Med velikonočnimi prazniki je Državna volilna komisija (DVK) sprejela odločitev, da za referendum o zakonu o dodatku k...
Ključnik: pokojnine
Kozmetika pokojninske reforme
Če povzamemo učinke predlagane pokojninske reforme, potem je seveda dobro, da so pogajalci dosegli soglasje in da bomo z reformo nekoliko dvignili upokojitveno starost, kar je glede na staranje prebivalstva nujno. Pri višini pokojnin lahko ocenimo, da bodo negativni učinki predlaganih sprememb na višino pokojnine pokriti s pozitivnimi spremembami. Največji očitek predlagateljem gre pravzaprav v smeri, da teh negativnih učinkov ne želijo transparentno predstaviti. Kljub različnim pozivom se tako ministrstvo kot ZPIZ izogibata posredovanju informacij, koliko se bo v povprečju in strukturi znižala pokojninska osnova in navajata samo neke hipotetične primere. Zniževanje pokojnin zaradi poslabšanega načina usklajevanja je popolnoma nepotrebno in ta predlog bi morali umakniti iz predlogov za reformo.
Kakšne bodo posledice Golobove pokojninske (ne)reforme
O pokojninskem sistemu v Sloveniji že deset ali celo dvajset let poslušamo svarila tujih institucij in domačih strokovnjakov, kako se nam bo pokojninski sistem sesul in da so korenite spremembe nujne. Tako dramatično seveda ni, čeprav bo reforma pokojninskega sistema nujna. Pravzaprav je ena že pred vrati, saj se pogajanja o pokojninski reformi prevešajo v zadnjo fazo. Vsak čas naj bi na mizo dobili osnovne rešitve nove pokojninske zakonodaje. Osnovni cilj sprememb je zagotovitev čim bolj dostojnih pokojnin ob zagotovljeni javno-finančni vzdržnosti. Socialni partnerji zagovarjajo višje pokojnine in možnost upokojitve nekje med 65. in 67. letom starosti, partnerji na podjetniški strani pa opozarjajo, da bi previsoke pokojnine in s tem povezane višje davčne obremenitve ogrožale konkurenčnost slovenskega gospodarstva.
Vsi nam zavidajo: 800 milijonov za virtualno dolgotrajno oskrbo je gotovo vrhunski uspeh
Zadnje dni se je v javnosti, ne glede na zimsko počitnikovanje osrednje in zahodne Slovenije, spet razvnela razprava o upravičenosti novega davka, prispevka za dolgotrajno oskrbo. Medtem, ko premier za svojo osebno promocijo vedno bolj brezsramno, tudi neetično izkorišča stiske otrok, invalidov, starostnikov… so se poleg strokovne javnosti, ki že nekaj časa opozarja, da sistem dolgotrajne oskrbe sploh še ni vzpostavljen in ne omogoča izvajanja zakonsko opredeljenih storitev oskrbe, spet oglasili v opozicijski SDS in predlagali novelo zakona, ki bi ukinila dodatni prispevek. Svoje aktivnosti na to temo je intenzivirala tudi Obrtno podjetniška zbornica (OZS), ki predlaga vsaj enoletni zamik pobiranja nove dajatve, saj je plačevanje storitev, ki v praksi ne obstajajo, milo rečeno bizarno.
Kam nas pelje vlada s proračunom za leto 2025?
Proračun je ključni dokument, ki definira delovanje države v posameznem letu. Glede na to je obravnavanje in sprejemanje proračunov deležno premalo pozornosti medijev kot tudi javnosti na splošno. Tema se večini zdi nezanimiva, celo dolgočasna in prezapletena v primerjavi z atraktivnimi dnevnimi dogodki, aferami ipd.. Nekaj dni se sicer v medijih pojavljjajo ključne kumulativne številke in vlada trdi, da je vsak njen proračun najboljši in razvojno naravnan, opozicija pa opozarja na potratnost in neustrezno strukturo porabe. Ta bo za leto 2025 s 17,1 milijardami evrov rekordna, a kljub temu Slovenija strogo statistično gledano v primerjavi z drugimi članicami EU ne izstopa v nobeno smer. Drugo vprašanje sta seveda realnost in kredibilnost načrtovanja, ključ uspešnosti posamezne države pa učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Zaradi navedenega je Bine Kordež analiziral nekaj podatkov, ki se sicer ne pojavljajo pogosto.
Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer
Državni zbor je v sredo potrdil državna proračuna za leti 2025 in 2026, ki predvidevata rekordno državno porabo v zgodovini neodvisne Slovenije ob popolni odsotnosti resnih strukturnih reform in ukrepov za večjo učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Proračun za leto 2025 je vlada s popravki napihnila še za dodatne 1,3 mrd na 17,1 mrd EUR ob 1,9 mrd primankljaja, pri čemer je zaskrbljujoče, da praktično nihče od poslancev vladne koalicije ni bil sposoben minimalno kritičnega razmišljanja o takšnem ekscsnem zapravljanju, nasprotno, priča smo bili kimanju vsemu, kar v Državni zbor prinese vlada. Kam gredo javne finance naše države jasno pove podatek, da so bili odhodki proračuna še v letu 2019 10,2 mrd EUR (!).
Miti in legende o pokojninski reformi
Glede na prva izhodišča pokojninske reforme, ki jih je pred kratkim predstavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, lahko v naslednjih mesecih pričakujemo vročo debato o ključnih temeljih našega bodočega pokojninskega sistema. Ne glede na to, kaj vse bomo ali ne bomo slišali od politikov, je ključno dvoje. Prvič, da postopno, v nekaj desetletjih, dvignemo povprečno upokojitveno starost na vsaj 66 let, kar vsekakor ni prezahtevno. Drugo dejstvo pa se tiče finančne vzdržnosti na nivoju posameznika, kjer moramo vzpostaviti obvezo plačevanja prispevkov za ZPIZ vsaj v višini 400 evrov mesečno, kar je predpogoj za zagotovljeno minimalno pokojnino. To sta dva ključna parametra pokojninskih reform v naslednjih desetletjih.