Politika je izmuzljva in nepredvidljiva, Še na začetku poletja se je zdelo, da Demokrati nimajo alternative za vidno opešanega predsedniškega kandidata, aktualnega ameriškega predsednika Joeya Bidna, ki je vse bolj opozarjal nase s svojimi mentalnimi spodrsljaji in vzbujal vtis, da ima vsak dan hujše težave skoncentracijo, spominom in celo orientacijo. Resda je bilo na spletu in zlasti na socialnih omrežjih tudi ogromno manipulacij s slikami in posnetki, kjer so Bidna poskušali še bolj osmešiti in iz njega narediti karikaturo predsednika Združenih držav. Sploh ruski spletni troli in mediji, povezani s Putinovim obveščevalnim omrežjem, so so množično kreirali lažne novice ter manipulirali s slikovnim in video gradivom. Toda ko so zgodbo o hirajočem predsedniku, ki Zelenskega predstavi kot Putina na vrhu zveze NATO, pograbili zahodni mainstream mediji, denimo ameriški, med njimi tudi tisti, ki tradicionalno podpirajo Demokrate, je postalo jasno, da se v zakulisju “washingtonskega političnega močvirja” nekaj dogaja.
Medijem in mnenjskim voditeljem, kritičnim do Bidnove zmožnosti premagati Donalda Trumpa, so se po nesrečnem televizijskem soočenju obeh najverjetnejših kandidatov na CNN-u počasi, a zanesljivo začeli pridruževati še vodilni demokratski politiki, kongresniki, senatorji, guvernerji in celo hollywoodski igralci, ki so občasno politični aktivisti.
Kamalina Hiša iz kart
Na vrhuncu tega stampeda, ki so ga nekateri nestrankarski, trezni komentatorji primerjali z mehkim državnim udarom, so se na Bidna spravili takorekoč vsi v njegovi najbližji okolici, na koncu celo družina, v kateri je najmočnejšo vlogo igrala First lady, prva dama Jill Biden; ugibanja, v zameno za kaj je “prodala” moža, so bila sicer zelo tiha, diskretna, vendar je prevladala ocena, da je štab Kamale Harris klanu Biden obljubil bodisi bogato kadrovsko “kompenzacijo” za predsednikovo najožje osebje kot tudi pomilostitev obsojenega sina Hunterja, kar je zagotovo vsaj deloma škodovalo javnomnenjski podpori njegovemu očetu. Kajti tik pred mehkim državnim udarom, o katerem bi Michael Moore, če je ohranil vsaj nekaj intelektualnega poštenja, lahko nekoč posnel dokumentarec, so ankete javnega mnenja Demokrate spravljale v obup, saj je Trump povprečno vodil za nekaj odstotnih točk pred Bidnom, po (neuspelem) atentatu pa že med 5 in 10.
Prav (neuspeli) atentat na Donalda Trumpa si je v ameriških medijih prislužil izvirno interpretacijo, ki pove vse: “The bullet hit Trump – but it killed Joe Biden”. Metek je zadel Trumpa, vendar je ubil Bidna. Ko je Trump s krvavečim ušesom kljubovalno stiskal pest v kamere, je javno mnenje poskočilo v njegovo smer, podpora je šla gor, obsodbe nasilja so morale priti tudi od tam, kjer jih niso izgovorili z največjim veseljem. Toda v Ameriki veljajo pravila igre za vse, atentat ali že poskus atentata takoj in brez obotavljanja sprožita obsodbe iz vseh strani. Vseeno so se Demokrati ustrašili vseh posledic in še bolj podvomili v možnost zmage svojega kandidata. Odločitev je morala pasti čim prej oziroma dovolj zgodaj, da Joe Biden ne bi naredil še kakšne neumnosti in za seboj potegnil tudi svojo podpredsedniško kandidatko Kamalo Harris.
Koga poslati v igro, če je Biden “out”? Vsekakor so demokratski spin doktorji vsaj v tem primeru odlično opravili svoje delo in odločevalcem predstavili zaupno poročilo, v katerem je kot najboljša alternativa obveljala kar formalna predsednikova “namestnica” Kamala Harris. S tem so se uresničile tudi napovedi tistih analitkov, ki so že pred štirimi leti govorili, da bo Kamala v resnici vodila Belo hišo iz Bidnove sence. Prav tako je bilo slišati nemalo ugibanj, da bi v primeru njegove trajnejše nezmožnosti hitro vskočila kot vršilka dolžnosti predsednika oziroma de facto (prva) predsednica Združenih držav Amerike. Če smo dlakocepski, se je to med Bidnovim predsednikovanjem zgodilo enkrat – in to za približno 90 minut, ko je bil predsednik zaradi operacije (kolonoskopije) začasno pod narkozo.
Potem, ko so demokrati spoznali, da potrebujejo menjavo svojega “konja” v predsedniški tekmi, se je zdelo, da je Kamala Harris tudi najbolj logična, pričakovana izbira. Za razliko od Hillary Rodham Clinton, ki se je 2016 neuspešno potegovala za prvi ženski predsedniški mandat v Beli hiši, Kamala Harris nima okostnjakov v omari (ali pa so vsaj neprimerno manjši od pokopališča Clinton). Dejstvo, da je ženska, leta 2024 in pri 77 uradno priznanih spolih v New Yorku sploh ne igra več nobene vloge. Trump se bo ustrelil v nogo, če bo poskusil igrati na to karto.
Kamali gre v prid tudi mešano, indijsko-karibsko poreklo, zaradi česar je ravno prav dovolj eksotična, da lahko ustvari podoben šarm kot Barack Obama, prvi temnopolti ameriški predsednik. Prav v tej točki se zdi njena kandidatura tudi najmočnejša; deluje namreč kot junakinja iz kakšne holywoodske kriminalne serije tipa Law and Order, kar pa ni prav noben sarkzem ali ironija, saj je kariero dejansko začela kot pravnica oziroma tožilka v San Franciscu.
Donalda sovražijo, Kamalo obožujejo
Najbrž ni odveč dodati, da so mediji zaljubljeni vanjo in njen na prvi pogled popoln imidž. Takoj po formalni objavi Bidnovega odstopa od kandidature in napovedi Kamalinega vstopa v predsedniško tekmo, je preplavila medije, zbrala je tudi rekordno visoke donacije. Gotovo je bilo to deloma tudi spontano, kajti marsikdo si v Beli hiši bolj želi Harris kot pa nepredvidljivega Trumpa, vseeno pa izjemno nasičeno pozitivno medijsko poročanje o njej kaže tudi to, da so imeli Demokrati njeno ime pripravljeno v rokavu že več tednov prej kot rezervo, če bi se Bidnu kaj zgodilo oziroma bi se moral umakniti iz tekme.
Po nekaj tednih medijskega stampeda je na lestvicah javnega mnenja prišlo do zasuka, kar ni presenetljivo, in Kamala Harris je zdaj tista, ki je prehitela Trumpa. Republikanci, ki so še junija zasmehovali svoje nasprotnike in se delali norca iz Bidna, so zdaj živčni in iščejo vse, kar bi jim prišlo prav pri obračunu z demokratsko kandidatko. V tem trenutku ne kaže prav dobro, Trumpova ekipa nujno potrebuje močno žensko osebo in izbira podpredsednika se zdaj ne zdi več prav posrečena. Če ne bo prišlo do nepričakovanih zasukov, je zelo možno, da bo Kamala Harris novembra izvoljena za prvo ameriško predsednico.
Kaj bi to pomenilo za svet, posebej za Evropo, ki je zadnji dve leti in pol vse bolj vpletena v rusko vojno v Ukrajini? Trump obljublja hitro končanje vojne, kar je del agende evropske skrajne desnice in ortolevice, združenih v prepričanju, da je treba Putinu pustiti, da obdrži, kar si je nasilno in nezakonito vzel. A hkrati se v Evropi krepi tudi skepsa v delu javnega mnenja in etablirane politike, da je že čas, da se mora ta vojna končati, zato se zdi za evropske interese bolje, če bi zmagal Trump. Toda glede na to, da ne poznamo vseh skritih naklepov Vladimirja Putina, bi bilo bržkone naivno misliti, da se bo ustavil samo s četrtino ukrajinskega ozemlja. Kaj če se loti še kakšne (evropskem) države?
S Trumpom v Beli hiši bi se varne(je) morda počutili kvečjemu v Sloveniji – zaradi porekla prve dame Melanije seveda, drugod pa zagotovo ne. Ko gre za politiko Zahoda do Putina se zdi Kamala Harris bolj racionalna izbira, četudi njena morebitna izvolitev s seboj prinaša podobne bojazni kot pri Baracku Obami. Namreč veliko lepih besed in nobenih dejanj. Veliko celofana, pa skoraj nobene vsebine.
Kitajska bo zmagala v vsakem primeru.
Bog nas varuj pred Kamalo, že Obama ni bil za nobeno rabo, ona pa je še veliko slabša. In to v veliko bolj zaostreni situaciji kot je bila v Obamovih časih.
Tudi Trump je še kako velik bizgec, a je vsaj dedec. Pa tudi zamorec ni. Seveda je tudi on zmožen zakuhati kakšno tako, da bo Evropo še dolgo bolela glava. Slednja se bo morala ne glede na izid ameriških predsedniških volitev čim prej postaviti na lastne noge. Saj ni za nikamor, da morajo ZDA Evropo že 80 let ščititi pred drugimi državami.
Nemčija reci in piši 50 milijard samo za sirske zdravnike in znanstvenike. Kje so še vsi drugi strokovnjaki pa bolje, da se ne ve, ker bi se navadnim prebivalcem odklukalo.
A se vam je čist skegljal?
Ste tako prijazni pa navedete vir.
Nekateri nimajo prave predstave, kaj pomeni več desetin milijard in si predstavljajo, da so to milijoni ali še manj.
2020 je bilo za zvezne volilne kampanje v ZDA porabljenih skoraj 14 milijard dolarjev, kar je “najdražja kampanja v zgodovini ZDA”,[3] “več kot dvakrat več” kot na volitvah leta 2016.[4] Kritiki se pritožujejo, da je po številnih odločitvah Vrhovnega sodišča – Citizens United proti ZDA. FEC (2010) – je “zelo bogatim” zdaj dovoljeno, da za kampanje porabijo neomejene zneske (prek političnih akcijskih odborov, zlasti “Super PAC”) in da volivcem preprečijo, da bi vedeli, kdo skuša vplivati nanje (prispevajo “temni denar”, ki prikriva identiteto donatorja).[5] Zato kritiki (kot je Brennan Center for Justice) vsaj od leta 2022 trdijo, da “velik denar prevladuje v političnih kampanjah v ZDA v meri, ki je nismo videli že desetletja” in “preglasi glasove navadnih Američanov” [5].
Zaskrbljenost javnosti zaradi vpliva velikih donatorjev v političnih kampanjah se je odrazila v javnomnenjski raziskavi iz leta 2018, ki je pokazala, da 74 % vprašanih Američanov meni, da je “zelo” pomembno, da “ljudje, ki dajo veliko denarja izvoljenim uradnikom”, “nimajo večjega političnega vpliva kot drugi ljudje”,[opomba 1] 72 % pa jih meni, da to “sploh” ali “ne preveč” velja.[6] Še 65 % vprašanih se strinja, da tega ni nemogoče spremeniti in da bi “lahko napisali nove zakone, ki bi učinkovito zmanjšali vlogo denarja v politiki”[7].
Financiranje volilnih kampanj v Združenih državah Amerike na Wikipediji
Miro tega verjetno ne boste brali, ker sem bil zaposlen z drugo stvarjo in mi je žal, da vam nisem odgovoril takoj. Tole sem imel v mislih. Amerika je najlepši dokaz zakaj volitve niso več tisto kar so bile še včeraj. Zakaj?
Zato, ker danes tudi milijonarji med sabo tekmujejo preko svojih donacij kakšno vlado si želijo. Tudi med milijonarji in milijarderji torej poteka nenehna vojna za vpliv in položaje. To pa najlažje dosežeš z raznimi donacijami. V revnejših državah pa vlogo donatorjev prevzemajo globoke države, ki prav tako v imenu ideologij (katerihkoli) postavljajo svoje marionete na vodilne položaje.
Zato govorim, da se stare zakonitosti pojavljajo v novih oblikah. To je ena od zakonitosti Narave, tudi človeške in tega ne more popraviti nobena ideologija, ne leva in ne desna. Lep dan.
No, Wikipedija ni ravno zanesljiv vir.
…presek dnevnih novic…dr. Cizelj, jedrski fizik nezakonito odstavljen, bo Urška Kločar Zupančič odstopila?
…Anis Ličina, junak kolesarskih protestov ujet zaradi posesti drog. Junak protestov zaradi katerih je pravzaprav Urška Klakočar postala predsednica parlamenta, Golob predsednik vlade, itd, itd, Ajaja, celo sam Milan Kučan je prišel na proteste ki jih je režiral kriminalec Ličina. Umazana je ta igra Rdečih Kmerov. Satanska.
Dvajsetega Julija je umrl veliki dirigent in zborovodja Marko Munih. Eden naših najvidnejših kulturnikov pri nas. Zasledil sem nekaj malega v Primorskih novica.
Medtem ko časopise in portale polnijo novice kdaj je kašen Golob ali golobica spustil golobčka, se morda sprdnil zaradi kakšne malenkosti ali kar tako, nas potiho in v anonimnosti zapuščajo nekateri največji stebri naše kulture in samobitnosti.
…narod si ne piše sodbo sam…pač pa rdeči frak in rdeči oltar…do kdaj še?
JAZ, res je. Primorec z veliko začetnico, recimo Lucijec, no, Mostar. Sem ga imel priliko spoznati. Možakar in pol. Slava mu.
Se reče: Uad Svete Lucije
@jaz. Hvala za vest o Marku Munihu. Do zdaj nisem zasledil še nikjer. Na TVS v TV Dnevniku nič, kar je škandal, saj je bil zaposlen na Radiu Slovenija.
Veliko službenih snemanj. Marko, počivaj v miru in večna luč naj ti sveti.
Elon Musk, Trump, EU in X (ne faktor). Prelep dokaz kako je ta prijateljski pogovor med Muskom in Trumpom povsem zbegal in iztiril Evropo/EU, ki se na vse pretege trudi, da bi “uničila” X družabni medij. Svobode govora – bomo očitno v Evropi/EU imeli vse manj in manj!
Pa še moja ideja zakaj bi lahko Trump hitro končal vojno v Ukrajini? Vemo, da mu ni za vojne po svetu – zato bi lahko zagrozil Putinu, da bo povsem sprostil izvoz orožja v Ukrajino, če se Putin ne bo spametoval. Ne pozabimo, da se tudi Trump navdušuje nad mehkimi diktatorji, ker ve, da lahko vladaš le s trdo roko. Tudi zato ga globoka država ne mara, ker ima premalo vpliva nad njim. Ali je to dobro ali slabo za Evropo/EU pa presodite sami?
Walz je strel v koleno…. Lažnivec in strahopetec, ki so ga njegovi podrejeni javno postavili na laž glede njegove udeležbe v vojni….
Temu se v ZDA reče Stolen Valor, kar je hujše od satanizma.
Oba, ta indijanka…po novem pa črnka in prevarant Walz nimata šans pri poštenih volitvah.
Glede na to, kako dominantni mediji mrcvarijo Donalda in glede na količine denarja, ki jih imajo na voljo demokrati, je povsem možno, da ona zmaga.
Mediji jo forsirajo non plus ultra!
Nihče od dveh kandidatov ni tisto kar bi ZDA potrebovale, ampak raje vidim, da zmaga Trump kot pa Kamala, oseba ki je s svojo zgrešeno woke ideologijo najprej uničila nekoč lepo mesto San Franciscoin nato še Kalifornijo. Upam, da ne bo nekega dne še ZDA.
woke ni nobena nevarnost, ce nimate osebno nic s tem.
Sicer pa, ce zmaga Trump vas bodo mocno prizadeli stroski, ki jih boste placali. Pa manj boste zasluzili. Namrec, SLO zivi od izvoza v EU, EU pa od izvoza v USA. Ker bo Trump mocno omejil svoj uvoz, bo na koncu SLO mnogo manj izvozila in torej bo mnogo manj denarja za place in pokojnine.
Torej, ne veselite se tega, kar vam skoduje.
Se cist strinjam gospod Peter,ceprav sva si vcasih ze skocila v lase.Ker zivim ze skoraj 60 let v gnili US of A,od tega 32 v Californiji,mi je Amerika kar precej poznana.Kar koli ze,Trumpelj ni dober za Ameriko,on gleda za svoj zep,LP.
Gospa Harris ne bo predsednica ZDA. Preprosto zato, ker ameriska demokracija še ni dovolj zrela za žensko predsednico. In da ne bo, bodo v ZDA ” ustrezno poskrbeli. “
Da amersika demokracija ni zrela? Iz katere drzave se pa oglasate, da lahko debatirate o zrelosti demokracije?
Prvo kot prvo. Severno Ameriko, oziroma ZDA so ustanovili predvsem Angleži, Holandci in severneje Francozi. Zaradi kolonialnega odnosa Angležev, do svojih bratov v Ameriki so se ameriški Angleži sklenili osamosvojiti in ustvariti svojo državo, ki ne bo odvisna od UK. Oziroma se bi lahko reklo, da je potekala neke vrste državljanska vojna, kjer so naseljencem k zmagi precej pripomogli Francozi.
Ameriški Angleži so bili večinoma zaradi vere ali nasprotovanja kroni trn v peti Angliji. Kakorkoli, nova država sestavljena iz delavnih Protestantov, Baptistov in še nekaj zelo ortodoksnih verstev je hitro napredovala rešena angleških spon. Potrebovala je delovno silo in Irci, Nemci, oziroma vsi evropski narodi so bili dobrodošla populacija. Kasneje še azijci, in v južnaških državah Afričani, kakor sužnji. V redu, sramotno obdobje ZDA. Ampak ali ni Stalin tudi imel sužnjev v Sibiriji in to svoje ljudi, in kakor je z njimi ravnal so bili Američani še kolikor toliko, da sužnji vsaj lačni niso bili.
In ta konglomerat so današnje ZDA, ki še vedno, zaenkrat, večinoma sestavljajo belci, se pravi Evropejci, saj niso prispeli v Ameriko iz Marsa ali Lune. Počasi in vztrajno pa v ZDA že prevladujejo druge rase, sploh Latinosi. Ampak ravno zaradi tega, ker smo-so Evropejci “naredili” ZDA je močna povezava popolnoma samoumevna, dokler ne podo druge rase prevzele komande. Ni potrebno biti rasist, da vsak normalen človek to ne uvidi. Seveda stereotip, da smo belci največji rasisti, popolnoma nič ne drži vode, ker so druge rase še hujši rasisti.
Povezava ZDA in Evrope je bila vedno na najvišji ravno sploh po tem, ko so Američani dvakrat rešili Evropo pred dikaturami najhujše oblike. Seveda imajo zaradi tega dejstva vpliv na staro celino, kar nekateri poimenujejo vazalno EU. Pa naj bo tako, v redu. Vendar od 45. leta do 91. , ko so Balkanci zanetili vojno, že iz zgodovine znani, kakor izredno bojevita plemena, ljudstva, narodi, in vedno kaj hitro potegnili na plan raznorazno orožje, v Evropi ni bilo vojne, dokler ruski samodržec ni napadel Ukrajine. Zatorej ali bo sicer zoprni, vase zagledan Trump ali Kamila prihodnji predsednik-ica ne bo toliko vplivala zunanja politika, kakor si jo predstavljamo Evropejci in ostali svet.
Povprečnega Američana zanima Ukrajina, BV in ostale nevralgične točke sveta, toliko kot Eskime, da bom politično korekten Inuite, zanimajo Masaji v Keniji. Popolnoma nič. Oni hočejo samo dobro živeti, kakor vsi ljudje na ljubi zemljici. Mi, ostali svet gledamo skozi svoje oči in potenciramo zunanje politično udejstvovanje Amerike. Mogoče v toliko, da se ne bi skuhala jedrska vojna, kaj več pa ne.
Zatorej za ekonomijo, gospodarstvo itd. bi vseeno boljša izbira Trump. Zdaj ali bodo Američani volili pragmatično je njhova izbira. Vendar je zdaj tukaj še drugi dejavnik. Da zadnje čase hodijo množično na volitve prebivalci drugih ras, predvsem Latinosi. Če to prestavimo v Slovenijo, nekako tako kot so ob zadnjih volitvah drli na volišča predvsem levičarski volilci in izbrali, no ja, koga pa naj vsak uporablja svojo domišljijo.
Ce Americane Evropa ne zanima, zakaj so sli potem rusit nacizem in komunizem, kot sami ugotavljate?
Za Trumpa sem bil že pred volitvami, ko je bil izvoljen za predsednika USA, za Trumpa sem tudi zdaj. Posebno zato, ker so po koncu njegovega mandata proti njemu uprizorili tak lov, kot pri nas na Janšo. In – ne pozabimo – Trumpova soproga je – SLOVENKA!
God bless America!
Po vasi logiki bi morala biti predsednica Taylor Swift.
Zakaj z vesolja mečeš neko Taylor Swift? Niti omenil je nisem in komaj vem, kdo je ona.
Zvezdnikov imam za vse življenje dovolj že iz službe.
Ja, ker ste omenili Melanijo, ki je iz enakega zanra, kot Taylor.
@Peter Klepec če bi Taylor Swift kandidirala za predsednico, bi zmagala.
Ja, kdaj bo nastopila taka resnična demokracija, ko bo v politiki enakopravno zastopanih in tudi izvoljenih vseh 77 spolov?
Potem je tekma že odločena ali kako naj si razlagamo Steinbuchovo analizo?
p. s. višje od sovraštva je zagotovo zloba. Koga sem imel v mislih pa presodite sami? Lep dan.
Kamala Harris je ameriška različica Urške Klakočar Zupančič. Kaj to pomeni v primeru, da bo izvoljena, vsi vemo. Katastrofo za ZDA, Evropo in ves svet. Pravzaprav je katastrofa za Ameriko že dejstvo, da sploh kandidira za predsednico. To pove vse in še več o stanju duha v tej nekdaj najbolj demokratični državi na svetu. Toda očitno smo danes v situaciji, ko na formalne vodilne položaje prihajajo nesposobni ljudje, ker kot taki najbolj ustrezajo vplivnim interesnim skupinam. Slovenija je s predsednikom vlade Golobom, predsednico države Pirc Musarjevo in predsednico drzavnega zbora Klakočarjevo eklatantni primer. Res pa je, da to pomeni katastrofo samo za Slovenijo, nima pa nobenega vpliva na preostali svet.
Točno tako!
D.S. : “Republikanci, ki so še junija zasmehovali svoje nasprotnike in se delali norca iz Bidna, so zdaj živčni in iščejo vse, kar bi jim prišlo prav pri obračunu z demokratsko kandidatko…”
Živčni so lahko zaradi monopoliziranih medijev, ki skušajo tik pred volitvami ustvariti mesijo, ki bo ZDA odrešila … , ki bo omogočila (globoki državi) nadaljevanje dosedanjega načina vladanja.
Enako so v SLO mainstream mediji oklicali Goloba kot odrešenika pred JJ diktaturo – dejansko koalicijo na čelu z Janšo, ki je ekonomsko in socialno uspešno (po OECD v vrhu) reševala državo v času pandemije.
P.S. : Zanimiva kolumna dr. Igorja Žagarja (prof. retorike in argumentacije) v današnjem Delu – Prevzetnost in pristranost (o tarzanu Golobu):
“Poskusimo razčleniti nabuhlo Golobovo izjavo (o SLO velikem metu ob zamenjavi ruskih vohunov, op.), zbrkljano skupaj iz najbolj obrabljenih in plehkih retoričnih ostružkov …”
In nadaljuje:
“Slovenski puer aeternus, ki se je čisto po naključju, nepripravljen in nedorasel znašel na čelu vlade, sklene: S tem je Slo ponovno dokazala, da je njena moč bistveno večja od njene velikosti.
Kaj pa je naredila Slovenija?
Svoja vohuna je prijazno predala svoji največji zaveznici v NATU.
Če moč izkazuješ s tem, da na svojem (malem) ozemlju rediš vohune, da jih potem predaš nekomu, ki iz njih lahko naredijo trgovino, … Potem si pač zelo zelo zelo majhen. In precej brez moči.”
Puer Aeternus je latinski izraz za pojem večni deček. V jungovski analitični psihologiji primeri arhetipa »puer« vključujejo otroka, dečka ali adolescenta. Pojem puer aeternus se lahko nanaša tudi na ženske, pri čemer se latinska terminologija modificira v izraz puella.
Komentator v nekem velikem evropskem dnevniku je rekel, da ce bi Harris bila v Evropi, bi bila clanica konzervativne krscansko demokratske stranke.
Sicer pa, tezko sodim, ce je Harris katastrofa za Ameriko, za Evropo je zegen.
Sam bom še malce dopolnil misli k prejšnjemu komentarju. Berem, da Iran preko svoje Vojske stražarjev islamske revolucije načrtuje v/za Ameriko “kaos in nasilje” v smislu razdora ljudstva, da demokrati ne bodo več zaupali republikancem in obratno. Vso to mašinerijo seveda poganjajo mediji, predvsem lažni.
Tukaj bi želel še poudariti bistveno razliko razumevanja vzrokov in posledic kot jih razume naš komentator miro in moja malenkost. Vzroki (katerikoli) niso neskončni, prej ali slej naletijo na točko preloma, ko se iz vzroka porodi neskončno sovraštvo, popolno, tukaj versko preko vseh možnih obsedenosti z religijo, tukaj islamsko. Neskončno sovraštvo, tukaj do Amerike nima več nič skupnega s tem kako je nastal imperij Amerike, ki ga seveda ne branim – tako kot ne morem braniti zakonitosti bodočih imperijev (katerihkoli).
Primer. Dva zakonca se lahko razideta na miren ali krvav način. Lahko ostaneta prijatelja, če imata oba rada svoje otroke, če jih imata – lahko pa eden od njih ali kar oba postaneta obsedena od sovraštva in samo razmišljata kako bi se maščevala nasprotniku/nasprotnici.
V prejšnjem odgovoru sem napisal tole. Eni se učimo od tujih napak, drugi od svojih. Eni takoj prepoznamo lažno in hujskaško poročanje in ga preskočimo, drugi ga morajo prebrati, da razumejo/doumejo razliko me resnico in lažjo, zavajanji itn.
Na koncu pa sem dodal žalostno resnico, da ne moremo biti vsi lepi in vsi pametni. Za to žalostno zakonitost pa se lahko zahvalimo kar Naravi sami. V tem smislu ima Harrisova veliko prednost. Tudi sam si z velikim veseljem ogledujem lepa in zapeljiva dekleta z zavedanjem, da ni vsem dana enaka možnost. Bomo videli ali tako razmišlja tudi večina moških v Ameriki?
Imeriji v zgodovini človeštva niso nov pojav, vsaj ozemeljski, ne. Ali je bila carska Rusija imperij? Je bila Sovjetska zveza? Je današnja Rusija? Je Kitajska imperij? In še kakšna bi se našla, če pojma imperij ne razumemo prav ozko. Zanimivo vprašanje je, ali imperij, če pod tem razumemo neko veliko ozemeljsko celoto, ki vključuje tudi kolonije, čez določen čas postane zgolj velika država. Ta in druga vprašanja se nanašajo na ozemeljske imperije. No, danes govorimo tudi o drugi vrsti imperijev, na primer finančnem. Pa medijskem in še kakšnem. Kaj so drugega Google, Facebook? So imperiji le v metaforičnem smislu? Omenjena dva in še nekateri drugi so nadnacionalni in jih ne moremo enačiti z neko državo, vendar že njihova provenienca veliko pove. Google ni zato, ker je prisoten domala po vsem svetu, nič manj ameriški. Vpliv medijskih gigantov na oblikovanje mnenj ljudi je ogromen, zato ga je seveda zelo mikavno izkoristiti, česar politika ni prezrla. Še več, izkorišča njihovo moč. Znano je, da je pav medijski vpliv politika v Veliki Britaniji izkoristila, da je Britance prepričala v Brexit. Negotov izid oziroma celo negativno mnenje Angležev do izstopa iz EU je medijska kampanja spremenila v DA za izstop. In vendar je v ozadju vseh teh globalnih pojavov še vedno nacionalna pripadnost in tako bo ostalo. Za to “skrbijo” takšne velesile, kot je Kitajska. Nacionalnosti seveda ne smemo zamenjevati z narodnostjo, čeprav se oba pojma največkrat prekrivata.
Pa še nekaj beri122. Takole pišeš: Vzroki (katerikoli) niso neskončni, prej ali slej naletijo na točko preloma, ko se iz vzroka porodi neskončno sovraštvo … stavek se tu še nadaljuje. Zmotila me je beseda neskončni. Kaj naj bi to pomenilo? Oglejmo si primer! Vzrok (visoka temperatura) povzroči pospešeno hlapenje vode (posledica), ki se dviguje v nebo in ti vodni hlapi se zgostijo v oblake, iz katerih ob določenih pogojih (nasičenost, prava temperatura) dežuje. Tudi tu gre za vzrok, pravzaprav za verigo vzrokov in posledic. Po tvojem slovarju v mojem primeru vzrok hlapenja (visoka temperatura)) naleti na točko preloma (zgoščevanje), ko vzroka ni več. Kaj se je zgodilo? Posledica (zgoščevanje) je postala vzrok, katerega posledica je deževanje. Vzrok (visoka temperatura) ni izginil s površja Zemlje, Nenehno poteka, tako kot vrsta drugih pojavov. Moje mnenje torej je, da svet deluje v neskončni verigi izmenjave vzrokov in posledic. Ali je te fizikalne zakonitosti mogoče prenesti na raven mišljenja in čustev? Do neke mere, to pa zato, ker na ravni mišljenja nimamo več opraviti z zakonitostmi (razen na zelo splošni ravni), pač pa z interpretacijami. Da o svetu čustev ne govorimo.
Kot prvo – imperije se imel v prav tem smislu kot ste jih sami predstavljali. Verjetno ste opazili, da se mi dolgih člankov ne da pisati, zato sem občasno premalo ekspliciten.
Kot drugo – vzroki in posledice so neskončne zgolj v prenesenem pomenu besede, ker prehajajo v druga stanja ob točki preloma. Ob točki preloma dobi vzrok nov pomen, to sem imel v mislih!
Zato velja, da izkoriščanje manj razvitih držav ni pustilo enake posledice na vse. Pri Iranu, Severni Koreji in še komu se je to sprevrglo v popolno sovraštvo, ki z vzrokom nima več nič skupnega. Dokaz. Severno Korejo ni nikoli okupirala in izkoriščala Amerika, pa je diktator bolestno in fanatično nastrojen proti Ameriki samo zato, ker si drzne pomagati Južni Koreji, da je nori diktator Kim ne more napasti. Primer.
To je približno tako kot če bi vztrajali s pojmom-besedo komunizem/komunist v neskončnost in ne bi govorili o recimo levičarjih, ampak samo še o komunistih. Vemo pa, da vsi komunisti niso hkrati tudi levičarji in obratno itn. Potem tudi o neo-komunizmu ne bi govorili itn.
Pa še ena žalostna zakonitost imperijev. Včasih pomagajo državam, drugič gverilskim skupinam itn. Imperiji (katerikoli) so in bodo nastajali na različne načine v različnih prostor-časih in iz različnih potreb.
Samo še pripomba: Vzroki (kateri koli) niso ne končni ne neskončni.
Se strinjam z vami. Mislil sem na kvantne zakonitosti kjer stanja prehajajo v druga tako, da se jih ne da izračunati. Edino kar lahko predvidite je, da boste našli dve enaki stanji vsako na drugem koncu vesolja. Podrobnosti ne bom razlagal. Verjetno jih poznate tudi sami. Lep dan.
Spoštovani g. Uroš Gabrijelčič. Z zanimanjem sem prebral ta vaš zapis, ki ste ga na koncu navlekel na filozofsko misel. Navezal bi se na vašo izjavo ko pravite…na ravni mišljenja nimamo več opraviti z zakonitostmi …pač pa z interpretacijami.
Mislim da je dobro za očiščenje osnove problema ki ga navajate da izluščimo stanje…(čustva, misel,) stanje ki se ji reče zavest. Ta fenomen namreč dobro izluščiti kot samostojno kategorijo ki pritiče človeku kot takemu. Ne bi se navezal na filozofsko misel misleca ki je izjavil… : “Mislim torej sem.”
Mislim da je primerneje uporabiti religiozno-filozofsko izjavo: “Kdo sem ki gledam, (mislim), nasproti izjavi inteligence, …: “Kaj vidim ko gledam.”
Človek s svojimi vrlinami, čustva, razum, zavest, je v svojem kaotičnem času zadnjih parih stoletij poleg vseh pozitivnih stvari teh treh “nadvrlin”, popolnoma izgubil v smeri kot vsaka civilizacija doslej, ki je prispela v bližino svojega zatona. Vse vemo, vzroke in posledice in vendar ne more nihče zaustaviti tega procesa.
…Kdo sem ki gledam torej. To in edino filozofsko vprašanje bi moralo biti osnova za vse filozofe in tudi vse kredibilne religije.
Dokler vse mono-religije slavijo boga kot neko tretjo osebo ostajajo na neki primitivni ravni v smislu, jaz sem tu, ti si tam bog pa je nekje drugje, in je vsmogočen.
…in potem nastanejo interpretacije in interpretacije interpretacij.
…ki jih en povprečno inteligenten ateist z lahkoto v par besedah kredibilni miselno ovrže. In mu slepi zaverovani verniki jasno ne verjamejo in verujejo naprej. V neko tretjo osebo ki naj bi bila Bog.
Na tem mestu namreč umanjka mistično filozofski uvid, ki bi bil sprejemljiv za vse monoteistične religije.
…da je namreč Življenje kot fenomen brez primere in predpogoj za vsa bitja kjerkoli v vesolju tisti pravi bog sam na sebi. Da je v bistvu samo eno, na vseh nivojih bivanja. Ker bog ne more biti živ, ker bi bil sicer eden od nas in kot mi odvisen od življenja in bi ne bil Bog.
,,,da je življenje samo na sebi nekaj povsem neskončno drugačnega kot vsa živa bitja. In da je življenje -Bog edini smisel ki se ga ovemo ko vanj vstopimo in ga hočemo na vsak način uživati na veke. In da ni molitev in zahvala njemu eno samo poniževanje k njemu kot hlapci svojemu gospodarju in da on tega ne potrebuje.
No, takšen pristop bi nekako bil pravšnji za “najnovejšo zavezo” in poduk človeštvu.
In potem ne bi imeli nikakršnega orožja za pobijanje drug drugega.
In satanski voditelji ne orožja manipulacije. Amen.
Preveč se ukvarjate z ameriškimi volitvami, kdorkoli bo izvoljen, je za nas vseeno, politika do vazalne organizacije imenovane EU, bo ostala ista. Prav tako nadaljevanje obeh vojn, ker v ZDA predsednik ne odloča o teh zadevah.
Demokracija,kakršno smo še nedavno poznali, se je izrodila.
Politika namreč ne opravlja več svoje primarne funkcije, ne upravlja države v interesu javnosti, temveč za svojo korist.
Ena najtrdnejših demokracij je Amerika in prav v Ameriki je ekscesna situacija najbolj vidna.
Sicer so še vedno prisotni pogoji za demokracijo, vendar ti bledijo in so izrabljeni za egoistične nameene.
Izbor politika ni več v rokah volivcev, ampak je plod medijske mašinerije, ki pod vplivom kapitala vsili lutko, ki potem izvršuje želje lobijev, ki lutko ustoličijo.
V Sloveniji je to pravzaprav pravilo.
V ZDA pa se temu približujejo.
Tam je kultura, v glavnem Hoolwood v levičarskih rokah.Prav tako so mediji pred vsem levičarski in tudi socialna omeržja, zato je ustvarjeno neravnotežje,ki žena samem štartu daje prednost demokratom, ki bi naj bili bolj levi od republikancev.
Tako ostareli Biden ni mnogo zaostajal za vitalnejšim Trumpom.
Ko je odstopil je Kamala dobila zagon, ki ne ustreza nenim sposobnostim.
Plava pa na valovih populizma, je ženska je barvanka, ustraza levičarjem.
Tri leta je bila anemična spremljevalka demokratske politike brez kakršnih večjih uspehov. Sedaj pa je nenadoma zvezda. Ni novi obraz, pa vendar so jo mediji istrelili v orbito. Kaj lahko pričakujemo od nje? To kar počne sedaj. Predstavo za naivne.
In to naj bo voditeljica še vedno najmočnejše države na svetu z demokrastko tradicijo?
Vsaj 170 milijonov Američanov ne najde boljšega kandidata.
To je dokaz, da vadajo mediji in ne ljudstvo!
Tam je kultura, v glavnem Hoolwood v levičarskih rokah.Prav tako so mediji pred vsem levičarski in tudi socialna omeržja, zato je ustvarjeno neravnotežje,ki žena samem štartu daje prednost demokratom, ki bi naj bili bolj levi od republikancev.
Zanimivo modrovanje,zgoraj omenjeno komandirajo obvladujejo Judje.No ja pa saj ni nic cudno,saj so tudi kommunizem izumili oni!
Še medvedje na Aljaski in v nacionalnih parkih so levičarji.
Premisa o vesolju in človeški neumnosti zagotovo drži.
Vox populi; je pac tako, da vsi ljudje volijo. Pri starih Grkih ni bilo tako.
Kljub temu so ocitki, da podtalne in neformalne elite vodijo igro. Mogoce je pa mesanica enega in drugega. In kaj je sploh koristno ali prav? Da elite sforsirajo svojega ali da nevedno ljudstvo naredi kaj neumnega?
Princip demokracije je predvideval, da bo druzbena ureditev zaradi vedno vecje osvescenosti in izobrazbe vedno boljsa in pravicnejsa. A praksa kaze paradoks, da ljudje kljub solanju niso bolj osvesceni. Mogoce je napaka v tem, da je svoboda misli in izrazanja podvrzena nereguliranem trznem sistemu. Kant se je izgleda zmotil.