Finančni minister Klemen Boštjančič je očitno pametnejši od vseh ekonomistov v Sloveniji, Fiskalnega sveta, analitikov...
Ključnik: ministrstvo za finance
Vladna čarovnija: ob menda rekordnih dobičkih znižanje prilivov od davka na dobiček
Odbor za finance Državnega zbora je kar v soboto ekspresno “požegnal” vladne spremembe proračuna za leto 2026. Poslanci na polmilijardno povišanje odhodkov na 17,7 milijard in znižanje prihodkov na 15,6 milijard prihodkov, kar pomeni, da bo primanjkljaj dosegel kar 2,1 milijarde evrov (2,9% BDP), niso imeli nobenih pripomb, saj se opozicijski seje niso udeležili. Marsikatero obrv pa je privzdignilo napovedano zmanjšanje prilivov iz naslova davka od dohodkov pravnih oseb (po domače dobička), kar je v popolnem nasprotju z natolcevanjem o rekordnih dobičkih podjetij, s katerim je koalicija utemeljevala obvezno božičnico. Sicer pa ne padajo samo prilivi od davka na dobiček, ampak praktično vsi glavni viri proračuna, kar bi moralo že pred meseci prižgati vse alarme, predvsem pa bi morala vlada zajeziti ekscesno trošenje pri številnih nestrateških projektih.
Kam nas pelje vlada s proračunom za leto 2025?
Proračun je ključni dokument, ki definira delovanje države v posameznem letu. Glede na to je obravnavanje in sprejemanje proračunov deležno premalo pozornosti medijev kot tudi javnosti na splošno. Tema se večini zdi nezanimiva, celo dolgočasna in prezapletena v primerjavi z atraktivnimi dnevnimi dogodki, aferami ipd.. Nekaj dni se sicer v medijih pojavljjajo ključne kumulativne številke in vlada trdi, da je vsak njen proračun najboljši in razvojno naravnan, opozicija pa opozarja na potratnost in neustrezno strukturo porabe. Ta bo za leto 2025 s 17,1 milijardami evrov rekordna, a kljub temu Slovenija strogo statistično gledano v primerjavi z drugimi članicami EU ne izstopa v nobeno smer. Drugo vprašanje sta seveda realnost in kredibilnost načrtovanja, ključ uspešnosti posamezne države pa učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Zaradi navedenega je Bine Kordež analiziral nekaj podatkov, ki se sicer ne pojavljajo pogosto.
Teden, ko bo premier z varne turistične razdalje iz ZDA opazoval finalno blamažo njegove digitalne ministrice
V prihajajočem tednu bo poleg sej komisij za nadzor javih financ Državnega zbora, ki bodo dodatno osvetljevale, naslavljale nezakonito, negospodarno ravnanje ministrice Emilije Stojmenove Duh, pa tudi finančnega ministra Klemna Boštjančiča v primeru Litijska, na sporedu že druga interpelacija proti omenjeni digitalni ministrici, ki že leto dni v posmeh vsem racionalnim postopkom, nadzornim institucijam, nedepolitiziranim medijem, “razdeljuje” neuporabne računalnike, ki jih nihče ne potrebuje. Pri tem se zlaže vsakič, ko odpre usta, kar zadnje zadnje dni vsaj posredno, a usklajeno ponavljajo, ugotavljajo tudi t. i. mainstream mediji. Se končno obeta odstop, ki bo seveda v izključni funkciji zaščite sposobnosti in lika vrhunskega menedžerja?
Vzporedni svetovi vlade Roberta Goloba in akrobatska vrnitev Marte Kos
Letošnja nosilna tema Blejskega strateškega foruma A World of parallel realities/Svet vzporednih realnosti ne bi mogla bolje ustrezati tudi našemu trenutnemu notranjepolitičnemu vsakdanu. Le nekaj dni po “blejskem” bahanju in samoprepričevanju predstavnikov slovenske vlade o trenutni vesoljni pomembnosti, ugledu, prepoznavnosti Slovenije v svetu, Združenih narodih, v samostojni Palestini, Evropi in širše… je postalo jasno, da je Ursula von dr Leyen “najboljšemu” slovenskemu kandidatu za komisarja Tomaža Veselu pokazala rdeči karton, našemu priznanemu, uglednemu, vplivnemu premierju pa sporočila napotke za imenovanje bolj ustreznega kandidata, bolje rečeno kandidatke. Naša vlada je “pomahala z repkom” in že urgentno išče osebo po meri “prijateljice” Ursule, saj mora biti ime znano v 48-ih urah. To bo po ponedeljkovem sklepu vlade Marta Kos, ki je leta 2022 protestno izstopila iz Svobode, ker ta stranka ni spoštovala demokratičnih načel, strokovnosti, vrednot nekoruptivnosti, enakopravnosti in človekovih pravic. Razumite, če lahko.
Davčna reforma za davčni kaos
V ponedeljek smo z dvomesečno zamudo od obljubljenega datuma dočakali izhodišča za davčno reformo. Glede na to, da sem do sedaj sodeloval v štirih davčnih reformah, lahko povem, da se davčne reforme ne delajo na tak način. Če je to vse, kar so po treh mesecih in pol pripravili Skupina za davke, Strateški svet za davke, predstavniki Fursa in Ministrstva za finance, sem globoko razočaran. Po treh mesecih in pol smo prejeli le seznam želja, ki naj bi začele veljati 1. januarja 2025.
Kje je davčna reforma?
Premier Robert Golob je dne 29. novembra 2023 na vrhu slovenskega gospodarstva, ki se ga je v Kongresnem centru Brdu udeležilo 500 gospodarstvenikov, napovedal zmanjšanje birokratizacije in davčno reformo. Še več, povedal je, da naj bi do konca prvega četrtletja prišli do izhodišč, kako izpeljati davčno reformo. Bliža se junij 2024 in davčna reforma še ni predstavljena. Kot smo lahko 16. maja 2024 zasledili v medijih (STA), je Katja Božič, državna sekretarka na Ministrstvu za finance, povedala, da so v zaključni fazi priprave prvega paketa ukrepov prenove davčnega sistema … ki bobo predstavljen predvidoma v naslednjih tednih. Če pozorno preberemo njen zapis, bi lahko zaključili, da najverjetneje nimajo še nič konkretnega. Še vedno živimo od obljub, pravi Ivan Simič.
Skrivalnice Prešičkovega centra za pomoč nerazvitim
Slovenija je lani za mednarodno razvojno sodelovanje namenila prek 20 milijonov evrov, roko nad projekti pa ima Center za mednarodno razvojno sodelovanje (CMSR), ki mu načeluje Dejan Prešiček iz kvote stranke socialnih demokratov. Mediji so se Prešička lotili zaradi vloge v Inštitutu 1. maj, ki verjetno deluje kot obvodno podjetje za financiranje stranke SD. Toda pri Prešičku je bolj zanimivo njegovo delo v CMSR, kamor smo poslali vrsto vprašanj, vendar nismo prejeli vseh odgovorov. Glede na vse navedeno so v preteklih dneh medijsko izpostavljena in problematizirana nakazila sredstev MZEZ za projekte CMSR razumljiva, vprašanje pa je, kako so bili projekti izbrani, kako so bili izbrani izvajalci in podizvajalci projektov, ter ali so med njimi morda tudi donatorji Inštituta 1. maj, ki ga vodi Jan Škoberne, predsednik sveta zavoda pa je ravno Dejan Prešiček …
Promocija nenormalnosti kot normalnega stanja v družbi
Zadnji dnevi, tedni, meseci, no že leta, so za povprečne ljudi kar zalogaj, v realnem življenju, spopadanju z neprestanimi krizami, kot izzivi v domači in mednarodni politiki. Kmečka, ljudska pamet je izven mode, znanstveniki so menda zarotniki proti vsem svetu, mediji nas dobesedno posiljujejo z neko virtualno resnico, v kateri je težko ločiti dejstva od dezinformacij. Nekdaj normalne stvari postajajo nenormalne in obratno.
Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji
Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.
Namesto davčne reforme se nam obeta kvečjemu manjša “kozmetika”
Vlada napoveduje več sprememb davčnega sistema, kar bo ponovno vznemirilo delodajalce, sindikate in javnost. Toda predstavljene številke in primerjave kažejo, da mogoče obstoječi davčni sistem vseeno ni tako zgrešen in da si bistvenih odstopanj niti ne moremo privoščiti. Zato se bomo mučili z iskanjem manjših korekcij, ki bodo sistem dodatno zapletle, kakega učinka pa ne bo. Mogoče je res boljši predlog, da v sistem ne posegamo in namesto tega iščemo rešitve v povečanju zaslužkov. Ter seveda zmanjšamo pričakovanja, kako bomo s popravki sistem znižali svojo davčno obremenitev in zadržali vsa upravičenja.
Vladno proračunsko burkaštvo z nevarnimi posledicami
Medtem, ko vlada ljudstvo »zabava« z revolucionarnim, aktivističnim zasegom blatnega (zasebnega) goveda, arhaičnimi postopki evidentiranja delovnega časa, napovedanimi in odpovedanimi radikalnimi reorganizacijami vlade, depolitizacijo policije in vseh “nesvobodnih” sektorjev, vogalov te države, je v Državnem zboru potekalo sprejemanje ključnih dokumentov za delovanje države: proračunov za naslednji dve leti. Fiskalni svet je oba ocenil kot neverodostojna, celo brezpredmetna dokumenta.
“BDP bo v letošnjem letu, naslednjem letu in v letu 2025 v Sloveniji vsaj pol odstotka višji, kot je povprečje EU”
Na današnji izredni seji odbora za finance Državnega zbora Republike Slovenije, ki obravnava proračun za leto 2025, je...