Ključnik: vlada
Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Ko gospodarstvo, obljubljene reforme, laži premierja, blaginja državljanov… v hipu čudežno postanejo drugorazredne teme

Še nekaj tednov nazaj je predsednik vlade Robert Golob razlagal, da ga bodo volivci menda ocenjevali po reformah in realnih dosežkih “za ljudi”, ne pa po obljubah in ideoloških vprašanjih. Kje smo danes? Namesto reform, sklicevanja na realne dosežke… imamo poplavo političnih, ideoloških, infantilnih dimnih zaves, ki naj bi volivce odvrnile od (ne)realnega učinka vlade na gospodarskem, reformnem področju. Tega reformnega področja seveda ni. Namesto analiz delovanja vlade pri reševanju realnih problemov ljudi smo dobili poplavo nekih novih “razdelilnih” tem, ki bodo po preverjenem načrtu dodatno ideološke polarizirale že tako precej zabetonirano volilno telo. Tudi popoplavna obnova je izginila, ker je očitno ni.

Ozadje “vojne” med Petrolom in Golobovo vlado

Ozadje “vojne” med Petrolom in Golobovo vlado

Mnogim v Sloveniji dejansko ni jasno, čemu smo priča davčni in medijski vojni med na pol državnim podjetjem Petrol in vlado Roberta Goloba. Menda gre v ozadju tudi za precej hude osebne zamere, ker vladi v podjetje ni uspelo “inštalirati” svojih kadrov. Predsednik vlade je seveda pobesnel in začel s politiko “metanj čez ramena”. Kolateralna škoda so seveda državljani. Za mnenje smo povprašali dolgoletnega “Petrolovca”, tudi nekdanjega člana uprave te energetske družbe, sicer strokovnjaka, svetovalca za makroekonomske teme, Romana Dobnikarja. Vse skupaj ocenjuje kot precej neracionalno kazanje mišic zaradi osebnih in drugih zamer.

Demokracija s 25-odstotnim popustom

Demokracija s 25-odstotnim popustom

Volilne programe, politično vsebino vse bolj spodriva politični marketing, strankarski PR, instagram promocija politikov in medijski politični “product placement”. Čeprav se politiki medsebojno obtožujejo populizma, je seveda kruta resnica, da populizem ni rezerviran le za en politični pol in da se kaj hitro začnemo vrteti v njegovem začaranem krogu. Zelo dobro se počuti tako na eni kot na drugi skrajnosti političnega spektra in je zelo invaziven, zato se ne smemo več čuditi, da so odločitve volivcev še vedno, po 30 letih od uvedbe demokratičnega sistema, premalo racionalne; osnovane so na utopični želji po pološčeni, votli družbi blagostanja in posplošene enakosti, ki jo utelešajo všečni kandidati s pobeljenim nasmehom na ustih. Polni so zvenečih besed, kot so mir, svoboda, normalnost, solidarnost, demokracija, ki se v pogojih stvarne politike sprevržejo v svoje nasprotje: agresivno obvladovanje državnega aparata in v odločitve, ki so čisto nasprotje obljubam iz političnih govorov.

Levi Logar?

Levi Logar?

V ponedeljek je Vladimir Prebilič ne glede na različne javne “usmeritve” iz ozadja o nedrobljenju levega pola napovedal ustanovitev svoje stranke. Ta naj bi nastala konec oktobra. Načrtovanje novice je bilo sicer precej posrečeno in verjetno dobro načrtovano, saj je Prebilič svojo kandidaturo v javnost vrgel pred začetkom šolskih počitnic in slovensko vsesplošno selitvijo v južne kraje. Svojo nominacijo za novega šefa levega pola je vrgel v “paco”, čeprav je še pred kratkim dejal, da brez enotne podpore levega političnega življa (beri Kučana) ne bo šel v prvorazredno domačo politiko. Zato je težko verjeti, da zadeve niso usklajene, ali pač.

Poplava prava in etike

Poplava prava in etike

Veliko posameznikov, ki prevzamejo vodilne funkcije v državi ali njenih podsistemih se obnaša tako, kot da se je razvoj slovenske družbe začel z njimi in zato pogosto spreminjajo zakonodajo ter utečene prakse tudi tam, kjer to ni potrebno, ali pa ne želijo nadaljevati že začetih zakonodajnih in drugih projektov svojih predhodnikov. K temu še posebej botrujejo ideološke in druge skrajnosti v politiki, zaradi katerih želi vsaka politična opcija, ki zmaga na volitvah, v čim večji meri izbrisati vse, kar so pred tem naredili njihovi politični nasprotniki, ter vse to nadomestiti z novimi zakonodajnimi in drugimi pristopi in rešitvami. Poseben dejavnik, ki vpliva na povečanje in slabo kakovost regulacije je tudi zloraba nujnih zakonodajnih postopkov v državnem zboru, saj se preveč zakonov sprejema na ta način.

Katera je najprivlačnejša poslanka v našem parlamentu?

Katera je najprivlačnejša poslanka v našem parlamentu?

Morda je poslancu Jonasu v parlamentu tako dolgčas, da obupno išče razvedrilo, zato bi rad naredil lestvico najbolj privlačnih poslank? Potem pa sedi v napačni poslanski skupini, saj je SD del koalicije, ki prisegla na spoštljiv dialog, človekove pravice in pravice žensk. Namesto tega se Jonas obnaša kot prodajalec privlačnih žensk ali lastnik modne agencije. Skrajno poniževalno do naših poslank. Toda njegov poslanski kolega Janez Cigler Kralj (NSi), ki ga je Jonas vprašal, katera je najprivlačnejša poslanka, mu je odlično odgovoril. Do volitev je resda še 10 mesecev in bitk bo še veliko, ampak v Jonasovem primeru je Nova Slovenija iztržila točko.

Kdo so največji “profiterji” na področju duševnega zdravja

Kdo so največji “profiterji” na področju duševnega zdravja

Vlada je v Državni zbor poslala predlog Zakona o psihoterapevtski dejavnosti, s katerim naj bi končno uredili to področje, kjer lahko danes deluje dobesedno vsak šarlatan brez ustreznih strokovnih kvalifikacij. Vendar se tisti lobiji, ki bi jim zakon ogrozil monopolni položaj in bogate zaslužke, silovito upirajo kakršnim koli spremembam, kaj šele zakonski ureditvi področja psihoterapije. V zadnjih mesecih in tednih so z vsemi močmi naskočili poslance in stranke, ki so v preteklosti pokazali največ “razumevanja” do anomalij v zdravstvu, zdravniško-dobaviteljske mafije in vplivnih lobijev, zaradi katerih se Slovenija že tri desetletja sooča s sistemsko korupcijo na tem področju. Ker gre za zakon, ki je nastal na Ministrstvu za zdravje, so tarča poslanci koalicijskih strank. In če je verjeti besedam Erika Breclja glede korupcije, potem je šibek člen koalicije zlasti stranka SD.