Ključnik: proračun
Ni prvoaprilska, ko NPU ugotovi, da podpisnica škodljive pogodbe ni odgovorna za podpis škodljive pogodbe

Ni prvoaprilska, ko NPU ugotovi, da podpisnica škodljive pogodbe ni odgovorna za podpis škodljive pogodbe

Na 1. april, ko se tudi nekateri glavni mediji pridružujejo izumljanju bedastih novic, čeprav to ni potrebno, ker to zavedno ali nezavedno počnejo vsak dan, je za glavno prvoaprilsko šalo poskrbel Nacionalni preiskovalni urad (NPU). V žaru predvolilne borbe za zaščito lika in dela predsednika vlade Roberta Goloba ter finančnega ministra je prijatelj premierja, sicer direktor NPU, pričakovano neodvisno in strokovno ugotovil, da za podpis škodljive pogodbe o nakupu podrtije Litijske 51 ni odgovorna nekdanja ministrica, ki je pogodbo s klavzulo kupljeno-videno podpisala brez ogleda stavbe in ob jasnih sporočilih sodstva, da je stavba popolnoma neprimerna in neuporabna.

Ameriške in evropske javne finance: Bojeviti Mars proti solidarni Veneri

Ameriške in evropske javne finance: Bojeviti Mars proti solidarni Veneri

Kaj pokaže primerjava med ameriškimi in evropskimi javnimi financami? V visoki javno-finančni potrošnji evropskih držav (EU) je resda veliko neracionalnosti, vendar pa se največji del več zbranih davščin namenja socialni varnosti in zagotavljanju večje solidarnosti. Zaradi višjega bruto domačega produkta so proračunski izdatki v ZDA na povprečnega Američana precej višji kot v EU ali Sloveniji. Američani neprimerno manj izdatkov namenijo sociali, krepko pa nas prekašajo pri obrambi. Prav ta podatek je zdaj posebej aktualen: Američani potrošijo 2.200 evrov za obrambno na prebivalca (3,0 % BDP), v Sloveniji pa je ta znesek le 350 evrov (1,2 % BDP).

Vsi nam zavidajo: 800 milijonov za virtualno dolgotrajno oskrbo je gotovo vrhunski uspeh

Vsi nam zavidajo: 800 milijonov za virtualno dolgotrajno oskrbo je gotovo vrhunski uspeh

Zadnje dni se je v javnosti, ne glede na zimsko počitnikovanje osrednje in zahodne Slovenije, spet razvnela razprava o upravičenosti novega davka, prispevka za dolgotrajno oskrbo. Medtem, ko premier za svojo osebno promocijo vedno bolj brezsramno, tudi neetično izkorišča stiske otrok, invalidov, starostnikov… so se poleg strokovne javnosti, ki že nekaj časa opozarja, da sistem dolgotrajne oskrbe sploh še ni vzpostavljen in ne omogoča izvajanja zakonsko opredeljenih storitev oskrbe, spet oglasili v opozicijski SDS in predlagali novelo zakona, ki bi ukinila dodatni prispevek. Svoje aktivnosti na to temo je intenzivirala tudi Obrtno podjetniška zbornica (OZS), ki predlaga vsaj enoletni zamik pobiranja nove dajatve, saj je plačevanje storitev, ki v praksi ne obstajajo, milo rečeno bizarno.

Namesto neustavnega obdavčenja nepremičnin bi lahko predlagali konsistentno obdavčitev celotnega premoženja

Namesto neustavnega obdavčenja nepremičnin bi lahko predlagali konsistentno obdavčitev celotnega premoženja

Ko začne oblast govoriti o “poštenih” davkih, potem lahko veste, da se lahko primete za denarnice. Poštenih davkov ni, so pa lahko pokazatelj dejanske politike neke vlade. Davka na pse očitno ne bo, bila je nova PR bombica, vlada Roberta Goloba pa kljub številnim nejasnostim, ki so podobne akrobacijam z omrežnino, rine naprej z zakonom o obdavčitvi nepremičnin. Obdavčevni bodo očitno vsi, ki so varčevali, s svojimi žulji, lastnim delom pri drugi nepremičnini, poskušali pomagati svojim hčeram, sinovom, sorodnikom…, ekscesne, večmilijonske vile kot prva nepremičnina pa so očitno zaželjene in neobdavčene. Narobe svet. Objavljamo predlog nekdanjega direktorja Finančne uprave, davčnega strokovnjaka, ki predlaga celovito rešitev tega področja.

Medijska sanacija vladnih nezakonitosti, nesposobnosti z davki na pse in drugo nepremičnino

Medijska sanacija vladnih nezakonitosti, nesposobnosti z davki na pse in drugo nepremičnino

Novo leto, nove akrobacije vlade. Pričakovane in nepričakovane. Poučeni satiriki pravijo, da bi utegnil biti naslednji novi davek, ki ga bo uvedla svobodnjaška vlada Roberta Goloba, davek na pozabljive volivce, pri čemer ostaja odprta dilema, ali bo šlo dejansko za davek ali pa bo to zgolj običajna upravna taksa, ki se bo obračunala glede na podatke o udeležbi in pravilnem glasovanju na preteklih volitvah … Če se spustimo nazaj na realna poltična tla, se lahko upravičeno vprašamo, ali premier Golob z napovedjo novih davkov v resnici ne preusmerja pozornosti z drugih, zanj precej bolj neugodnih zadev. Denimo suma zlorabe oblasti in korupcije v zadevi Bobnar, kjer mu za vrat diha državno tožilstvo …

Kam nas pelje vlada s proračunom za leto 2025?

Kam nas pelje vlada s proračunom za leto 2025?

Proračun je ključni dokument, ki definira delovanje države v posameznem letu. Glede na to je obravnavanje in sprejemanje proračunov deležno premalo pozornosti medijev kot tudi javnosti na splošno. Tema se večini zdi nezanimiva, celo dolgočasna in prezapletena v primerjavi z atraktivnimi dnevnimi dogodki, aferami ipd.. Nekaj dni se sicer v medijih pojavljjajo ključne kumulativne številke in vlada trdi, da je vsak njen proračun najboljši in razvojno naravnan, opozicija pa opozarja na potratnost in neustrezno strukturo porabe. Ta bo za leto 2025 s 17,1 milijardami evrov rekordna, a kljub temu Slovenija strogo statistično gledano v primerjavi z drugimi članicami EU ne izstopa v nobeno smer. Drugo vprašanje sta seveda realnost in kredibilnost načrtovanja, ključ uspešnosti posamezne države pa učinkovitost porabe davkoplačevalskega denarja. Zaradi navedenega je Bine Kordež analiziral nekaj podatkov, ki se sicer ne pojavljajo pogosto.

Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023

Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023

Skupni bruto domači proizvod Slovenije je po začasnih podatkih lani znašal 63 milijard evrov, od tega celotna dodana vrednost 56 milijard. Neka splošna ocena bi lahko bila, da so bili lani naši gospodarski dosežki solidni, glede rasti boljši od povprečja v Evropski uniji, a pričakovani upoštevaje doseženo stopnjo razvitosti. V gospodarstvu sicer ustvarjamo vsako leto več, a za to angažiramo vse večje število zaposlenih, zaradi česar se je rast produktivnosti precej ustavila. Po gospodarski rasti se sicer uvrščamo nekje okoli desetega mesta med evropskimi državami. Glede na višino BDP v primerjavi s povprečjem vseh držav EU pa smo seveda še vedno spodaj, po kupni moči na 91 % povprečja. Še dolgo, dolgo bo trajalo, da ulovimo EU po tem kazalcu.

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Zadnji poletni dnevi, tedni so kljub uradnim parlamentarnim, sodnim. šolskim in splošnim počitnicam precej politično aktivni in zabavni. V glavni vlogi je spet predsednik vlade Robert Golob, ki skorajda vsak dan poskrbi za kakšno sočno novico dneva. Pri njegovih zadnjih aktivnostih pa so v ospredje spet priplavali njegova osnovna nrav, karakter, organizacijske (ne)sposobnosti, s katerimi državljanom vztrajno dopoveduje, da ga v bistvu ne zanimajo, se jim posmehuje iz dneva v dan s svojim praznim hvalisanjem, lažmi, prirejanjem podatkov. Strokovnjaki za politično nastopanje si sicer niso edini v oceni, ali enostavno zavestno laže in uživa v tem nategovanju ljudstva, ali pa resno misli, da je uspešen in se zato tako nekritično pojavlja v javnosti in razlaga svojo izumetničeno resnico, ki jo nekateri še vedno mirno kupujejo.

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.

Slovenska realnost je črna luknja, imenovana sistemska korupcija

Slovenska realnost je črna luknja, imenovana sistemska korupcija

Ste se kdaj zamislili nad tem, s kakšno neverjetno lahkotnostjo slovenska država operira z milijonskimi zneski, ko gre za investicije? 100 milijonov tu, 100 milijonov tam. Litijska 51 je drobiž v primerjavi z infrastrukturnimi in gradbenimi projekti, ki so bodisi končani, so v teku ali pa jih šele načrtujejo. Če gre za prometno ali železniško infrastukturo, se številke hitro dvignejo prek milijarde, podobno velja za energetiko, kjer so nam s TEŠ 6 postavili spomenik neracionalnega trošenja javnega denarja – in s tem povezane korupcije, ki je inkorporirana v delovanju “balkanske Švice”.

Namesto davčne reforme se nam obeta kvečjemu manjša “kozmetika”

Namesto davčne reforme se nam obeta kvečjemu manjša “kozmetika”

Vlada napoveduje več sprememb davčnega sistema, kar bo ponovno vznemirilo delodajalce, sindikate in javnost. Toda predstavljene številke in primerjave kažejo, da mogoče obstoječi davčni sistem vseeno ni tako zgrešen in da si bistvenih odstopanj niti ne moremo privoščiti. Zato se bomo mučili z iskanjem manjših korekcij, ki bodo sistem dodatno zapletle, kakega učinka pa ne bo. Mogoče je res boljši predlog, da v sistem ne posegamo in namesto tega iščemo rešitve v povečanju zaslužkov. Ter seveda zmanjšamo pričakovanja, kako bomo s popravki sistem znižali svojo davčno obremenitev in zadržali vsa upravičenja.