Ključnik: proračun
Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023

Kako je poslovalo slovensko gospodarstvo v letu 2023

Skupni bruto domači proizvod Slovenije je po začasnih podatkih lani znašal 63 milijard evrov, od tega celotna dodana vrednost 56 milijard. Neka splošna ocena bi lahko bila, da so bili lani naši gospodarski dosežki solidni, glede rasti boljši od povprečja v Evropski uniji, a pričakovani upoštevaje doseženo stopnjo razvitosti. V gospodarstvu sicer ustvarjamo vsako leto več, a za to angažiramo vse večje število zaposlenih, zaradi česar se je rast produktivnosti precej ustavila. Po gospodarski rasti se sicer uvrščamo nekje okoli desetega mesta med evropskimi državami. Glede na višino BDP v primerjavi s povprečjem vseh držav EU pa smo seveda še vedno spodaj, po kupni moči na 91 % povprečja. Še dolgo, dolgo bo trajalo, da ulovimo EU po tem kazalcu.

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Stockholmski sindrom pod Triglavom

Zadnji poletni dnevi, tedni so kljub uradnim parlamentarnim, sodnim. šolskim in splošnim počitnicam precej politično aktivni in zabavni. V glavni vlogi je spet predsednik vlade Robert Golob, ki skorajda vsak dan poskrbi za kakšno sočno novico dneva. Pri njegovih zadnjih aktivnostih pa so v ospredje spet priplavali njegova osnovna nrav, karakter, organizacijske (ne)sposobnosti, s katerimi državljanom vztrajno dopoveduje, da ga v bistvu ne zanimajo, se jim posmehuje iz dneva v dan s svojim praznim hvalisanjem, lažmi, prirejanjem podatkov. Strokovnjaki za politično nastopanje si sicer niso edini v oceni, ali enostavno zavestno laže in uživa v tem nategovanju ljudstva, ali pa resno misli, da je uspešen in se zato tako nekritično pojavlja v javnosti in razlaga svojo izumetničeno resnico, ki jo nekateri še vedno mirno kupujejo.

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Nevarno igranje z neprestanimi proračunskimi primanjkljaji

Januarja so bili objavljeni prvi podatki o proračunskih gibanjih v letu 2023. Po predhodnih podatkih smo leto zaključili z 2,3 milijarde evri proračunskega primanjkljaja, kar pomeni 3,7 % BDP. Glede na lani sprejete rebalanse proračuna, po katerih se je primanjkljaj gibal tudi preko 3 milijarde evrov, nas takšna številka niti ne preseneča, prav tako pa ni povzročila kakšne posebne zaskrbljenosti ali odpirala vprašanj. A najbrž bi se morali zamisliti nad tem, da smo imeli v “normalnem” letu 2019 (pred pretresi kot so bili kovid, energetska kriza, vojne) še 220 milijonov evrov letnega presežka, lanski rezultat pa je bil primerjalno slabši za več kot 2,6 milijarde evrov. In to v 2023, ko smo imeli pravzaprav ugodne gospodarske rezultate in je bil BDP realno kar 8 % višji kot leta 2019.

Slovenska realnost je črna luknja, imenovana sistemska korupcija

Slovenska realnost je črna luknja, imenovana sistemska korupcija

Ste se kdaj zamislili nad tem, s kakšno neverjetno lahkotnostjo slovenska država operira z milijonskimi zneski, ko gre za investicije? 100 milijonov tu, 100 milijonov tam. Litijska 51 je drobiž v primerjavi z infrastrukturnimi in gradbenimi projekti, ki so bodisi končani, so v teku ali pa jih šele načrtujejo. Če gre za prometno ali železniško infrastukturo, se številke hitro dvignejo prek milijarde, podobno velja za energetiko, kjer so nam s TEŠ 6 postavili spomenik neracionalnega trošenja javnega denarja – in s tem povezane korupcije, ki je inkorporirana v delovanju “balkanske Švice”.

Namesto davčne reforme se nam obeta kvečjemu manjša “kozmetika”

Namesto davčne reforme se nam obeta kvečjemu manjša “kozmetika”

Vlada napoveduje več sprememb davčnega sistema, kar bo ponovno vznemirilo delodajalce, sindikate in javnost. Toda predstavljene številke in primerjave kažejo, da mogoče obstoječi davčni sistem vseeno ni tako zgrešen in da si bistvenih odstopanj niti ne moremo privoščiti. Zato se bomo mučili z iskanjem manjših korekcij, ki bodo sistem dodatno zapletle, kakega učinka pa ne bo. Mogoče je res boljši predlog, da v sistem ne posegamo in namesto tega iščemo rešitve v povečanju zaslužkov. Ter seveda zmanjšamo pričakovanja, kako bomo s popravki sistem znižali svojo davčno obremenitev in zadržali vsa upravičenja.

Kam nas pelje dvig splošne stopnje davka na dobiček?

Kam nas pelje dvig splošne stopnje davka na dobiček?

V zadnjih tednih je predlagano povišanje davčne stopnje na dobiček (natančneje: stopnje davka od dohodka pravnih oseb – DPPO) ena najbolj pogosto obravnavanih tem. Gospodarske razmere se nedvomno poslabšujejo in vsako povečanje davčne obremenitve, pogoje poslovanja podjetij dodatno poslabšuje. Pa tudi nasploh vsako povišanje davčnih stopenj pri plačnikih davka vedno naleti na odpor in pri tem iščejo razne argumente, s katerimi dokazujejo neupravičenost povečanja davčnih obremenitev.

Ali je Slovence sploh možno spraviti na vlake?

Ali je Slovence sploh možno spraviti na vlake?

Kadar v Sloveniji nanese beseda  na transport ali promet, bi se najbrž večina sogovornikov strinjala s splošno sprejeto oceno, da smo v preteklosti investirali predvsem  v cestno omrežje, vlaganja v železnice pa močno zanemarili. To naj bi bil tudi razlog, da tako malo ljudi koristi železniški prevoz in da je naše cestno omrežje vse bolj zatrpano s pločevino. Pa so takšnim razmeram res kriva napačna vlaganja? Smo res denar usmerjali predvsem v gradnjo cest? Na žalost takšne posplošene ocene praviloma ne temeljijo na številkah, temveč na zaznavanju ljudi in ponavljanju slišanega.

Predstava, ki gre narobe

Predstava, ki gre narobe

Ko sem natančno pregledal poročilo Evropske komisije, sem ugotovil, da je minister Boštjančič zavajal Bruselj. Tja je namreč (namerno?) poslal napačno verzijo proračuna. Tisto, ki je še vsebovala solidarnostni dodatek. Tisto, ki še ni upoštevala zvišanih povprečnin za občine. Takšno, ki še ni upoštevala indeksacije socialnih transferjev. In ki je še vedno predvidevala zamrznitev plač javnih uslužbencev. Vse te postavke, ki tehtajo nekaj debelih sto milijonov evrov, je Boštjančič dal v proračun tik pred sprejemanjem v parlamentu in o tem ni obvestil Bruslja.

Vladno proračunsko burkaštvo z nevarnimi posledicami

Vladno proračunsko burkaštvo z nevarnimi posledicami

Medtem, ko vlada ljudstvo »zabava« z revolucionarnim, aktivističnim zasegom blatnega (zasebnega) goveda, arhaičnimi postopki evidentiranja delovnega časa, napovedanimi in odpovedanimi radikalnimi reorganizacijami vlade, depolitizacijo policije in vseh “nesvobodnih” sektorjev, vogalov te države, je v Državnem zboru potekalo sprejemanje ključnih dokumentov za delovanje države: proračunov za naslednji dve leti. Fiskalni svet je oba ocenil kot neverodostojna, celo brezpredmetna dokumenta.