Ključnik: plače
Kozmetika pokojninske reforme

Kozmetika pokojninske reforme

by | 15. aprila, 2025 | | 16 Comments

Če povzamemo učinke predlagane pokojninske reforme, potem je seveda dobro, da so pogajalci dosegli soglasje in da bomo z reformo nekoliko dvignili upokojitveno starost, kar je glede na staranje prebivalstva nujno. Pri višini pokojnin lahko ocenimo, da bodo negativni učinki predlaganih sprememb na višino pokojnine pokriti s pozitivnimi spremembami. Največji očitek predlagateljem gre pravzaprav v smeri, da teh negativnih učinkov ne želijo transparentno predstaviti. Kljub različnim pozivom se tako ministrstvo kot ZPIZ izogibata posredovanju informacij, koliko se bo v povprečju in strukturi znižala pokojninska osnova in navajata samo neke hipotetične primere. Zniževanje pokojnin zaradi poslabšanega načina usklajevanja je popolnoma nepotrebno in ta predlog bi morali umakniti iz predlogov za reformo.

Kam nas pelje vlada s proračunom za leto 2025?

Kam nas pelje vlada s proračunom za leto 2025?

by | 5. januarja, 2025 | | 19 Comments

Proračun je ključni dokument, ki definira delovanje države v posameznem letu. Glede na to je obravnavanje in sprejemanje proračunov deležno premalo pozornosti medijev kot tudi javnosti na splošno. Tema se večini zdi nezanimiva, celo dolgočasna in prezapletena v primerjavi z atraktivnimi dnevnimi dogodki, aferami ipd.. Nekaj dni se sicer v medijih pojavljjajo ključne kumulativne številke in vlada trdi, da je vsak njen proračun najboljši in razvojno naravnan, opozicija pa opozarja na potratnost in neustrezno strukturo porabe. Ta bo za leto 2025 s 17,1 milijardami evrov rekordna, a kljub temu Slovenija strogo statistično gledano v primerjavi z drugimi članicami EU ne izstopa v nobeno smer. Drugo vprašanje sta seveda realnost in kredibilnost načrtovanja, ključ uspešnosti posamezne države pa učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Zaradi navedenega je Bine Kordež analiziral nekaj podatkov, ki se sicer ne pojavljajo pogosto.

Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

by | 21. novembra, 2024 | | 36 Comments

Državni zbor je v sredo potrdil državna proračuna za leti 2025 in 2026, ki predvidevata rekordno državno porabo v zgodovini neodvisne Slovenije ob popolni odsotnosti resnih strukturnih reform in ukrepov za večjo učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Proračun za leto 2025 je vlada s popravki napihnila še za dodatne 1,3 mrd na 17,1 mrd EUR ob 1,9 mrd primankljaja, pri čemer je zaskrbljujoče, da praktično nihče od poslancev vladne koalicije ni bil sposoben minimalno kritičnega razmišljanja o takšnem ekscsnem zapravljanju, nasprotno, priča smo bili kimanju vsemu, kar v Državni zbor prinese vlada. Kam gredo javne finance naše države jasno pove podatek, da so bili odhodki proračuna še v letu 2019 10,2 mrd EUR (!).

Zakaj stavkajo zdravniki in kakšne “zasluge” za to ima Golobova vlada

Zakaj stavkajo zdravniki in kakšne “zasluge” za to ima Golobova vlada

by | 18. januarja, 2024 | | 29 Comments

Sedaj smo tam, kjer je najtežje, ko se bosta nasprotni strani vkopali v svoje pozicije in ko bodo pogajanja napredovala zelo počasi, stavka pa se bo zaostrovala iz dneva v dan in vse bolj škodovala zdravstvenemu sistemu in zlasti bolnikom. Zdravniki smo načeloma proti stavki v zdravstvu, ker ima veliko negativnih posledic, zato gremo zdravniki v stavko takrat in samo takrat, ko obstaja vrsto razlogov za to in ko se stanja ne da reševati na drugi način kot s stavko. Trenutno obnašanje ministrice za zdravje kot tudi vlade je pripeljalo zdravnike v ta položaj, da drugega izhoda ni, kot da stavkajo.

So davki res problem Slovenije?

So davki res problem Slovenije?

by | 11. decembra, 2023 | | 27 Comments

Da so plače v Sloveniji bolj obremenjene z davki kot drugje v Evropi, posebej v primerjavi s sosednjimi državami, je v resnici še eden izmed urbanih mitov. Realne primerjave Slovenije z Avstrijo in Hrvaško namreč pokažejo, da so davčne obremenitve v Avstriji za podobna delovna mesta kar okoli pet odstotnih točk višje kot v Sloveniji za večino zaposlenih. To izhaja tudi iz statističnih podatkov o povprečni davčni obremenitvi. Res pa je, so plače v Avstriji višje kot pri nas, kar velja za večino razvitejših držav EU, kamor se želimo uvrstiti. Za večino zaposlenih imamo v Sloveniji nižjo davčno obremenitev tudi v primerjavi s Hrvaško, slabše pogoje pa imamo pri nekaj višjih plačah, izraziteje odstopamo pri najvišjih prejemkih, ki jih prejema nekaj tisoč ljudi v Sloveniji.