Na nedavni korporativni konferenci Slovenskega državnega holdinga (SDH) so predstavili načrte, kako naj bi po zaprtju razvpite termoelektrarne (TEŠ) energetska lokacija v Šoštanju postala sodobno energetsko vozlišče. V izvedbo tega projekta bo družba HSE vložila precejšnja finančna sredstva, preobrazba energetske lokacije TEŠ zato predstavlja enega največjih razvojih projektov slovenskega energetskega sistema.
Po sprejetih načrtih je eden najbolj prepoznavnih projektov preobrazbe plavajoča sončna elektrarna (SE) na Družmirskem jezeru. To naj bi bila največja tovrstna elektrarna v Evropi. Elektrarna bo letno proizvedla 140 GWh električne energije, kar predstavlja energijo potrebno za oskrbo 35.000 gospodinjstev. Vzporedno naj bi postavili tudi največji baterijski hranilnik v Sloveniji. Preobrazba zajema tudi celovito prenovo sistema daljinskega ogrevanja v Šaleški dolini, ki ga danes zagotavlja TEŠ.
V vse tri naložbe naj bi po oceni skupaj investirali okoli 370 milijonov evrov.
Vsekakor lahko pozitivno ocenimo odločitev, da bo država namesto opuščanja energetskega območja izvedla celovito revitalizacijo. Predstavljene informacije želijo posredovati pozitivno zgodbo glede bodočnosti Šaleške doline. Za lažje razumevanje teh načrtov in razmer ob zaprtju TEŠ pa vseeno ni odveč navesti še kakšno dodatno informacijo ali podatek. Navedba, kako bodo z elektriko iz plavajoče sončne elektrarne lahko oskrbovali 35.000 gospodinjstev je ljudem še nekako blizu, mogoče tudi strošek gradnje te elektrarne v višini 110 milijonov evrov, podatek o moč elektrarne v višini 130 MW ali 300 MW moči baterij pa običajnemu bralcu ne pove veliko. Zato poglejmo te načrte nekoliko podrobneje, vzporedno s pogledom na dosedanjo proizvodnjo elektrike in toplote na tej lokaciji.
Primerjave s TEŠ 6
Naložbo v plavajočo sončno elektrarno najprej poglejmo v luči naložbe v TEŠ pred 10 leti. Vemo, da se še danes (pa najbrž še dolga leta) izgradnja šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj v javnosti razume kot najbolj zgrešena in preplačana naložba v Sloveniji. Končna naložba vrednost tega projekta je bila namreč okoli 1,2 milijarde evrov če odštejemo naknadno priznana znižanja cene s strani glavnega izvajalca Alstoma. Gradnja omenjene plavajoče elektrarne skupaj z naložbo v baterije za balansiranje porabe in povpraševanja bo po načrtih stala okoli 260 milijonov evrov.
Popolnoma drugačno sliko pa dobimo, če pogledamo še proizvodnjo električne energije. TEŠ je v zadnjih desetih letih letno proizvedel okoli 3.500 GWh elektrike, kar predstavlja skoraj tretjino celotne slovenske proizvodnje elektrike. Takšen obseg proizvedene elektrike na primer zadošča za pokritje porabe vseh (!) gospodinjstev v Sloveniji. Strošek gradnje TEŠ je bil resda petkrat višji kot načrti za novo elektrarno, a v TEŠ-u je bilo letno v povprečju proizvedeno 25-krat več elektrike, kot jo lahko pričakujemo iz plavajoče sončne elektrarne.
Proizvodnja elektrike je v sončnih elektrarna res cenejša, a ko preseže določen odstotek proizvodnje, celotni energetski sistem potrebuje močne dodatne kapacitete za čas, ko sonca ni …
Obratovanje termoelektrarne skupaj s premogovnikom je seveda povezano tudi s precejšnjimi tekočimi stroški za razliko od sončne elektrarne, kjer večjih dodatnih potreb in stroškov ne bo. A ti stroški TEŠ so predvsem plače za okoli 2.000 zaposlenih, vezanih na obratovanje elektrarne, prebivalcev pretežno iz širše šaleške regije. In z mesečnimi prejemki blizu 5.000 evrov v povprečju. Teh stroškov bo sedaj manj, a s tem tudi zaposlitev in zaslužkov. Seveda ni mišljeno, da bi ta elektrarna nadomeščala zaprtje TEŠ-a, a zaradi celovitosti informacije in razumevanje načrtovanih naložb in sprememb je navedba teh primerjav vseeno smiselna.
Projekt plavajoče sončne elektrarne vključuje tudi baterije z naložbeno vrednostjo 150 milijonov evrov in kapaciteto 600 MWh. Z njo naj bi usklajevali proizvodnjo elektrike, ki seveda poteka samo v času sončnega obsevanja, ter porabo, ki ima pomembno drugačne dnevne cikluse. Ker sama številka laikom ne pove veliko, naj dodamo, da je to približno enodnevna proizvodnja te elektrarne v času največje proizvodnje poleti. Tudi v tako velikem baterijskem sistemu bomo torej lahko shranili samo dnevni presežek elektrarne za porabo izven sončnih ur ali oblačnih dni. Na drugi strani pa lahko TEŠ zaženejo v času povečanih potreb ter proizvodnjo prilagajajo potrebam. Elektrika je pač blago, ki ga zaenkrat v večjem obsegu še ne znamo shranjevati, vsaj v komercialnem smislu ne.
Subvencije, stroški in zeleni prehod
Zanimiv je izračun učinkovitosti omenjene naložbe v elektrarno in baterije v višini 260 milijonov evrov glede na načrtovano letno proizvodnjo 140 GWh. O tem na omenjeni konferenci ter tudi v medijih informacij nismo zasledili. Upoštevaje 20-letno življenjsko dobo elektrarne in 4 % obrestno mero znaša samo neposredni strošek vloženih sredstev 137 evrov na proizvedeno megavatno uro. Veliko! To je znesek brez tekočih stroškov obratovanja, brez stroškov nadomestnih kapacitet ter regulacije, a že ti stroški vložka precej presegajo trenutne in tudi pričakovane tržne cene elektrike. Seveda je lahko končna cena tudi pomembno nižja, če v kalkulacijo vključimo visoke državne subvencije. Vendar subvencije niso nekaj danega “od boga”, temveč jih moramo na nivoju države vsi skupaj najprej zbrati, plačati in narodnogospodarski strošek zato ni nič manjši. Običajno se pohvalimo še s sredstvi Evropske unije, a tudi te v EU najprej vplačamo. V novi finančni perspektivi (2028-2034) lahko že poslušamo ocene, da bomo mogoče morali v EU že več vplačati, kot pa bomo iz nje dobili.
Te višje stroške bodo investitorji najbrž opravičevali s pomembni cilji: podpora energetski preobrazbi doline, prehod v obnovljive vire, krepitev zanesljivosti oskrbe ter zmanjševanje okoljskih obremenitev. Ne glede na to pa morali pri tako veliki naložbi državni investitorji vseeno predstaviti tudi finančne učinke naložbe. Drži pa, da HSE finančno naložba ne bo preveč obremenjevala. Investitor je namreč lastnik pomembnega dela slovenskih hidroelektrarn, kjer proizvede letno med 3 in 4.000 GWh elektrike po oceni okoli 30 eur/MWh. Iz dobičkov pri prodaji te elektrike po 100 eur/MWh v višini kakih 200 milijonov evrov letno seveda lahko pokrije tudi te izgube.
Ob navedenih podatkih o obsegu proizvodnje in stroških nove elektrarne poglejmo še nekaj podatkov o dinamiki proizvodnje. Na prvi sliki je prikazana mesečna dinamika proizvodnje v sončnih elektrarnah v primerjavi s proizvodnjo v TEŠ ali s porabo v Sloveniji. Rdeča črta prikazuje dinamiko mesečne porabe elektrike v Sloveniji, ki jo lahko razumemo tudi kot dinamiko TEŠ, ki se prilagaja potrebam. Od povprečne mesečne porabe 100 % je v zimskih mesecih poraba okoli 15 % višja, poleti pa kakih 10 % nižja. S polno modro črto je v sorazmerju prikazana načrtovana proizvodnja v plavajoči elektrarni, torej 25-krat nižja.
Namen prikaza pa je predvsem v predstavitvi dinamike proizvodnje, kar je vidno z modro prekinjeno črto. S tako oblikovano črto ni mišljeno, da je skupna proizvodnja sončne elektrarne enaka proizvodnji TEŠ-a, temveč kaže samo nihanje proizvodnje po mesecih, ko je proizvodnja poleti tudi 5-krat višja kot v zimskih mesecih. Omenjena vlaganja v baterije so namenjena shranjevanju viškov, a samo urnih, medtem ko medmesečne neusklajenosti seveda ne rešujejo. Zato mora energetski sistem tudi v primeru bistveno večjih naložb v sončne elektrarne v zimskih mesecih zagotoviti dodatne energetske vire (plin, uvoz), kar močno podraži celotno proizvodnjo električne energije ob vključitvi sončnih elektrarn. To nam lepo potrjujejo razmere v Nemčiji, kjer morajo kljub več sto milijardnim vlaganjem v obnovljive vire energije (OVE) pozimi zagnati termoelektrarne na premog. V primerjavi s Francijo, kjer so nuklearke največji proizvodni vir elektrike, imajo Nemci zato tudi bistveno višjo ceno elektrike, posledično pa zaradi kurjenja premoga celo nekajkrat več izpustov CO2 na proizvedeno kWh elektrike.
Vir: SURS, korporativna konferenca SDH, lastni izračuni
Ob letni dinamiki proizvodnje si poglejmo še dnevno dinamiko po urah. Na drugi sliki je s polno modro črto prikaz izkoristka sončnih elektrarn po urah na jasen dan za Srednjo Evropo v poletnih mesecih. Upoštevaje dejanske podatke o nižjem izkoristku v ostalih mesecih leta so na sliki prikazani še izkoristki v zimskem in vmesnem času, seveda tudi zaradi manjšega števila osončenih dni. Naveden graf so samo okvirne ocene, a ponazarjajo pričakovano količino proizvodnje elektrike iz sončnih elektrarn po urah ter tudi razlike v mesecih. Očitna je seveda visoka proizvodnja sredi dneva, ki se z zmanjševanjem osončenosti znižuje na nič.
Rdeča črta pa prikazuje povprečno urno proizvodnjo v slovenskih elektrarnah (hidro, termo, NEK) v letu 2024 po podatkih ELES. Črta je približno na nivoju, kot se v Sloveniji po urah porablja elektrika in ta dinamika je seveda pomembno drugačna kot proizvodnja v sončni elektrarni. Pri porabi sta značilna predvsem dva viška – jutranji ter večerni – ter nekaj manjša poraba sredi dneva. To dinamiko danes energetski sistem uravnava z zagonom ter ustavljanjem hidro- in termoelektrarn, ker je elektriko pač potrebno proizvajati takrat, ko se potrebuje. Pri sončnih elektrarnah so te možnosti omejene, lahko jih edino izklopimo, če je proizvodnja previsoka glede na porabo na nivoju celotnega energetskega sistema. Urno neskladje med proizvodnjo sončne elektrarne in porabo elektrike lahko deloma uravnamo z visokimi vlaganji v baterijske sisteme, med letom pa so nujni nadomestni viri.
Vir: SURS, lastni izračuni
Prikaz dinamike proizvodnje in porabe elektrike v Sloveniji je sicer poenostavljen, a vseeno odraža dejanska gibanja, ki jih danes energetski sistem rešuje (usklajuje) s prilagajanjem proizvodnje ter uvozom. Sama proizvodnja elektrike je v sončnih elektrarna res cenejša, a ko preseže določen odstotek proizvodnje, celotni energetski sistem potrebuje močne dodatne kapacitete za čas, ko sonca ni – in sonce sije le osmino leta. Poleg tega večanje deleža OVE zahteva tudi visoka dodatna vlaganja v distribucijsko omrežje, ki ni prilagojeno razpršeni proizvodnji. Vsi ti dodatni stroški seveda močno podražijo proizvodnjo elektrike v sončni elektrarni.
Navedeni podatki ob promocijski predstavitvi novih energetskih naložb v Saleški dolini seveda niso bili predstavljeni, a so za oceno učinkovitosti in uspešnosti naložbe tudi pomembni. Verjetno jih glede na sprejete politike in usmeritve države v obnovljive vire nihče ne želi posebej izpostavljati, ker bi odprli kar nekaj dilem. Najbolj enostavno je še naprej navajati TEŠ kot grdega račka naše energetske in naložbene politike, pomanjkanje elektrike pozimi pa nadomeščati z uvozom. Zaenkrat je ta še na voljo, čeprav verjetno večinoma iz obratovanja energetskih agregatov na fosilna goriva (premog, plin). Čeprav smo lani poleti TEŠ ugasnili, smo ga oktobra ponovno zagnali in skupaj z uvozom nam je v zimskem času zagotavljal skoraj polovico vse potrebne elektrike. O tem ponovnem obratovanju TEŠ seveda ni bilo nobenih odmevnih tiskovnih konferenc in poročil …
Brezogljična družba kot politična floskula
Mogoče za konec še podatek o podnebnih spremembah in porabi fosilnih energetskih virov. V Evropski uniji smo sprejeli odločitev o prehodu v brezogljično družbo in energetske politike držav temu poskušajo slediti. Tudi v Sloveniji je to glavni razlog za predčasno zaprtje Termoelektrarne Šoštanj. Seveda pa Evropa ni osamljeni otok, temveč del celotnega dogajanja v svetu, kjer pa so trendi pomembno drugačni.
Na tretji sliki je prikaz porabe primarne energije v svetu za zadnjih 50 let, torej porabe celotne energije, ne samo električne. Ta se je v tem času povečala za 2,5-krat, deloma s dvigom porabe ostalih virov, pretežno pa s povečevanjem porabe fosilnih goriv (premog – 30 %, nafta – 36 %, plin – 27 %, les in druga biomasa – 7 %).
Obnovljivi viri (sonce, veter) še vedno predstavljajo le skromnih 8 % skupne porabe in fosilnih goriv z njimi preprosto ne moremo nadomestiti, če gledamo ves svet. V Evropi sicer ogromno vlagamo v OVE, zmanjšujemo porabo fosilnih goriv – a umazano proizvodnjo le selimo v druge države, kjer so izpusti na koncu še večji. Takšno pisanje seveda ni v skladu s sprejetimi usmeritvami ter tudi splošnim prepričanjem o nujnosti sprememb, a na žalost ne bo veliko pomagalo, če si zatiskamo oči pred dejanskimi trendi v svetu. Po 60 letih porabi povprečen prebivalec sveta še vedno približno enako količino primarne energije iz fosilnih goriv (okoli 19 MWh letno) ne glede na vse napore pri spremembi virov. In prebivalcev sveta je danes 2,5-krat več kot leta 1960.
Vir: Word data
In vprašanje, kako so glasovali na referendumu za vode? Kje je sedaj rdečečobasta Nika
Dobičkonosno leto 2025
Z vidika dobičkonosnosti je bilo leto 2025 uspešno, ugotavljajo na Agenciji za javnopravne evidence in storitve (Ajpes). Družbe so lani ustvarile 7,34 milijarde evrov neto čistega dobička, kar je nominalno 13 odstotkov in realno deset odstotkov več kot v letu 2024. Z neto čistim dobičkom so poslovale vse dejavnosti. Največjo rast so imele strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti ter energetska podjetja. Podjetja iz predelovalne dejavnosti so dobiček povečala za šest odstotkov, trgovska podjetja pa za osem odstotkov.
Če ob navedenem upoštevamo, da so najbolj sposobni podjetniki preselili svoja podjetja v tujino, predvsem na Hrvaško, najbolj strokovni delavci ponudili znanje tujcem, najpremožnejši pa so že prej prenesli svoje milijone v davčne oaze, kazalci skoraj presenečajo. Doma so ostali najbolj nesposobni in leni z ostanki socializma v glavi, kljub temu pa so dosegli dobre rezultate.
Če bi se dokončno poslovili od postsocialističnih metod poslovanja, delitve izgube med vsemi – dobička pa le med izbranimi – bi bili rezultati še boljši. Čas je, da pravi kapitalizem dobi domovinsko pravico v naši ustavi. Samo pravi lastnik kapitala bo znal ceniti njegovo vrednost, ne bo dopuščal kraje, nesmotrne uporabe vnaprej izgubljenih investicij, delitve nepovratnih subvencij in nenazadnje, ne bo dopustil, da njegovo premoženje regulirajo nesposobni politiki.
p.s.
Ko bomo popravljali ustavo, črtajmo še prvomajske praznike. Čista izguba časa in denarja pa govorci so tudi že čisto out.
Res žalostno, kako sami sebi kopljemo jamo. Pri TEŠ 6, kakorkoli je že bil preplačan in koliko korupcije je bilo tekom gradnje, morajo oz. bi morala svoje odigrati policija, tožilstvo in sodstvo.
Desjtvo je, da ga imamo in namesto, da bi ga ugasali, bi morali poudariti nekatere vidike, ki jih t.i. “ekoludisti” vztrajno pozabljajo. CO2 je plin življenja, poleg tega pa se da s katalizatorji prečistiti izpuh, da ne preobremennuje okolja. CO2 kupone pa bi bilo potrebno prepovedati.
Solarne elektrarne so nateg stoletja. Kot je lepo prikazano na grafih, imamo viške takrat, ko jih ne rabimo in nič proizvodnje, ko je poraba visoka. Predvsem gospodinjstva imajo pogosto skoraj nično porabo takrat, ko ima SE najvišjo proizvodnjo, saj nas takrat ni doma. Zvečer, ko pa prižgemo razsvetljavo, gretje, polnimo EV (kdor ga ima) …, SE proizvaja nič elektrike. Net metering bi bilo treba kar prepovedati.
Kar hočem povedati, TEŠ imamo in bi ga morali izkoristiti maksimalno, plavajoče elektrarne pa še nimamo, vse projekcije pa kažejo, da bo samo še bolj destabilizirala naše omrežje.
Res smo ene Butale
Koliko bo stala sončna elektrarna na vodi v režiji razvpitega šeleškega klana??
So narejene primerjalne študije s podobnimi projekti tako glede izvedljivosti kotcene?
Je šaleškemu klanu sploh moč zaupati izvedbo takšnega projekta glede na obupno slabo in koruptivno vodenje izgradnje Teš-6?
In zakaj na vodi? Da bo projekt dražji? Vsi vedo, da elektrika in voda nista ravno prijateljici.
Kaj bodo rekli poklicni in ljubiteljski ekologi, zeleni, nevladniki, vsakovrstni varuhi narave, ne nazadnje tudi ljubitelji vodnih ptic in ribiči, pa lovci …??
Ptice bodo nedvomno rade pristajale na fotovoltaičnih panojih. Tudi kakšna večja in težja žival bi utegnila iskati zatočišče na teh panelih. Kako bo to vplivalo na njihovo delovanje?
Obstaja kakšen primer primer dobre prakse s plavajočimi fotovoltačnimi panoji?
Ali je ves projekt zasnovan po načelu, če bo špikasto, bojo vile, če ne bo pa lopata.
Je važno zgolj to, da bodo udeleženci pokasirali mastne provizije, potem pa tudi če gre vse po vodi???
Če ni jasnih odgovorov na ta vprašanja, potem: ne, hvala!
@Drejč
A ste vi podrobno prebrali kar je Kordež napisal in tudi narisal ?
Če bi, ne bi postavljali neumestnih vprašanj.
Dopuščam možnost, da nič od napisanega niste razumeli, tedaj se vam oproščam, ker nebeško je vaše kraljestvo.
🥱
Miran, si pač trol, ki insinuiraš svoje laži, da bi zgledalo, kako si pameten, v resnici si pa le provokator.
Članek ne piše nič o vprašanjih, ki sem jih zastavil. Če bi bi bil funkcionalno pismen, bi to opazil, ker si pa le trol/provokator si kot bik, ki vidi pred sabo le rdečo cunjo, kar ga spravlja v nekontroliran bes. Moje pomilovanje.
Tako se govori,cim manj zaposlenih,vsi na ceste,sa niso se zadost zasedene.Jest sm ze nekajkrat omenu,kako je tle v Ameriki,izgleda,da nihce vec ne dela,vse je na cesti,promet noc in dan,sami avti,tuik jih je,de te je kar mal strah!No ja,kaj se sekiramo,bodo pa Kitajci naredili,kar rabmo!
Kitajci vam ne bodo prodajali raket, bomb in dronov, pa tudi zdrave pameti ne.
Odlična primerjava TEŠ in sončne.
Za Slo bi bila idealna varianta tri (majhne) modularne JE.
Žal so šele v fazi razvoja in preizkušanja.
Vsi medijski prispevki okoli tega, tudi pricujoc clanek, imajo eno skupno lastnost: nikoli ne povedo vsega, ampak poudarjajo samo nekaj aspektov. Kar seveda nevednemu bralcu ne pomaga.
V zadnjih nekaj desetletjih je bilo v medijih napisanega ogromno o “zelenem prehodu”, CO2 problematiki, tja do globalnega segrevanja. Komaj kje je kdo resno omenil možnost in posledice kot je sedaj npr. Hormuska ožina. Ker bi se slišalo banalno. In vendar ravno Hormuz, ki je z 20% svetovne kapacitete majhen, pokaže obcutljivost sistema. Specialisti sicer vedo, povprecni državljan pa si ne zna predstavljat, da zaradi nekega oddaljenega dokaj banalnega dogodka, ne bo mogel na dopust, ker ne bo letalskega goriva?
Pa je nekaj % letalskega goriva na videz zanemarljiv faktor. Kako je šele z nuklearno elektrarno, ki predstavlja recimo polovico državne kapacitete? O celotnem tveganju se ne govori (čeprav verjamem, da eksperti vedo, a so lepo tiho). Ker res komplicirane stvari niso za enostavno publiko. Ampak, ta publika odloca.
@PK
To je res.
Upam da bi, dokler tuhtamo kaj bi glede jedrske, imeli na trgu modularne jedrske tja do 150-200MW.
Boljš štiri pet takih kot eno za 1000MW.