Gospodarski programi političnih strank so praviloma sicer širši, vendar je v javnosti in medijskih nastopih izpostavljen predvsem davčni vidik. Ta je tudi najbližji ljudem in politika razumljivo želi s programi predvsem navdušiti volivce in jih pridobiti na svojo stran. V tem pogledu so si programi sicer raznorodnih strank postali vse bolj podobni. Desni pol je že do sedaj izpostavljal predvsem podporo podjetniškemu sektorju z zniževanjem davčnih obremenitev in to smer sedaj poudarjajo tudi v Svobodi s programom Ambiciozna Slovenija. Poudarek vseh je torej predvsem na davčni razbremenitvi dela in propulzivnega podjetniškega sektorja.
Najbrž ni dileme, da zniževanje davčnih bremen pomeni tudi izpad prihodkov države inv glavnem se s tem stranke ne ukvarjajo. Vemo, da se izpad javno-finančnih prihodkov potem odrazi ali v znižanju državnih izdatkov, nadomestitvi z drugimi davki, ali v povečanem proračunskem primanjkljaju, torej zadolževanju države. Nobena od teh rešitev seveda ni všečna in zato se jim vsi raje izognejo. S tem se bodo pač ukvarjali po prevzemu izvršne funkcije, ko se bodo soočili z realnostjo in bodo neizpolnjene obljube opravičevali z razmerami in stanjem, ki je slabše, kot so ga pričakovali. Tak izgovor bo lažji za trenutno nevladne stranke, ki imajo zaradi tega tudi več idej in predlogov zniževanja, medtem ko so vladajoči iz izkušenj bolj previdni pri obljubah in ostajajo bolj na načelni ravni.
Predvolilne obljube in realnost
Programi na davčnem področju so si med strankami podobni tudi v tem, da navajajo kvečjemu predloge sprememb, izogibajo pa se konkretnim navedbam, kako bi ti predlogi vplivali v javne finance in na plače posameznika. Ali tega niso niti preverjali ali pa so zaradi rezultatov to raje izpustili, seveda ne vemo. A konkretne številke o učinkih predlogov kažejo tudi na slednjo možnost. Da so nam kot državljanom bližje predlogi nižjih davčnih obremenitev, gotovo ni nobenega dvoma, a od odgovorne politike se vseeno pričakuje, da je v predlogih realna, tudi če gre samo za predvolilne obljube.
Ker torej o učinkih predlogov znižanja davčnih bremen nismo veliko brali (razen koliko bi kak posameznik po novem plačal manj davka), verjetno ni odveč nekoliko podrobneje pogledati, kako sprememba davčne zakonodaje vpliva na državni proračun ter prejemke posameznikov po celotni plačni lestvici. Preden navedemo nekaj teh izračunov, naj vseeno ponovimo ključna dejstva v zvezi z davki in gospodarstvom nasploh. Za presojo predlogov namreč ni odveč nekaj širšega razumevanja razmer poleg všečnih predlogov o znižanju davkov.
Na prvem mestu bi izpostavili ključno razliko med Slovenijo ter uspešnimi, razvitimi državami Evropske unije, kamor nedvomno želimo. Ta se kaže v pomembno višji produktivnosti (dodani vrednosti na zaposlenega) v razvitih državah, kar se odraža potem tudi v višjih prejemkih vsega prebivalstva. V industriji Avstrijci na primer dosegajo 110.000 evrov dodane vrednosti na zaposlenega, v Sloveniji pa le 60.000. Edino to sosedom omogoča skoraj enkrat višje nominalne plače. Iskanje rešitev preko premikanja davčnih stopenj tega zaostajanja ne bo nadomestilo.
Drugič, velja, da je davčna obremenitev dela v razvitih državah v praviloma višja, a to ne omejuje konkurenčnosti njihovih gospodarstev, vsaj glede na Slovenijo.
Kot tretje pa za realno oceno možnih sprememb poglejmo nekaj postavk javno-finančne bilance Slovenije za preteklo leto, kot je prikazano v prvi priloženi tabeli. Kot vidimo, smo z davščinami na plače skupaj zbrali 17,4 milijard evrov, skupni izdatki za socialne namene pa so znašali 19,0 milijard ali 1,6 milijard evrov več, kar smo pokrili z drugimi davki. Lepo vidimo tudi razmerja do drugih davkov in objektivne možnost za nadomeščanje izpada davkov na delo ter tudi koliko imamo prostora pri zniževanju izdatkov.
Vir: Ministrstvo za finance
Ker želimo preveriti finančne učinke predlaganega zmanjšanja davčne obremenitve dela s strani vseh političnih strank, poglejmo na prvi sliki, na koga se to sploh nanaša. Na sliki je ocena strukture vseh davčnih zavezancev v Sloveniji po višini (bruto) prejemka v letošnjem letu. Temnejši stolpec prikazuje redno zaposlene, med katerimi ima večina prejemek med 1.400 in 4.000 evrov mesečno. Na vrhu lestvice je tudi slabih 30.000 ljudi, ki imajo prejemke nad 6.000 evrov bruto mesečno.
Redno zaposlene (temnejši stolpci) v pravnih osebah tudi najbolj pozorno spremljamo, saj se tudi uradna povprečna plača računa samo iz njihovih prejemkov. Potem pa imamo še okoli 200.000 zaposlenih v raznih drugih oblikah (pri fizičnih osebah, samostojne podjetnike, kmete, pogodbeno zaposlene in ostale), katerih prejemki so praviloma nižji in ti so prikazani v sredini stolpcev. Pomembno je navesti, da njihovi prejemki niso zajeti v izračun povprečne plače v državi in njihovi dohodki so le redko predmet obravnave. Svetlejši del stolpca pa so upokojenci in študentje (skupaj okoli 635.000), ki tvorijo skupno število 1,6 milijona davčnih zavezancev, čeprav dohodnine v glavnem na plačujejo. Zanimajo nas torej davčni učinki na prejemke vseh okvirno 960.000 zaposlenih po raznih osnovah in po prikazani višini bruto plače.
Vir: Ministrstvo za finance, SURS, ZPIZ, lastni izračuni
Po navedbah političnih strank bi vse na prvem mestu razbremenile delo, dodatno pa tudi podjetniški sektor. Pri tem izpostavljajo razbremenitev srednjega sloja in najbolj produktivnih zaposlenih, torej inženirje, razvojnike, prodajnike … . Predlogi gredo v smer povečanja splošne davčne olajšave, popravkov dohodninske lestvice ter uvedbe razvojna kapice, torej omejitve plačevanja prispevkov nad določenim zneskom. Večina strank to usmeritev navaja na načelni ravni, NSi celo s konkretnimi novimi lestvicami in stopnjami. A kot rečeno, noben predlog ni pospremljen z izračunom finančnih učinkov, zato jih dodajmo.
Milijardni primanjkljaj
Spremembe davkov vplivajo na proračun, nato na prejemke posameznikov ter na stroške podjetij. Kot lahko beremo, se te spremembe uvaja za večjo konkurenčnost gospodarstva, za gospodarski preboj – a navedeni predlogi tega skoraj ne vsebujejo. Kako naj bi nekaj deset evrov višji neto prejemek posameznika vzpodbudil gospodarsko rast v državi, ni nikjer napisano, še manj argumentirano. V izračunih smo konkretno upoštevali dvig splošne olajšave za 4.000 evrov, delne korekcije dohodninske lestvice v srednjih in zgornjih razredih (znižanje stopenj za 3 do 10 odstotnih točk) ter uvedbo razvojne kapice za plače nad 6.000 evrov mesečno. Finančni učinki teh sprememb so prikazani v drugi tabeli.
Vir: lastni izračuni
Navedene spremembe bi znižale proračunske prilive za preko milijarde evrov, pretežno v smeri višjih plač zaposlenih, medtem kot podjetja svojega finančnega položaja in konkurenčnosti ne bi veliko izboljšala. Povprečna neto plača bi se dvignila za blizu 5 % in to dodatno božičnico bi ljudje nedvomno ponovno pozdravili. A kako bi pokrili milijardni izpad v javno-finančnih blagajnah (1,5 % BDP dodatnega primanjkljaja), v programih ni posebnih predlogov.
Ob tem naj bi za podporo podjetniškemu sektorju uvedli tudi nižje davke na dobiček, nižjo obdavčitev kapitalskih dohodkov ter normirancev. Te dodatne ugodnosti bi bile seveda še bolje sprejete, a tudi odnesle še kak odstotek BDP.
Program NSi, ki ga navajajo kot najboljši gospodarski program, bi samo na področju obremenitve dela znižal davčne prilive celo za blizu 2 milijardi evrov, plače pa dvignil za 11 % (posledično nato tudi pokojnine).
Seveda lahko sprejmemo trditve, da bi višji prejemki prebivalstva pomenili tudi več potrošnje, gospodarsko rast in večje prilive v proračun, a učinki ne bodo visoki, sicer bi lahko davke kar prepolovili. Prav tako je nekaj možnosti pri izdatkih države, pri racionalizaciji delovanja, a učinki so tudi omejeni, saj nihče ne želi močneje poseči v državne naložbe, v pokojnine, zdravstvo, šolstvo, policijo … Še vsaka vlada do sedaj je po prevzemu oblasti ugotovila, da ima tudi precej omejene možnosti. Prostor je nedvomno pri obdavčitvi premoženja, a to bi ob precejšnjem odporu ljudi prineslo največ kakih 300 milijonov evrov. Občasno se omenja tudi dvig DDV denimo za desetino, kar bi v proračun prineslo kakih 500 milijonov evrov (upoštevati moramo, da veliko DDV plača država sama sebi). A to bi preko višjih cen plačali zaposleni iz večjih dohodkov, upokojenci ter okoli 200.000 zaposlenih, katerim predlagane davčne razbremenitve ne prinesejo ugodnosti. O navedenih ukrepih in učinkih v programih ni veliko besed, ker je z njimi pač težko navdušiti ljudi – bodo pa sestavni del vodenja ekonomske politike, ki se bo soočila z realnostjo.
Še o socialni kapici
Poleg vpliva na proračun pa je predlagane spremembe potrebno pogledati tudi kako vplivajo na plače v posameznih razredih, česar v programih strank prav tako ni možno zaslediti. Najpogosteje se navaja dvig splošne olajšave v višini minimalnih življenjskih stroškov, kar naj bi bilo izvzeto iz obdavčitve. A pri tem se pozablja (ali morebiti ne ve?), da že danes preko 200.000 zaposlenih davčnih zavezancev davčne osnovne sploh nima in še tako visoka olajšava na njihove prejemke nima učinka. Da denimo dvig olajšave za 4.000 evrov letno prinese osebam z najvišjimi dohodki 167 evrov dodatnega mesečnega dohodka, nekomu s povprečno plačo okoli 80 evrov, z minimalno pa nič. Tega seveda ob navajanju predlogov ni nihče razlagal. Tudi znižanje dohodninske lestvice v srednjih razredih se enako odrazi tudi v višjih dohodkovnih razredih. Socialna kapica nad denimo 6.000 evrov pa dviga dohodke samo 27.000 najbolje plačanim. Navedeni učinki so podrobneje prikazani na drugi sliki.
Z modro črto je tako prikazan dvig neto plače za različni nivo plač ob povečanju splošne olajšave na 4.000 evrov. Kot omenjeno, se učinki te spremembe odrazijo šele pri plačah nad 1.300 evrov bruto. Učinke dodatne korekcije dohodninske lestvice prikazuje prekinjena rdeča črta, polna rdeča črta pa skupne učinke obeh dveh sprememb. Na sliki je tudi prikaz števila zaposlenih po posameznih razredih. Največ jih prejema bruto plačo med 1.700 in 4.000 evrov in s predlaganimi spremembami bi ti dobili med 60 in 90 evrov več. Bistveno večji učinki bi bili pri prejemnikih plač nad 6.000 evrov bruto, med katerimi verjetno ni prav veliko inženirjev in razvojnikov, o katerih se najraje govori. Poleg učinkov nižje dohodnine prikazanih z rdečo je k temu potrebno dodati še učinke razvojne kapice z zeleno barvo in pri plači 15.000 evrov bi se prejemniku neto dohodek povečal za 1.740 evrov mesečno. Tako bi torej izgledali učinki razbremenitve dela na plačo posameznika po nekem srednjem predlogu programov strank. Torej učinki, o katerih ne moremo veliko prebrati, pa bi bilo najbrž prav, če bi lahko.
Vir: Ministrstvo za finance, lastni izračuni
Kot vidimo, bi torej srednji razred na osnovi večinskih predlogov s področja obremenitev dela dobil mesečno okoli 60 do 80 evrov višjo plačo, pri čemer bi se to odrazilo ali v večjem proračunskem primanjkljaju, drugih davkih ali rezu mogoče v socialne izdatke. Te spremembe naj bi bo navedbah strank vodile v večjo konkurenčnost gospodarstva in razbremenile srednji sloj prebivalstva. Precej upravičeno lahko dvomimo, da bi s temi davčnimi korekcijami ter vzporednim znižanjem obdavčitve dobičkov lahko naredili kak večji preskok v gospodarski uspešnosti države. Kot povedano na začetku, lahko Avstrijci s skoraj enakrat višjo dodano vrednostjo na zaposlenega namenijo zaposlenim mesečno 5.000 evrov namesto naših 3.000. In to kljub temu, da imajo višje stopnje obdavčitve. Iskanje rešitev za želene spremembe predvsem na davčnem področju verjetno ni prava pot.
Seveda to ne pomeni, da določene korekcije niso smiselne. Najvišji prejemki so danes na primer obdavčeni z 205 % na dodatni neto prejemek, kar res zahteva popravke, podobno kot tudi še na kakih drugih področjih. A pričakovanja, da bo to pospešilo gospodarsko rast ali pomembno izboljšalo dohodkovni položaj prebivalstva, nimajo realne osnove. Podatki o poslovanju podjetij lepo pokažejo, da imajo najvišje dohodke praviloma v podjetjih, v katera se veliko vlaga in v katerih so tudi visoki dobički; ta segment moramo usmeriti bodoče podpore in aktivnosti ekonomske politike. Drži pa, da ljudje najraje verjamejo v obljube zniževanja davkov kot v prvem koraku najbolj enostavne rešitve.
Končno pa, kaj pomenireferenudum’
V parlamentu je znanan večina. je trdna. Potem mora udi zmagati na referendumu.
Če referendum izgubi, je znak,da bo Sloveniji vladalnekdo dugi.
Janša odstopi in prepusti pogumne volivce in Golobnja da vlada naprej in pokrde ševse, kr niuspelodo sedaj. Sai vemo, kako je na Kubi!
Dobro jutro,ste danes že kaj ukradli ?👍
#1+1=11
#ne čakaj na maj
👍@ Robin
”“Če bi neumnost bolela, bi polovica slovenske politike ob pogledu na navadno plačilno listo tulila v agoniji. ‘Po 7.500 EUR so davčna nebesa.’ NISO. Pa razložimo, ker matematika ni ne leva ne desna.
Levi politični pol v zadnjih dneh straši: če bo kapica na prispevke pri 7.500 EUR bruto, bodo bogati »ušli davkom«, proračun pa bo dobil milijardno luknjo. Lepo zveni. V resnici pa sploh ne drži.
Razlog je preprost: le kdo še nikoli ni gledal slovenske plačilne liste? Levi pol očitno ne. Kako je sestavljena plača v Sloveniji?
Bruto plača — to je vrh. Odštejemo prispevke delavca (22,1 %) — za ZPIZ, zdravstvo, zaposlovanje, starševstvo. Ostane davčna osnova. Od te se obračuna dohodnina — progresivno. Najnižji razred znaša 16 %, najvišji pa 50 %.
Ključna stvar, ki je levi pol noče videti: manj prispevkov = VIŠJA davčna osnova = VEČ dohodnine.
Konkreten primer: Vzemimo predsednika uprave NLB, ki ga Alenka Bratušek najraje navaja. Bruto plača znaša približno 63.500 EUR mesečno.
Brez kapice (danes): plača prispevkov za približno 14.000 EUR. Davčne osnove ostane za okoli 49.500 EUR. Od tega država pobere dohodnino v višini približno 23.600 EUR. Skupaj v državno blagajno: približno 37.600 EUR.
S kapico pri 7.500 EUR (novost): prispevki padejo na približno 1.660 EUR. AMPAK — davčna osnova zraste na približno 61.880 EUR. Dohodnina (ki je skoraj vsa v 50-odstotnem razredu) znaša okoli 29.800 EUR. Skupaj v državno blagajno: približno 31.500 EUR.
Razlika znaša približno 6.000 EUR mesečno. Ne 12.000, ne 16.000 EUR, kot pripoveduje leva opozicija. Skoraj polovica »izgube« se vrne nazaj državi skozi dohodnino. Denar se PREMAKNE iz enega žepa v drug žep iste države — iz Zpiza in ZZZS-ja v splošni proračun. Ne izgine. Ne emigrira na Karibe. Ostane tukaj.
In zdaj pride na vrsto drugi del enačbe, ki ga levica sistematično skriva: Če ti ljudje zaradi kapice ostanejo v Sloveniji namesto v Gradcu, Münchnu ali Zürichu, država pobere še:
– DDV (22%) od vse njihove porabe (avtomobili, hiše, restavracije, dopusti),
– davek od dohodka pravnih oseb od njihovih podjetij,
– druge davščine
– prispevke njihovih zaposlenih (ker zaposlujejo druge).
Po nekaj kvartalih je bilanca verjetno pozitivna, ne negativna.
Bistvo: levica govori o prispevkih, kot da je to edini stolpec na plačilni listi. Pa ni. Plačilna lista ima šest stolpcev in vsak premik v enem premakne tudi vse ostale. Ko vam politik dramatično pripoveduje o »milijardni luknji«, ga vprašajte le eno stvar: kje je izračun z DOHODNINO?
Niste ga dobili, ker bi pokazal, da je luknja precej manjša — dolgoročno gre verjetno celo za presežek.
To ni mnenje. To ni desnica proti levici. To je osnovna matematika.”
To je prava resnica, ki je sindikalist razumejo, saj bodo sami plačevali višje dohodnine.” 👍👍👍
“Potemkinove vasi”,
ki so jih pred volitvami uprizarjali Golobovi mastno plačani
profesionalni mojstri lažne politične agitacije in propagande
v lažno uprizorjenih prostorih nove klinike v UKC,
ali na lažno začasno prevoznem gradbišču “drugega tira” SŽ,
ali v lažnih idiličnih okoljih DSO,
ali na lažnih polaganjih “temeljnih kamnov” za izgradnje n-tisoč stanovanj za socialno najbolj ranljive, …
so vsak dan bolj vidne in očitne kot edino,
kar je zmogla ustvariti in ponuditi opravilno nesposobna in naduto ljudomrzniška Golobova vlada ter vladajoča koalicija GS, SD in Levice,
se pravi – laž, prevara, nateg, “igre brez meja” in brezsramno ter brezkončno
ne-humano in intelektualno podcenjevalno zavajanje.
Analize in obširni komentarji niso potrebni.V kolikor je nastala v štirih mesecih finančna luknja eno milijardo, bi se z nadaljevajjempovečala še za dve, dokonca leta. Z nastopom nove vlade se mora nekaj bistvenega soremeniti in vllada mra prihraniti vsaj milijardo in bo zlahka pokrila izpad, ki ga prinaša novi interventni zakon.
Sloveenija pa se bo usmerila na pot okrevanja.
Kako bo prihranila eno, če jo bo xapravila eno?
Pravilno razmišljanje. Dodatna milijarda minusa zaradi nesposobnega PV Goloba je dejstvo. Verjetno bi bila še višja. Pa še ena zakonitost, ki se ni spremenila. Levičarske ankete so še vedno relativno uspešne saj več kot tretjina upokojencev in ostalih enoumno poneumljenih ljudi kokodaka kot ekstremna Levica, da je vse narejeno za to, da bodo bogati še bolj bogati?
Analiza strokovnjakov, da moramo preiti od izvajalcev k ustvarjalcem – ne zaleže! Primer. Kuba je brez energije, Amerika/Trump ji ponuja milijone, če se končno rešijo levičarske ideologije doma, a niti milijarde teh levičarskih elit ne prepričajo, da bi sestopili z oblasti. Še en primer, ki ne more biti uspešno rešen.
Proti Izraelu/Judom je bilo na začetku krščanstvo/Cerkev zaradi konkurenčne vere. Nato so bili Judje kaznovani tako, da jim je ostal edini poklic, ki so se ga še smeli izvajati, to je seveda bančništvo – in posledica. Razglasili so jih za oderuhe, bogataše itn. To je retorika ekstremnih levičarjev, nekoč tudi ekstremnih desničarjev.
Nauk za vse manj in bolj revne države, ki jih vodijo razni nivojski diktatorji. Takšne države bodo še naprej ostale revne, če bodo živele od ideologije in ne od razvojne znanosti na vseh področjih. Najlepši primer je kar naša Slovenija. Imamo le nekaj vrhunskih blagovnih znamk, večino smo jih že razprodali. Imamo nekaj podjetij, ki delajo z velikimi dobički – masa ostalih pa se prebija iz dneva v dan. Lep dan.
“Če bi neumnost bolela, bi polovica slovenske politike ob pogledu na navadno plačilno listo tulila v agoniji. ‘Po 7.500 EUR so davčna nebesa.’ NISO. Pa razložimo, ker matematika ni ne leva ne desna.
Levi politični pol v zadnjih dneh straši: če bo kapica na prispevke pri 7.500 EUR bruto, bodo bogati »ušli davkom«, proračun pa bo dobil milijardno luknjo. Lepo zveni. V resnici pa sploh ne drži.
Razlog je preprost: le kdo še nikoli ni gledal slovenske plačilne liste? Levi pol očitno ne. Kako je sestavljena plača v Sloveniji?
Bruto plača — to je vrh. Odštejemo prispevke delavca (22,1 %) — za ZPIZ, zdravstvo, zaposlovanje, starševstvo. Ostane davčna osnova. Od te se obračuna dohodnina — progresivno. Najnižji razred znaša 16 %, najvišji pa 50 %.
Ključna stvar, ki je levi pol noče videti: manj prispevkov = VIŠJA davčna osnova = VEČ dohodnine.
Konkreten primer: Vzemimo predsednika uprave NLB, ki ga Alenka Bratušek najraje navaja. Bruto plača znaša približno 63.500 EUR mesečno.
Brez kapice (danes): plača prispevkov za približno 14.000 EUR. Davčne osnove ostane za okoli 49.500 EUR. Od tega država pobere dohodnino v višini približno 23.600 EUR. Skupaj v državno blagajno: približno 37.600 EUR.
S kapico pri 7.500 EUR (novost): prispevki padejo na približno 1.660 EUR. AMPAK — davčna osnova zraste na približno 61.880 EUR. Dohodnina (ki je skoraj vsa v 50-odstotnem razredu) znaša okoli 29.800 EUR. Skupaj v državno blagajno: približno 31.500 EUR.
Razlika znaša približno 6.000 EUR mesečno. Ne 12.000, ne 16.000 EUR, kot pripoveduje leva opozicija. Skoraj polovica »izgube« se vrne nazaj državi skozi dohodnino. Denar se PREMAKNE iz enega žepa v drug žep iste države — iz Zpiza in ZZZS-ja v splošni proračun. Ne izgine. Ne emigrira na Karibe. Ostane tukaj.
In zdaj pride na vrsto drugi del enačbe, ki ga levica sistematično skriva: Če ti ljudje zaradi kapice ostanejo v Sloveniji namesto v Gradcu, Münchnu ali Zürichu, država pobere še:
– DDV (22%) od vse njihove porabe (avtomobili, hiše, restavracije, dopusti),
– davek od dohodka pravnih oseb od njihovih podjetij,
– druge davščine
– prispevke njihovih zaposlenih (ker zaposlujejo druge).
Po nekaj kvartalih je bilanca verjetno pozitivna, ne negativna.
Bistvo: levica govori o prispevkih, kot da je to edini stolpec na plačilni listi. Pa ni. Plačilna lista ima šest stolpcev in vsak premik v enem premakne tudi vse ostale. Ko vam politik dramatično pripoveduje o »milijardni luknji«, ga vprašajte le eno stvar: kje je izračun z DOHODNINO?
Niste ga dobili, ker bi pokazal, da je luknja precej manjša — dolgoročno gre verjetno celo za presežek.
To ni mnenje. To ni desnica proti levici. To je osnovna matematika.”
To je prava resnica, ki je sindikalist razumejo, saj bodo sami plačevali višje dohodnine.
Čeprav nisem volilec pukljastega, pa je bil včerajšnji Dnevnik na RTV fanatično agitatorski.
Že na začetku so nekulturno v ozadju prikazali, najmanj retuširano in obupno fotko JJ.
Potem pa predvajali scene iz Marcela, sindikatov…
Manjkala je samo še izjava SZDL, pionirske in mladinske organizacije, lovske in balinarske zveze in cicibanov…
Pranje možganov pred referendumom ?
Znizanje davko,manj prihodkov vdrzavno blagajno,normalno!Vprasanje je pac javni ektor,prevec lenuhov zivi na dacnem denarju,zato je treba zmanjsati javni sektor in odpuscene nagnati v realni sektor.S to potezo,ne boste vec rabili uvazati delovno silo iz raznih krajev sveta,posebno ne shiptarjev!
Tokrat bom zelo kratek. To je PRVA prava pot, ki se bo nadgrajevala s popravki. G. Kordež bi rad naredil iz jabolk in hrušk slivovko, ki bi jo morali popiti desničarji sami. Doslej so levičarji od Skandinavskih držav vzeli tisto kar jim je ugajalo in to je relativno velika obremenitev plač in gospodarstva tudi za Slovenijo, da bi bile države bolj socialne. Pozabili pa so, hote seveda, da imajo Skandinavske države bistveno višji BDP na prebivalca doma kot pri nas V Sloveniji. Da ne govorim o tem, da se gredo Skandinavci pravi tržno-globalni kapitalizem v ekonomiji/ gospodarstvu.
Pri nas pa levičarji to smer sovražijo kolikor se le da. Tudi zato močno zaostajamo z dodano vrednostjo, izumi, stroški, konkurenčnostjo lokalno in globalno itn.
Še enkrat bom ponovil. Ekstremno Levico bi morali prepovedati v Sloveniji. Je največji krivec za potop Golobove vlade, ob mlačnem Hanu iz SD, ki se spreneveda, da niso kot stranka bili tako močni, da bi lahko preusmerili ladjo, ki se potaplja. Prav nasprotno – tekmovali so z Levico kdo bo bolj ekstremen pri svojih izjavah. Levičarje je potrebno tako močno dotolči, da se nekaj zaporednih vlad ne bodo pobrali.
Ali pa se naj od Kitajske učijo kaj sme in kaj ne sme delati partijski državni komunizem, a tudi Kitajska je pred veliko krizo. Zgradila je recimo ogromne tovarne za proizvodnjo e-avtomobilov – sedaj pa jih doma proda komaj za vzorec. Izvoz v tretje države ni isto kot izvoz v Ameriko. Nekaj podobnega je naredila Španija ko je zgradila ogromna stanovanjska naselja – nato pa so ta ostala prazna?! Lep dan.
G.Kordež sem imel za. človeka, ki obvlada svoj Foh pa vidim ,da tudi on za večji blagor ELIT skupaj z njimi trobi v njihov rog.
Točno je ko pravi da z manjšimi davki pride manj denarja v proračun ,nepove pa ,da je to slabo.samo za BREZDELNEŽE, PRIVILIGIRANCE in ELITO,ki brezglavo trošijo davkoplačevalski denar. ZA OSTALE IN DELAVNE LJUDI PA MNOGO BOLJE.
Točno pri tem zakonu se vidi kdo so priviligiranci, ki delajo za Mafijo in elito v podporo za večje
DAVKE in PRISPEVKE Prav
TRAGIKOMIČNO pa je da.so med temi PRIVILIGIRANCI Kolovodje
Sindikatov.,ki so poklicani za bolši blagor Ljudstva ne pa ELIT.
Buhtel bi cenzuriral v imenu “lepih manir”.
A te ni sram ?
izbrisan komentar:
Brezplačno pri prevarantih iz Kloake z veliko,pomeni 3×ceno.👍
#smo od hudiča
#luciferjanska državica
#mafija moj dom
Ko vas bodo ropali je najpomembneje ,da ostanete vljudni.👍
#kurćanizem
Ni ti lahko, kar dobro te mede.
Pomembno je krasti s stilom👍
#kloaka moja dežela
#milan z dolgimi prsti
Pri vse zadevi mi nekaj ni jasno in mi zelo smrdi.
Da Janša stopi na bananin olupek že ob štartu vladanja, je zelo neverjetno, ne zato ker bi bil strokovnjak, ki ve za kaj gre, je že večkrat dokazal da o določenih zadevah nima pojma.
Bolj ker ima v sebi preživetven obrazec ki mu dobro deluje.
Menim, da se v ozadju kaže nekaj drugega.
Izraelsko black cube zadeve v spregi z Trumpeljnom, znajo izvesti pirueto od katere nas bo nekaj naslednji let bolela glava.
Ta prispevek spoštovanega Kordeža je tko, kot bi svinjam bisere metal.
🥴
NIŽJI DAVKI NA PLAČE POMENIJO TUDI MANJ PRIHODKOV V PRORAČUN
In kaj potem??
Naslov se bere tako, kot da ljudje živimo in delamo za to, da polnimo proračun.
Naj zmanjšajo število zaposlenih v javni upravi, ki se povečuje preko vsake razumne mere.
Naj zmanjšajo produkcijo univerzitetnih kadrov, ki so zaposljivi samo v javni upravi in še tam ni od njih velike koristi, ker nimajo adekvatnih znanj za izvajanje javno-upravnih nalog.
Naj začno preganjati korupcijo, ki je pomemben razlog prevelike javne porabe in bo proračun imel presežek.
In kako lahko najbolj koruptivni politiki začnejo prganjati korupcijo?
Tist če sebi. bližnjim in prijateljem pomagajo ni korupcija.
Če se prej reče ,da so božci,potem jim pomagaš.👍
#krademo vaše za otroke naše
Pokličejo policijo? Tožilstvo? KPK? Leyenovo?
Ne vem.
Odgovor je za braneta.
Klasična janšistična logika …. zeh …s
Vsi v državi se oglašajo, (zelo) POGREŠAMO pa mnenje največjega strokovnjaka na tem področju Ivana Simiča.
Ta gospod Simič je lahko spoštovan samo v Srbiji, kjer so rokohitrske zadeve tipa sad ga ima, sad ga nema zelo cenjene.
Nima časa, Sime sestavlja seznam za čiščenje antijanšistov na Fursu LOL
Dej, ne serji. Ko je bil Simič direktor Fursa, je imel neznanske težave z enim (!) uslužbencem, ki je delal “po svoje”, a se ga ni mogel znebiti, pa še celotna leva falanga je skočila do stropa.
Po logiki g.Kordeža bi zviševanje sredstev v proračun imelo učinek site države. Žal, država ni nikoli dovolj sita. Večji ko ima želodec več rabi. To debelost je treba zdraviti, g. Kordež in imamo malo izbir.
Lahko ji damo balonček v želodec ali ga kirurško zmanjšamo. Diete tudi pomagajo, te niso priljubljene. Nikjer še ni bilo zaslediti, da se debelost pozdravi s futranjem lenuhov.
Za vsako pozitivno spremembo je potreben dobro premišljen in strokovno preverjen – “prvi korak”.
Zdi se, da veljavno izglasovani “interventni omnibus zakon”
večine poslancev v DZ RS ni vsestransko preverjen in strokovno dovolj podprt,
je pa po njihovem pozitivnem aktivističnem prepričanju nujen prvi odgovor
na pogubne posledice popolnoma zgrešene in škodljive ekonomske, davčne ter socialne politike opravilno nesposobne Golobove vlade in
ne-dialoško izključujoče nadute ter trdoglave vladajoče koalicije GS, SD, Levica.
Čeprav nas kot kompetenten in pošten kritik “omnibus zakona”
prepriča tudi intelektualno zadržani ekonomist dr. Davorin Kračun,
ki je s svojim nadzornim in svetovalnim organom
vselej svoboden, neodvisen in strokovno neoporečen kritik
ekonomskih, davčnih in socialnih
politik zadnjih slovenskih vlad in vladajočih koalicij,
pa moramo razumeti “revolucionarni entuziazem”
nove vladajoče parlamentarne večine,
ki se zaveda,
da čas doma in po svetu ne dela za državljane, davkoplačevalce in volivce v RS,
saj RS gospodarsko, socialno in politično vse bolj opazno in porazno zaostaja za
primerljivimi državami skupnosti EU.
Vsaka nova oblast pa ima možnosti odločnih in korenitih sprememb časovno omejene na začetek mandata,
ko spremembe odprto in spravljivo pričakuje sicer kritična, a tudi razumno odzivna, kreativna, strpna in preživetveno pragmatična večina državljanov.
Je pa zagotovo potrebno in nujno,
da morebitna nova demokratično, legalno in legitimno izvoljena Vlada RS
predlagani “intervencijski omnibus zakon” (ne glede na morebitne referendumske ali ustavne presoje)
po temeljitih preverjanjih objektivnega finančnega stanja na posameznih pristojnih ministrstvih
ter po temeljitem tvornem, odprtem in strpnem socialnem dialogu
v pristojnih in kompetentnih
državnih telesih (Ekonomsko-socialni svet, Državni svet RS, DZ RS)
samostojno in odgovorno kritično preveri, kreativno prečisti
in v skladu z objektivnimi strokovnimi ocenami stanja tvorno dopolni
v skupno korist delodajalcev in delojemalcev,
podjetij in posameznikov
ter v korist skupnega gospodarskega in socialnega napredka vseh državljanov, davkoplačevalcev in volivcev v RS. .