšnji proračuni nimajo. Lani smo za leto 2025 sprejeli proračun z 1,2 milijardami evrov primanjkljaja, kar pa ni bila nobena ovira, da smo v spremenjenem proračunu ta manko dvignili na 1,9 milijarde. Najpomembnejši je torej proračun, ki ga sprejmemo konec leta za naslednje leto, čeprav smo tudi te proračune večkrat dodatno spreminjali med letom z rebalansi. Sprejemamo torej okvire, a realizacija gre potem vseeno pogosto svojo pot.
Ob zadnjem sprejemanju proračuna za naslednje leto je bilo rečeno, da znamo prihodkovno stran proračuna načrtovati z 99-odstotno natančnostjo, odhodkovna stran pa je bolj problematična. A konkretni podatki o dejanskih proračunskih gibanjih za pretekla leta kažejo precejšnja odstopanja od sprejetih proračunov pred začetkom posameznega leta. Ker konkretnih odstopanj praviloma nihče ne preverja, je seveda takšne izjave lažje podajati.
V povprečju zadnjih 15 let so namreč dejanski prihodki v absolutnem odstotku odstopali za 5,6 %, odhodki pa za 7,4 %. Za zadnja leta je predvsem značilno, da ne načrtujemo več prilivov iz EU in predvsem več izdatkov za investicije, kar pa nam ne uspe realizirati in primanjkljaji so praviloma nižji. Zaradi teh razlogov tudi Fiskalni svet opozarja na bolj realno načrtovanje. Verjetno bo tudi sprejet proračun za naslednje leto odstopal v tej smeri, da bo torej na koncu nižji primanjkljaj od sprejetega v višini 1,87 milijarde evrov.
Vir: Ministrstvo za finance
V primerjavi so upoštevani podatki o dejanski višini proračuna, kot izhaja iz rednih poročil Ministrstva za finance. Te podatke pa potem dobijo v roke še statistiki, ki izračunajo “uradni” javnofinančni presežek (ali primanjkljaj) sektorja države v skladu s pravili, ki veljajo v EU. Razlike praviloma niso velike, včasih pa tudi. Lani je tako ministrstvo naračunalo primanjkljaj v višini 2,3 milijarde evrov (3,6 % BDP), Statistični urad (SURS) pa 1,6 milijarde (2,6 % BDP). Seveda teh 600 milijonov evrov razlike (!) lahko razložimo z različnimi metodologijami, a vseeno bi pričakovali kakšno pojasnilo s strani ministrstva ob takšnem izboljšanju javnofinančne slike Slovenije (verjetno zaradi drugačne opredelitve oblikovanja rezervacij za poplavno škodo). A ker tega spet nihče posebej ne gleda, ni na prvih straneh medijev, nihče ne čuti potrebe. Teh 600 milijonov evrov razlike za lani je zanimivo primerjati, koliko časa in medijskega prostora znamo nameniti kakemu vprašljivemu izdatku za milijon evrov.
Najbolj ključna informacija glede sprejetih proračunov je seveda vprašanje, kje in na kakšen način bomo potrošili tako velika sredstva. Oziroma še bolj natančno – kaj je razlog, da bo proračunski primanjkljaj naslednje leto kar okoli 2 milijardi evrov višji kot leta 2019, ko smo imeli celo 225 milijonov evrov presežkov?
Odgovor lahko vidimo v priloženi tabeli, v kateri smo proračunske podatke nekoliko preračunali in porazdelili. V prvih dveh kolonah so nominalni podatki za proračun leta 2019 in načrt 2025 z odstotki rasti posameznih postavk. Te pa smo razdelili na “redne” (davki, plače, transferji …) ter tiste, kjer ima država več prostora za ukrepanje (predvsem investicije in z njimi povezanimi sredstvi iz EU ter rezervacije). Ti podatki kažejo, da smo imeli v letu 2019 presežek v višini 0,5 % BDP, naslednje leto pa primanjkljaj v višini 2,7 % BDP (višina BDP posameznega leta je na koncu tabele).
Za realno oceno načrtovanih sprememb pa je izračun v koloni 4. Načrtovan proračun za 2025 smo primerjali s podatki iz leta 2019, preračunanimi na isti BDP. Na osnovi tega preračuna vidimo, kje je dejansko prišlo do sprememb neodvisno od inflacije in gospodarske rasti. In tu lepo vidimo, kje naj bi potrošili ti dodatni dve milijardi v naslednjem letu glede na “normalno” in proračunsko uravnoteženo leto 2019.
Na prihodkovni strani vidimo, da nekih realnih sprememb niti ne načrtujemo saj bodo skupni prilivi podobni z eno večjo razliko v strukturi. Ministrstvo pričakuje predvsem večje prilive iz naslova davka na dobiček (418 milijonov evrov), verjetno tako zaradi višje davčne stopnje kot rasti dobičkov. A vzporedno bomo realno izgubili podoben obseg prilivov iz trošarin. Država zaradi zadrževanja cen ni v zadostni meri usklajevala trošarin na goriva, kar se kaže v izpadu teh prilivov in s tem je v bistvu razbremenila potrošnike.
Na odhodkovni pa vidimo nekoliko večjo realno potrošnjo pri večini rednih odhodkov – razen pri transferih posameznikom (za nezaposlene, otroški dodatki in starševska nadomestila).
Zanimiv je podatek, da naj bi za plače naslednje leto kljub strahovom ob uskladitvi plač javnemu sektorju naslednje leto namenili realno le 212 milijonov evrov več kot leta 2019. Na drugi strani pa naj bi bili “stroški porabe materiala in storitve” kar 300 milijonov evrov večji, pa o tem nobenih posebnih besed.
Preseneča pa načrt precejšnjega dviga prispevka proračuna za ZPIZ za preko 550 milijonov evrov. Glede na predvideno okoli 4 % rast pokojnin v naslednjem letu ter najmanj tolikšno rast plač ter posledično prispevkov v ZPIZ, je potreba po toliko dodatnih sredstvih upravičeno vprašljiva. Zaradi teh načrtovanih dodatnih izdatkov naj bi torej v naslednjem letu potrošili okoli milijardo realno več kot v letu 2019.
Vir: Ministrstvo za finance
Druga milijarda povečanja pa izhaja predvsem iz postavke “sredstva za posebne namene” v okviru rezerv, kar se razume kot izdatki za odpravo posledic neurja v 2023. Dodatno so predvideni tudi precej višji izdatki za investicije – vključno z več prilivi iz EU. A po izkušnjah to povečanje najbrž spet ne bo realizirano. Pri tem se upravičeno odpira vprašanje, kje so se izgubila vsa ta (obljubljena) velika sredstva iz evropskega načrta za okrevanje. Prilivi iz EU v zadnjih sedmih letih so celo nižji kot so bili v prejšnjem sedemletnem obdobju. V celotni strukturi izdatkov omenimo še pozitivni učinek stroškov za obresti, ki naj bi bili naslednje leto nominalno enaki kot leta 2019 kljub 40 % višjemu državnemu dolgu.
Če torej povzamemo načrtovana proračunska gibanja, lahko ocenimo, da imamo glede na razmere v EU relativno stabilno sliko. Seveda pa so predvsem načrtovani izdatki in s tem primanjkljaj precej višji kot v predkriznih letih.
A če bodo izdatki za ZPIZ verjetno nižji, enako tudi izdatki za investicije, potem pretiranih odstopanj od finančno izravnanih let vseeno ne bomo imeli. Tudi s pomočjo nižjih obrestnih mer ter višjega davka na dobiček. Kljub kar 70 % povečanju izdatkov glede na leto 2019 so vsesplošne kritike sprejetih proračunov vseeno deloma neupravičene. V vlogi ministra za finance bi kmalu ugotovili, da prav veliko alternativ nimamo, ne glede na standardne očitke o previsokih davkih in neracionalni porabi.
Za konec še en zanimiv podatek v zvezi s proračunskim primanjkljajem. Kadar država potroši več, kot uspe zbrati prihodkov, se razlika izkazuje kot javnofinančni primanjkljaj. To manko lahko država pokrije tudi s prodajo kakega premoženja, običajno pa z dodatnim zadolževanjem. Zaradi tega se ti primanjkljaji praviloma izkazujejo kot povečanje javnega dolga, kadar ga spremljamo v nominalnih zneskih. Skupni javni dolg EU konec leta 2019 je na primer znašal 10,9 bilijonov evrov, v turbulentnih letih od takrat naprej pa so države EU izkazale 2,7 bilijona evrov javnofinančnega primanjkljaja in ta manko je skupni dolg konec leta 2023 dvignil na 13,9 bilijonov.
Toda v vmesnem času se je BDP Evropske unije zaradi gospodarske rasti ter predvsem inflacije povečal za 21 %. Zaradi tega se je dolg celotne Unije v primerjavi z BDP povečal le za 3 odstotne točke (od 79,6 na 82,9 %). Kljub visokim primanjkljajem zadnja leta se je relativni dolg (zadolženost) držav povečala pravzaprav zelo malo. Na zadnji sliki so za nekaj držav podatki, kakšen je bil njihov skupni proračunski primanjkljaj v teh kriznih letih (modri stolpec), kar bi se v primeru, da ne bilo rasti cen in realnega BDP, odrazilo neposredno v povečanju odstotka zadolženosti (dolga v BDP). Predvsem zaradi inflacije ter relativno nižjih obrestnih mer pa se relativna zadolženost držav skoraj ni povečala (rdeči stolpci). Slovenija je denimo zadnja štiri leta imela skupaj primanjkljaj v višini 18 % BDP (9,3 milijarde evrov), a se je njen dolg dvignil iz 65 na zgolj 69 % BDP.
Vir: Eurostat
Ob vseh negativnih učinkih inflacije zadnja leta je ta pomembno pripomogla k manjši rasti zadolženosti držav. Povprečna letna obrestna mera na dolg celotne EU je znašala le 2 % (1,9 % za Slovenijo), cene in s tem BDP pa so se dvignile za skoraj 4 % letno. Države Evropske unije so torej svoj dolg realno zmanjševale kljub primanjkljajem – brez inflacije bi bila zadolženost EU konec lanskega leta kar okoli 95 % BDP ali 13 odstotnih točk višja kot sicer. Seveda bi bili brez rasti cen tudi drugi tokovi drugačni, a upniki, posojilojemalci Evropske unije so ob fiksnih obrestnih merah ter ob naraščanju cen realizirali izgube realne vrednosti premoženja, kar se je odrazilo v nižji zadolženosti držav. Tudi negativne stvari imajo kake pozitivne učinke in ti z vidika zadolženosti niso bili tako majhni. Na sliki so na desni strani še podatki o višini javnega dolga za iste države po stanju 31.12.2023, kjer je Slovenija tudi v boljši polovici držav.
1+1=11 🤩
Ne bom komentiral proračuna, bom pa ozmerjal Boštjančiča.
Je kriminalec.
Nakup palače na Litijski cesti je kriminal, Boštjančič pa je glavna figura.
Namen nakupa palače na Litijski je bil namenjen poravnavi dolgov Socialnih demokratom. To je samo po sebi kriminal, saj trošiti proračunska sredstva za privatne posle, je kriminal. Boštjančič je finančno transakcijo, s katero je poravnan nakup odobril, zato je odgovoren.
Ampak s tem zgodba ni končana.
S prodajo palače na Litijski so bili prodajalcu poravnani stroški, se pravi vrednost palače, nekaj zaslužka in plačilo spletični Zidarjrvi za posredovanje pri odločevalcih, tudi Boštjaančiču. Ali je Bosštjančič dobil del odvetničinega honorarja niti ni pomebno.
Bistveno je, da je še vedno vprašanje, kdo bo dobil preostanek v višini štirih milijonov.
Ta denar bi moral biti vrnjen v proračun, saj je poravnava dolgov Socialnim demokratom propadla in denar nekje je. Ta denar bi moral Boštjančič izterjati in ga vrniti v proračun.
Zato je kriminalec, ker drži vrečo nekomu, ki bo dejansko ukradel 4 miljone proračunskega denarja.Morda bo Boštjančič pokasiralprovizijo,,ki ne bo majhna.
Kakor nas prepričujeta NEobjektivna komentatorja smučarskih skokov, da so krivi pogoji in veter za vsak slab slabo izveden skok naših, tako nas oblast prepričuje, da je za svoja slaba dejanja kriva globalna situacija in vojne, čeprav tudi slepi vidijo, da je slaba in nesposobna.
Ko je bil Peter Prevc v formi, je velikokrat v najslabših pogojih premagoval konkurenco kot za šalo.
Popolnoma enako je z vodenjem podjetja ali države. Če si dober, ne rabiš izgovorov.
Re:… Popolnoma enako je z vodenjem podjetja ali države.
Haha, a ni enostavno? Med dvema milijonoma bi moralo biti zelo lahko najti sampiona, ki bi vodil vlado bolje kot pol ostalega sveta.
Mogoce pa ni trik v izbrani osebi?
Upam, da čas čimprej sezuje te pohlepne levotvorne pošasti.
Sam sem velik pristaš demokracije in spoštujem, tudi drugače misleče, ne pa zafrustriranih fanatikov !!
Vse več se cel svet nagiba v desno, sosedje Avstrjici, Nemci sedaj pa tudi Kanadčani… cel svet potrebuje en mali reset!!
Upam, da čimprej odpelje ta slovenski politični vlak z razsutim tovorom, to nesposobno destruktivno nomenklaturo v hitro pozabno zgodovino.
Gospod Boštjančič, ali vas ni sram tega, kar počnete, že zaradi higijene ODSTOPITE !
Kot piše nekdo od komentatorjev, res Italija je velika 60mil dežela, ampak Guardie di Finanza se pa bojijo VSI kot hudič križa.
Pri nas so KOMUNAJZlERJI še vedno intačiblsi. Dokler se te kloake ne znebimo s položajev in da se jim prepove opravljati tako nesramno in neodgovorno s svojim narodom, se nam slabše in slabše piše…. žal
Sam pa tudi ne razumem, da se novinarjem ne ljubi upreti, tako dekadentni oblasti, katera javno laže in javno krade davkoplačevalski denar!
Pozivam pa sistemsko zastrupljene novinarje, naj končno prepihajo svoje glave s svežim kisikom.
Pohvalno, je da vsaj nekaj medijev, kot je TA, vztraja in nas realno obvešča o anomalijah sistema, zato UREDNIŠTVO, HVALA VAM, da imamo kaj brati !
Čeprav, bi nekateri jugo levaki, ki sedijo v parlamentu te medije prepovedali…
@deni – citiral bom tvoj stavek in ga pojasnil…
“Če sem prav razumel kot laik. Bolj, ko se zadolžiš relativno manj si dolžan.”
Načelno je to res, Dal bom samo dva primera jih je pa neskončno z raznimi variacijami. Prvi.
Recimo pred desetimi leti si si sposodil milijon evrov in ga vložil v najdonosnejšo kripto valuto! Po desetih letih se ti je je vrednost/vložek podeseteril. Tisti milijonček, ki si si ga sposodil je bil desetkratno poplačan, kajne? Podobno ravnajo banke, tisti z vrednostnimi papirji, borze itn. – ki si vedno znova izmišljujejo kako oplemeniti denar, vrednostne papirje itn. Obstajajo ljudje, ki imajo viške denarja – in za te je potrebno poskrbeti, mar ne?
Drug primer. Če je država pametna se zadolžuje tako, da večino tega denarja vloži v razvoj gospodarstva, razvoj znanosti itn. Če tega denarja nimaš – si se prisiljen razvijati s počasnejšo stopnjo razvoja. V gospodarstvu pa vemo, da največje dobičke na trgu imajo tisti, ki pridejo prvi na trg s svojimi izdelki in storitvami.
Podobno ravna podjetnik. Če se želi razvijati zgolj s pomočjo svojih prihrankov, ga bodo v hipu prehiteli tisti, ki so si sposodili denar na trgu/banki/borzi itn. Pri kriminalcih/mafiji seveda ne!
Problem torej ni v zadolževanju, ampak v tem kam boš kanaliziral ta denar, ki ni tvoj. Levičarske vlade – to počnejo sebi v korist – in to je bit problema!
Saj veš beri, da imam malo čuden smisel za humor in ko si omenil načelno je bilo mišljeno bolj v stilu radia Erevan. Seveda pa je tvoje pojasnilo več kot dobrodošlo. Saj cel svet temelji na pufih. Vendar jih je potrebno preusmeriti v koristne projekte, ne pa v “podkupovanje” bodočih svobodnjaških in sploh rdečih uradnikov in podobnih tičev. Zakaj recimo skoraj celotna Afrika ne prosperira. Seveda so vedno krivi pohlepni belci, kar nedvomno drži. Vendar pa gre denar namesto za izobraževanje itd. v roke parazitskih diktatorjev, ki seveda raje kupujejo orožje in svoj luksuz. Ampak Kitajci niso belci in jih dobrobit črncev še manj zanima, kakor zlobne zahodnjake. Bo čas pokazal.
INFO360
“Ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek je z blagoslovom predsednika vlade Roberta Goloba prižgala zeleno luč za nadaljevanje projekta nadgradnje železniške postaje Jesenice. Da bodo v teh dneh stekla pogajanja z enim samim ponudnikom, ki izpolnjuje pogoje za izgradnjo projekta, to je Rikom pod vodstvom Janeza Škrabca, so nam potrdili tudi na Direkciji RS za infrastrukturo.”
Država je predvidela ob razpisu 126 milijonov evrov, izvajalec pa želi 170 milijonov evrov. Zaključek?
Tudi ŽP v N. Gorici bo “nadgrajena” – obnovljene bodo tirne naprave, peronska infrastruktura z izven-nivojskimi dostopi na perone ter signalnovarnostne in telekomunikacijske naprave.
Sem pred mesecem čakala pred zaporo (semafor) v bližini postaje, ko je odhajal vlak s 4 vagoni proti Sežani. Niti enega potnika nisem opazila !
Komu na čast bomo (pre)plačevali davkoplačevalci milijone? Ustanovnim članom Kučanovega F21 seveda!
Bo pa tam (okolica) glavno prizorišče DOGAJANJA V OKVIRU EVROPSKE PRESTOLNICE KULTURE LETA 2025 (pod nadzorom TITA-Sabotin),
Vrednost investicije je Golobova vlada ocenila na 20 milijonov evrov (10 bo dalo Ministrstvo za kulturo, 5 Mestna občina Nova Gorica, 1,5 mio druge regije, le 1.5 EU, ostalo zasebni viri in tržni prihodki.
Milijoni sem, milijoni tja (našim),
Društvo Viljem Julijan pa mukotrpno išče pot do kakšnega milijona pomoči za podporo otrokom z redkimi boleznimi in … Koliko prispeva Riko Škrabec, koliko Kolektor Petrič? Kaj pa penzionist Milan z najvišjo penzijo, pa kulturnica Svetlana z izredno penzijo in nagrado, ki se ji je oziroma se ji ni odpovedala?!
SRAMOTA!
Na statistike, izračune, povprečja, procenti gor ali dol je potrebno gledati s skepso. Seveda naj bi bili vsi ti ekonomisti, računovodje, statistiki itd. v svojih izračunih natančni. Saj najbrž so, vendar se pa da razne podatke zamegliti na ta ali oni način. Samo primer ob krizi v Grčiji, tudi Sloveniji itd, ko se ni vedelo ali bo evro sploh obstal. Sploh Grki so napihnili vse kar se je dalo, potlej pa jamrali, kako jih posojilodajalci skubijo. Po moji laični ugotovitvi, lahko prikazujejo nam nevednim državljanom kar vladajočim odgovarja. Ko pa pride kriza so pa vsi drugi krivi samo oni ne.
Ok ne bom se spuščal v podrobnosti, ker sem sam laik kot tri četrt prebivalstva. Moti me podatek, da bo kljub povišanjem plač javnemu sektorju potrebno samo 200 in še nekaj milijončkov. Kar 300 milijonov pa za svinčnike itd. Tu je Catch 22, da v te stroške lahko nagneteš kar ti srce poželi. In kdor je prebral knjigo ve o čem govorim, seveda vsebina prenesena v današnji čas. Največji strošek pa bomo penzionisti. Očitno nas bo potrebno čim prej pospraviti, da ne bomo zviševali odhodke državnega proračuna.
Če sem prav razumel kot laik. Bolj, ko se zadolžiš relativno manj si dolžan. Če ne gre drugače pa prodaš še tisto nekaj državne srebrnine, ki so jo večinoma prodale leve vlade. Recimo, ko bi lahko pivovarni Union in Zlatorog prodali za ugodno ceno so razni Zmageci in vsa leva žlota skakala v luft ,češ, da se prodaja javno dobro ali nekaj takšnega. Seveda je potlej šlo za bagatelo v tuje roke.
Država, odnosno ta najbolj pokvarjena in pogoltna vlada z največjim proračunom ever ni do zdaj naredila niti enega vidnega projekta, odnosno projekta, ki bi pozneje prinesel kaj šoldov v državno blagajno. Gre po principu kot v socializmu, saj ni moje briga me. 30000 stanovanj, ampak kaj, ko so mescu ukradli lopato. Namesto poenostavitve birokratskih postopkov klamfajo sami birokrati nad dolgotrajnimi postopki. Primer poplav. Črpanje evropskih sredstev po nekaterih podatkih pa najslabše kar smo v EU. Očitno so vračunani tudi novi davki, tako, da se ples nadaljuje, za priviligirane.
Vedno je treba gledati kje ima kdo interes. Ker potem gre denar v tisto smer. Kopica ljudi bo potem navedla vse argumente zakaj je to pravilno.
Nekoc sem bil svetovalec na nekem infrastrukturnem projektu, ki je bil na zacetku vreden 170 milj. $. Na koncu so fantje zapravili 600 milj. $, pa projekt niti ni bil dokoncan. To se je zgodilo zato, ker so bili vsi zainteresurani, da bo projekt cim drazji, ker so bile provizije proporcionalne. Tudi banka, ki je dala denar, je bila vesela. Proti temu se ni dalo narediti nic. Ce sem ugovarjal, da so cene previsoke, jih je banka se povisala.
Boštjančič je kriminalni mafijski lopov in lažnivec št.2.takoj za letečo podgano.Tip ,ki je uničil eno naj uspešnejše Slo.podjetje nebi smel nikoli prestopiti parlamentarnega praga kaj šele biti minister.Očitno je Svoboda združba kriminalcev in lopovov za jazetega ne veš kdo je bolj butast in pokvarjen lopov.Upakmo,da nevladna drhal,yužnjaki in ultra levičarska golazen ne bo več ustoličila naj slabšo vlado vseh časov,tudi v evropskem merilu.Takoj po volitvah bo potrebno sprožiti preiskave in aretirati vse lopove ,ter jim pobrati vso pokradeno premoženje z ketećo podgano in bostjancicem v 1 vrsti.
Kam nas pelje vlada s proračunom za leto 2025?
Kamor smo hoteli. Golob je obljubil več davkov, da ne boste denar po nepotrebnem zapravljali. In to ste izvolili, uživajte.
Letos boste imel 50 eur manj, naslednje leto 200 eur. Golob pa si je znižal davek za njegovo elektrarno, enako ni pričakovati obdavčitve opuščenih hlevov, na katerih ima na Ptuju naš PV svojo največjo sončno elektrarno. Bodo pa zato bolj obdavčeni vsi ostali po Sloveniji, ki so s kupili stanovanje in uredili hišo na vasi. Za okoli 800 eur. Da ne boste po nepotrebnem zapravljali.
Na temo primerjava z Italijo, lahko Bine spiše še en članek, analizira Financial Times (mesečna priloga The Banker), ki je italijanskega financ ministra razglasila za finančnega ministra leta, za prizadevanja za zmanjšanje javnega dolga in načrtovanje dolgoročnih javnih investicij. Primerja z delom našega financ ministra.
Lahko tudi na temo, kako bi Italiji bi našega financ ministra policija že zdavnaj odpeljala iz pisarne in ga postavila pred sodnike, veliko bi se dalo napisati. Da ne govorimo o romunskem bankomatu Goloba, računalnikih Emilije in drugih aferah. Samo Dnevnik Slovencev v Italiji je treba pogledat in primerjat. Če je Italija pri boju proti mafiji postala svetovna referenca, gre Slovenija v obratno smer.
Če se vrnemo k proračunu in primerjavi : Bine bi si lahko pogledal, kaj državljan dobi. Mogoče mu bo za primerjavo z Italijo je najboljši primer Gorici/Novi Gorici, EU Prestolnica kulture. Gorica in okolica je eno samo gradbišče, novo asfaltirane ceste, na novo tlakovani trgi, prireditveni prostori itd., gradbišč je več kot od Nove Gorice do Bovca. Novi Gorici je skoncentrirano na železniško postajo, podhod je edina pridobitev, sicer lepotni popravki stoletje stare stavbe, v Ljubljano, 70 km zračne razdalje, bo vlak vseeno vozil nespremenjeno “hitro”, dobre 3 ure, v praksi pogosto 4 ali več. Investicija 64 mio, vredna za 10 domov za upokojence (5 mio je veljal tisti v Vrtojbi), preplačila ob blago rečeno čudnem razpisu, je za vsaj 3 domove za upokojence. Gorica je za obnovo žel.postaje dala 1/10 investicije v Novi Gorici, v šestih urah si z vlakom v Rimu, v osmih v Neaplju. Gorica je z obeh strani povezana s sodobno dvotirno progo, Nova Gorica z progo iz časov Avstroogrske. In tudi naš famozni drugi tir je zgolj metanje davkoplačevalskega denarja, saj sta Italija in Avstrija zgradil sodobno žel. povezavo, terminale in vse ostalo za sodobno logistično povezavo Srednje EU z pristaniščem Trst. Kako so naredili 3 pas AC iz Palmanove proti Benetkam in vse bolj lokalne infrastrukturne investicije ne velja izgubljati besed. V Italiji se gradi, razvija, v Sloveniji capljamo na mestu. Konec koncev : Primorska je bila po drugi sv.vojni infrastrukturno razvita na račun predvojnih investicij Italije. Elektrarne, vodna zajetja, ceste … še danes služijo svojemu, jugoslovanskih oz. slovenskih investicij je bilo malo. Pa Bog ne daj pomisliti, kako bi bila Primorska razvita, če bi se nadaljeval italijanski tempo razvoja in investicij med obema vojnama.
Slovenski proračun je treba gledati z vidika odtekanja 3 milijarde eur oz. 1/5 jedrske elektrarne, pod levimi vladami. Tako sta nas naučila Lukšič in Veber. In potem zlahka najdeš Litijsko pod državne investicije, 5 mio eur preplačila oz. za en dom upokojencev preplačila v žepe posvečenim. Za vsak slučaj pa imajo postavko, ki jo lahko zlahka imenujemo bianco postavka za pretok davkoplačevalskih milijonov v zasebne žepe. Milijon tu, milijon tam, pa pridemo do treh milijard oz. 1/5 jedrske elektrarne.
Mi trenutno vlagamo vse sile za proslave Osankarica in Dražgoše. Kaj proračun!!! Važni so teroristi in proslave v njihov spomin.
Zaostala Italija pa naj bo tiho. Tam na njenem ozemlju je državica , ki predstavlja najhujšo reakcijo na vsem svetu.
Prve vtise dobijo lahko dobijo že takoj čez mejo, v sosednji ulici, če hočejo dlje, pa nobenega problema. V Gorici je duhovnik in maša v šoli tradicija. Slovenski šoli. Pa križi, tudi v uradih, trgovinah, podjetjih .., na kratko jasno javno identificiranje kot država s katoliškimi koreninami in tradicijo, od praznovanj občin, mest, krajev na dan zavetnika in vse kar sodi zraven do medijev in njihovih vsebin, tudi pri športu in drugih ne verskih vsebinah. Ločenost države in cerkve. Če hoče kdo stalinistično različico oz. drvenje proti stalinizmu na sploh, je pa najbližja pot iz Gorice v Novo Gorico in naprej v Slovenijo. Pa zraven medijsko, šolsko itd. enoumje in vse ostale pritikline stalinizma.
Povsem normalno, da je Nova Gorica skoraj popolnoma rdeča, ker so v tiste na novo zgrajene stalinistične kocke naseljevali predvsem “zaslužne” tovariše, kot nekoč brambovce. Seveda v drugih časih in proti drugim na južni strani naše deželice. Princip pa zelo podoben. In kolikor poznam “Garicjane” so skoraj vsi bolj rdeči kot indijanci.
Rdečih je zmeraj manj. Prevladujejo tisti z belimi kapicami.
3mlrd : 300000€ = 10000 novih vil v vrednosti 300k€ na leto.
Ja, proracun vlade je v vsaki drzavi A in O vsega. Tako kot knjigovodstvo in controlling v firmi.
Ampak SLO je ne samo pravna naslednica drzave, kjer proracun ni bila nobena tema. Ce je denarja zmanjkalo, so ga enostavno naredili. Dobesedno.
Danasnjim prebivalcem Slovenije se zdi torej debata nekako umetna. Zanje ima drzava velik zakelj, kamor je treba samo zagrabiti, pa je denar na voljo.
Trdim, da povprecen drzavljan niti ne zna narediti enostavne kalkulacije za nakup ali oddajanje stanovanja. V solah jih tega ne naucijo, ker tudi ucitelji ne znajo.
Sem imel nedavno debato z davkarijo okoli strukture stroskov za imobilijo, ki naj bi zagotavljali ohranitev vrednosti imobilije.
Sicer si ne morem predstavljati, da res ne vedo kaj je to, ampak zanje amortizacija, zavarovalna premija, bancne obresti in administracija niso stroski, ki sluzijo za ohranitev vrednosti. Ce pa vedo, pa tega ne upostevajo, gre za goljufijo.
Hudo je spoznanje, da drzava goljufa svoje drzavljane.
Se bolj zanimivo je, da drzavljani to mirno trpijo.
Potem ima Golob prav, ko pravi, da gre vse krasno. Vprašanje je samo komu. Davkoplačevalcem gotovo ne, koristnikom in plenilcem javnih sredstev pa gotovo.