Ključnik: pokojnine
Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

Proračuna 2025, 2026: ekscesno zapravljanje in vladna zaloga predvolilnih bombonjer

Državni zbor je v sredo potrdil državna proračuna za leti 2025 in 2026, ki predvidevata rekordno državno porabo v zgodovini neodvisne Slovenije ob popolni odsotnosti resnih strukturnih reform in ukrepov za večjo učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Proračun za leto 2025 je vlada s popravki napihnila še za dodatne 1,3 mrd na 17,1 mrd EUR ob 1,9 mrd primankljaja, pri čemer je zaskrbljujoče, da praktično nihče od poslancev vladne koalicije ni bil sposoben minimalno kritičnega razmišljanja o takšnem ekscsnem zapravljanju, nasprotno, priča smo bili kimanju vsemu, kar v Državni zbor prinese vlada. Kam gredo javne finance naše države jasno pove podatek, da so bili odhodki proračuna še v letu 2019 10,2 mrd EUR (!).

Miti in legende o pokojninski reformi

Miti in legende o pokojninski reformi

Glede na prva izhodišča pokojninske reforme, ki jih je pred kratkim predstavilo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, lahko v naslednjih mesecih pričakujemo vročo debato o ključnih temeljih našega bodočega pokojninskega sistema. Ne glede na to, kaj vse bomo ali ne bomo slišali od politikov, je ključno dvoje. Prvič, da postopno, v nekaj desetletjih, dvignemo povprečno upokojitveno starost na vsaj 66 let, kar vsekakor ni prezahtevno. Drugo dejstvo pa se tiče finančne vzdržnosti na nivoju posameznika, kjer moramo vzpostaviti obvezo plačevanja prispevkov za ZPIZ vsaj v višini 400 evrov mesečno, kar je predpogoj za zagotovljeno minimalno pokojnino. To sta dva ključna parametra pokojninskih reform v naslednjih desetletjih.